Postopek zaposlitve in delo v zasebno varnostnih družbah : diplomsko delo univerzitetnega študija

Texto completo

(1)DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Postopek zaposlitve in delo v zasebno varnostnih družbah. Julij 2014. Nejc Šuštar Mentor: izr. prof. dr. Tomaž Čas.

(2) Zahvala. Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Tomažu Času za pomoč in usmerjanje pri pisanju diplomske naloge, zahvaljujem se tudi g. Ristiću in g. Židaneku za sodelovanje pri intervjuju, ter moji družini za podporo in potrpežljivost.. 2.

(3) Kazalo 1. 2. Uvod .......................................................................................... 8 1.1. Namen in cilj naloge ................................................................. 10. 1.2. Uporabljene metode dela ........................................................... 11. Klasifikacija poklicev v zasebno varnostnih organizacijah ........................... 12 2.1 Opis posameznih delovnih mest po Nacionalnem poklicnem standardu in katalogu znanj ................................................................................ 12 2.1.1. Varnostnik/varnostnica ........................................................ 12. 2.1.2. Varnostnik čuvaj/varnostnica čuvajka ....................................... 14. 2.1.3. Operater / operaterka varnostno nadzornega centra ..................... 14. 2.1.4. Varnostni tehnik/varnostna tehtnica ......................................... 15. 2.1.5. Pooblaščeni inženir/pooblaščena inženirka varnostnih sistemov ........ 16. 2.1.6. Varnostnik telesni stražar/varnostnica telesna stražarka ................. 16. 2.1.7. Varnostnik nadzornik/varnostnica nadzornica .............................. 17. 2.1.8. Varnostni menedžer/varnostna menedžerka ................................ 18. 2.2. 3. 4. 5. Potrebne kompetence in osebnostne lastnosti za delo ......................... 19. 2.2.1. Osebnostne lastnosti............................................................ 19. 2.2.2. Potrebne poklicne kompetence po poklicnem standardu sistema NPK .. 20. Postopek zaposlitve v zasebno varnostno podjetje ................................... 21 3.1. Pogoji za zaposlitev v zasebno varnostno podjetje ............................. 21. 3.2. Pridobitev NPK licence .............................................................. 22. 3.3. Preverjanje znanja in spretnosti za NPK varnostnika ........................... 24. 3.4. Varnostno preverjanje in varnostni zadržek ...................................... 24. 3.5. Službena izkaznica ................................................................... 25. 3.6. Delovna obleka in oznake ........................................................... 27. 3.7. Pogodba o zaposlitvi ................................................................. 27. 3.8. Pogoji za zaposlitev tujih oseb v zasebnem varstvu............................. 28. 3.9. Pridobivanje zaposlenih s strani organizacije .................................... 29. 3.10. Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ....................................... 29. 3.11. Statistični podatki .................................................................... 31. Intervju ...................................................................................... 33 4.1. Intervju z G. Židanek ................................................................ 33. 4.2. Intervju z g. Ristić .................................................................... 36. Zaključek.................................................................................... 40 3.

(4) 5.1 6. Odgovori na predpostavke .......................................................... 40. Literatura ................................................................................... 42. 4.

(5) Kazalo Grafov Graf 1: Število zaposlenih v zasebno varnostnih podjetjih v Republiki Sloveniji ...... 31 Graf 2: Število podjetji zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji ..................... 32. 5.

(6) Povzetek V današnjem času je eden večjih problemov nezaposlenost oziroma kako se zaposliti v panogi, za katero smo se šolali. To najlažje naredimo z raziskavo trga oziroma s poizvedbo samega procesa. Vedno moramo nekje začeti in brez konkretnih vez je to ponavadi na dnu. V zasebno varnostni industriji nas v to primora že sam zakon, saj so po zakonu potrebne delovne izkušnje na področju varovanja, če iščemo zaposlitev. Diplomska naloga opisuje delovna mesta, na katera se je možno zaposliti v zasebno varnostni družbi, od navadnega varnostnika pa do varnostnega menedžerja. Prav tako opisuje delovne kompetence in osebnostne lastnosti, ki so potrebne oziroma priporočljive za delo v zasebnem varovanju. Naštetih je tudi nekaj problemov oziroma nevarnosti, s katerimi se soočajo zaposleni na posameznih delovnih mestih v zasebno varnostnih družbah. Opisan je tudi postopek zaposlitve ter pogoji za zaposlitev, kot so pridobitev NPK, varnostno preverjanje, zdravniški pregled in pridobitev službene izkaznice. Opisana je tudi osnovna delovna pogodba, delovna oznaka oziroma obleka ter sistem pridobivanja zaposlenih s strani delodajalca. Diplomska naloga vsebuje tudi dva intervjuja z osebama, zaposlenima na višjem položaju v zasebno varnostni družbi, v katerih odgovarjata na vprašanja o postopku zaposlitve in o samem delu ter nevarnostnih pri delu v zasebni varnosti.. Ključne besede: zasebna varnost, varnostnik, zaposlitev, kvalifikacija, zasebno varnostna družba. 6. nacionalna poklicna.

(7) Summary – Employment and work in private security companies. Nowadays, one of the biggest problem is unemployment and how to get employed in the line of work you studied and went to school for. This is best done by researching the market and finding out about the employing process itself. You always have to start somewhere and without the right connections it is at the bottom. In private security industry we are forced to start at the bottom by the law, because you need work experiences by law if you are looking for employment. The subject of this diploma is possible work places in private security companies like security guard or security manager. It also describes which competences and character traits are required or desired to work in a private security company. It also lists some of the possible problems that employees can encounter during the work in a private security. The whole employment procedure and its requirements like acquirement of national occupational qualifications, personal security check and acquiring of work identity card are also described in this diploma. It also describes the basic work contract, required work clothes and the private security system for getting new employees. This diploma also contains two interviews with two people employed in a higher position in a private security company. They talk about the employment process and about working and dangers at work in a private security company.. Keywords: private security, security guard, employment, national occupational qualifications, private security company. 7.

(8) 1 Uvod Zasebno varovanje je čedalje bolj pomembno v sodobni družbi. Vedno več ljudi se poslužuje uslug zasebno varnostnih podjetji, saj je varnost ena izmed pomembnejših dobrin, ki jo hočemo imeti. Eden izmed razlogov za povečan občutek potrebe po varnosti je tudi razvoj sodobnih medijev, saj so nam informacije dostopne na vsakem koraku, zato veliko bolj pogosto slišimo ali preberemo, kje je bila varnost ogrožena. Redko kdo se boji, da bo na primer njegova hiša oropana, ko pa se to zgodi sosedu ali nekomu iz soseske, takrat nastane panika. Zato mislim, da je naša pričakovana ogroženost veliko višja od dejanske. Da pa se lahko pogovarjamo o varnosti in varnostnih družbah moramo te pojme tudi razjasniti. Splošna opredelitve varnosti je stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni, duševni ter gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave. (Grizold, 1998) Ob opredeljevanju pojma zasebne varnosti je potrebno izhajati iz pojma varnosti, s katerim se danes pogosto poimenuje cela vrsta različnih vidikov človeškega obstoja in delovanja v družbi in naravi. Vsekakor pa je varnost širši pojem od zasebne varnosti, saj je zasebna varnost z vidika posameznika najprej in predvsem individualna potreba, stanje, zavestno hotenje in tudi občutje. Posameznik v sodobni družbi dojema in občuti najbolj neposredno zlasti svoje potrebe, torej tudi potrebo po varnosti, po zasebni varnosti in šele nato potrebe na višjih ravneh organiziranja družbene skupnosti. Če mu je ta varnost zagotovljena, mu omogoča kvaliteten obstoj, razvoj, mirno in varno življenje ter delo. (Čas, 2012) Pojem zasebne varnosti največkrat opredeljujemo v povezavi z zasebno-varnostno in detektivsko dejavnostjo in se pojmuje kot stanje, v katerem se z varnostnimi, preventivnimi in drugimi aktivnostmi preprečujejo in razrešujejo protipravna in druga dejanja, ki so v pristojnosti zasebno varnostnih družb. Zasebno varnost lahko opredelimo tudi kot dobrino, ki jo lahko pridobivamo in uživamo, če smo jo naročili, saj jo zagotavljajo subjekti zasebnega varstva v skladu z zakonom in za ustrezno plačilo. (Čas, 2012) Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja na varovanem območju, določenem objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja, ki se opravlja v oblikah, določenih z zakonom o zasebnem varovanju. Zasebno varovanje je 8.

(9) gospodarska dejavnost, namenjena varovanju ljudi in premoženja, ki jo Republika Slovenija ureja v javnem interesu z namenom varovanja javnega reda, javne varnosti, varstva naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnost. (zrszv.si) Zasebno varovanje opravlja, ga ponuja ali o njem svetuje v okviru svoje usposobljenosti kot pridobitno dejavnost za naročnike na podlagi pogodbenega odnosa gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima registrirano dejavnost, ima veljavno licenco in izpolnjuje pogoje za opravljanje zasebnega varovanja v skladu s tem zakonom. Naloge zasebnega varovanja neposredno opravlja varnostno osebje, ki ima veljavno licenco ter izpolnjuje pogoje za opravljanje nalog zasebnega varovanja, določene za varnostno osebje v skladu s tem zakonom. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko izvajalec internega varovanja organizira interno varovanje kot neprofitno dejavnost za lastne potrebe v skladu z določbami tega zakona in zaposli varnostnike, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s tem zakonom. (zrszv.si) Zasebno varovanje se kot dejavnost lahko izvaja v različnih oblikah. To so: . varovanje ljudi in premoženja. . varovanje oseb. . prevoz in varovanje gotovine ter drugih varnostnih pošiljk. . varovanje javnih zbiranj. . varovanje prireditev v gostinskih lokalih. . upravljanje z varnostno-nadzornim centrom. . načrtovanje sistemov tehničnega varovanja. . izvajanje sistemov tehničnega varovanja (Čas, 2012). 9.

(10) 1.1 Namen in cilj naloge Namen te diplomske naloge je predstaviti celoten proces zaposlitve in delo v zasebno varnostni družbi, kaj vse je potrebno doseči, pridobiti in kateri pogoji so potrebni za samo zaposlitev, saj je danes največji problem mladih dobiti zaposlitev. Velikokrat imamo napačen vtis ali pogled na določen poklic, se zanj zelo navdušimo, ko ga pa podrobneje spoznamo, pa vidimo, da ni tako, kot smo si predstavljali. Namen te diplomske naloge oziroma predstavitve poklica v zasebni varnosti je prikazati bolj realen vtis in mogoče komu pomagati pri odločitvi, za ali proti iskanju kariere v smeri zasebne varnosti. Cilj diplomske naloge je pridobiti vse odgovore na zastavljene predpostavke: 1. Predpostavka: Postopek je od oddaje vloge do sprejema v delovno razmerje dolgotrajen in zapleten. 2. Predpostavka Višje oziroma pomembnejše kot je posamezno delovno mesto v zasebno varnostni organizaciji, daljši in bolj zapleten je postopek zaposlitve. 3. Predpostavka Višje oziroma pomembnejše kot je posamezno delovno mesto v zasebno varnostni organizaciji, več znanja oziroma usposabljanj, izpitov ali dovoljenj potrebuješ, da si izbran za to delovno mesto. 4. Predpostavka Osebnostne lastnosti in kompetence, kot so fizična moč, spretnost, ter znanje samoobrambe in strokovnih prijemov so pomembne za zaposlitev na delovnem mestu varnostnika ne pa za delovna mesta, katerih naloga je organizacija dela oziroma menedžment. Cilj je tudi ugotoviti, kaj vse je potrebno narediti, da se posamezna oseba lahko zaposli na različna delovna mesta v zasebno varnostnih družbah, katere kompetence so najbolj primerne in jih v osebi išče delodajalec ter kaj lahko posameznik pričakuje na določenih delovnih mestih, potek dela in problemi oziroma težave, ki se lahko zgodijo. 10.

(11) 1.2 Uporabljene metode dela Za izdelavo diplomske naloge sem največ uporabljal, v okviru opisne metode, deskripcijo, zaradi dokaj novega zakona o zasebnem varovanju sem se v veliki meri osredotočil na ta zakon, pomagal pa sem si tudi z zakoni, kot so Zakon o zasebnem varovanju,. Zakon. o. delovnih. razmerjih. in. Zakon. o. nacionalnih. poklicnih. kvalifikacijah, ter internetnimi stranmi, kot so Čas-Zasebna šola za varnostno izobraževanje d.o.o., RIC državni izpitni center ter NRP nacionalno poklicno središče ter druge knjige in članki. Uporabil sem tudi metodo intervjuja, za podatke iz prve roke, in sestavil strukturiran intervju, na katerega sta mi odgovorila gospod Židanek, zaposlen pri Sintalu, ter gospod Ristić, bivši zaposleni pri VOP varovanje. Pri obeh sem ga nekoliko prilagodil. Pri intervjuju gospoda Ristića je intervju prešel iz meja strukturiranih vprašanj pri vprašanju o potencialnih nevarnostih pri samem delu v zasebni varnosti in je potekal bolj kot prost pogovor.. 11.

(12) 2 Klasifikacija poklicev organizacijah. v. zasebno. varnostnih. Delovna mesta so razvrščena po različnih nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (v nadaljevanju: NPK), ki jih je možno pridobiti. Poznamo NPK za: . Varnostnik/varnostnica. . Varnostnik čuvaj/varnostnica čuvajka. . Operater / operaterka varnostno nadzornega centra. . Varnostni tehnik/varnostna tehnica. . Pooblaščeni inženir/pooblaščena inženirka varnostnih sistemov. . Varnostnik telesni stražar/varnostnica telesna stražarka. . Varnostnik nadzornik/varnostnica nadzornica. . Varnostni menedžer/varnostna menedžerka. 2.1 Opis posameznih delovnih mest po Nacionalnem poklicnem standardu in katalogu znanj. 2.1.1 Varnostnik/varnostnica Varnostnik opravlja varnostna dela in naloge pri varovanju ljudi in premoženja. Bolj natančno, izvaja obhode in varnostno opazuje varovano območje ter prepoznava varnostno ogroženost. Primerja kontrolirani tovor s pripadajočo dokumentacijo, prepreči vstop v objekte, ki jih varuje, pogasi začete požare, zavaruje kraj dogodka, poskrbi za varnost ljudi na varovanem območju, prepozna sledove kaznivih dejanj in jih zna zavarovati, loči kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, na predlog oškodovanca ter na zasebno tožbo. Mora poznati ukrepe in druga sredstva varnostnika ter njegove dolžnosti, še posebej načelo sorazmernosti pri uporabi ukrepov. Komunicira z osebami, ki jih najde na varovanem območju ali objektu. Nudi ukrepe prve pomoči, ko je potrebno, ter pozna varnostna tveganja, varnostno ogroženost in nevarnosti. (nrpslo.org). 12.

(13) Varnostnik lahko izvaja tudi varnostno-receptorska dela, kot so prvi stik s stranko, sprejema in posreduje sporočila v skladu z informacijskim sistemom matične družbe in naročnika, izdaja in sprejema ključe ter vodi ustrezne evidence, kot so nadzor nad vstopom in izstopom na varovano območjem. Varuje prodajna mesta, kjer mora prepoznati varnostno sumljive osebe in okoliščine. Opraviti postopek z osebo v primeru zalotitve pri kaznivem dejanju. Varuje prodajno osebje pri zaključevanju blagajn in jih pospremi pri prenosu gotovine v hranišče. (nrpslo.org) Naloga varnostnika je tudi prevoz denarja ter drugih vrednostnih pošiljk, preventivno pregleda varovano območje in ugotovi nevarnosti, varuje ljudi pri prevzemu, prenosu, prevozu in oddaji denarja ter drugih vrednostnih pošiljk ali pa to delo opravi sam. Poznati mora pogoje uporabe strelnega orožja in osnove tehnike varne vožnje z osebnim vozilom. (nrpslo.org) Izvaja intervencije na varovanih objektih, kjer vizualno pregleda širšo okolico in prepozna splošne nevarnosti in zna pravilno ukrepati. Obvešča varnostno-nadzorni center o ukrepih in dogodkih na varovanem območju, vklopi in izklopi sisteme tehničnega varovanja. Varnostnik prav tako varuje na javnih prireditvah in javnih zbiranjih, sodeluje pri postavitvi cestne zapore v skladu z dovoljenjem upravne enote. Pomembno je, da sodeluje z ostalimi organi in službami pri varovanju prireditev. Obvezen je pregled varovanega območja pred začetkom prireditve. Tam potem skrbi za javni red in mir ter preprečuje vnos nevarnih predmetov na prireditveni prostor, pregleda značilnosti vstopnice ali vabila, površinsko pregleda obiskovalce in goste na prireditvi glede na oceno ogroženosti. Skrbi tudi za optimalno pripravljenost opreme in vozil za intervencijo ter vzdržuje uniformo, komunikacijska sredstva, orožje in druga sredstva prisile, ki jih ima v osebni uporabi. (nrpslo.org). 13.

(14) 2.1.2 Varnostnik čuvaj/varnostnica čuvajka Varnostnik čuvaj opravlja osnovna oziroma lažja varnostna dela in naloge pri varovanju ljudi in premoženja. To pomeni, da izvaja obhode in varnostno opazuje varovane objekte v skladu z načrtom obhodov, uporablja komunikacijska sredstva in sisteme tehničnega varovanja, primerja kontrolirani tovor s pripadajočo dokumentacijo, zavaruje kraj dogodka, poskrbi za varnost ljudi na varovanem območju, prepozna sledove kaznivih dejanj in jih zna zavarovati, usmerja stranke in daje osnovne informacije po navodilih naročnika. Izdaja in sprejema ključe ter vodi ustrezne evidence, preprečuje vnos nevarnih predmetov, vizualno nadzira varovano območje parkirišča, ki ga varuje, tudi na javnih prireditvah, sodeluje pri usmerjanju skupine ljudi ob zasilnih izhodih in v smeri. (nrpslo.org). 2.1.3 Operater / operaterka varnostno nadzornega centra Organizira komunikacijo z varnostnim osebjem, uporabniki varnostnih storitev, s pristojnimi organi in z drugimi osebami, pozna zahteve opreme in varnostnega osebja. Mora poznati ukrepe in dolžnosti varnostnika ter primere obveznega obveščanja policije, osnove organiziranosti, nalog in osnove kriznega načrta varnostno-nadzornih centrov (v nadaljnje VNC). (nrpslo.org) Izvaja operaterska dela v skladu z veljavnim standardom, sprejema, vodi in shranjuje podatke in informacije o varovanih objektih in območjih, upravlja sisteme tehničnega varovanja, sprejme in se pravilno odzove na sporočila v VNC, nudi tehnično podporo uporabnikom, spremlja varnostno osebje in sisteme tehničnega varovanja. Operater tudi izbere ustrezno službo za izvedbo intervencije glede na značilnosti dogodka in objekta, jih usmerja in vodi na terenu v skladu z varnostno dokumentacijo ali taktiko delovanja. (nrpslo.org) Komunicira z varnostnim osebjem, uporabniki varnostnih storitev, s pristojnimi organi in z drugimi osebami, zna strokovno komunicirati in uporabljati strokovno terminologijo, obvlada komunikacijo v izrednih razmerah, komunicira z mediji v okviru svojih pristojnosti, pozna osnove timskega dela in elemente učinkovite komunikacije(nrpslo.org). 14.

(15) Operater ukrepa v varnostni situaciji v VNC, v primeru ogroženosti ali napada na VNC ukrepa v skladu s sprejetim varnostnim načrtom, pozna znake splošne nevarnosti in prve nujne ukrepe za odpravo nevarnosti, obvlada pravila, navodila in ukaze za izvedbo evakuacije ob grozečih večjih nevarnostih in zna strokovno izvesti evakuacijo ljudi iz objekta. (nrpslo.org). 2.1.4 Varnostni tehnik/varnostna tehtnica Pripravlja tehnično in programsko opremo za varovanje in montiranje, dobavi, pripravi in sodeluje pri pripravi specifikacije za nabavo tehnične in programske opreme za varovanje ter preveri brezhibnost te opreme. Spoznati se mora na tehnologijo na področju telefonije in prenosa podatkov. Pozna vse možnosti in posebnosti tehničnih rešitev in elementov varnostnih sistemov. Prav tako mora biti seznanjen z načini osvetljevanja prostorov, osnovami biometrije, akustike, optike elektromagnetne kompatibilnosti naprav, pozna temeljne zakonitosti v elektroniki in delovanje tipičnih vezij, pozna načine in pomen mehanskega varovanja ter lastnosti gradbenih materialov. (nrpslo.org) Glavna naloga varnostnega tehnika pa je montiranje, konfiguriranje, inštaliranje in nastavitev sistema tehničnega varovanja. Prav tako inštalira programsko opremo za varovanje, rokuje s posnetim gradivom in ga presnemava, funkcionalno preizkusi vgrajeno tehnično opremo za varovanje, sodeluje pri tehničnem pregledu vgrajene tehnične opreme za varovanje, napiše tehnična navodila za uporabo tehničnega sistema za varovanje, usposobi uporabnika za pravilno uporabo vgrajene opreme. (nrpslo.org) Sodeluje pri pripravi ponudbe in svetuje naročniku, naročniku predstavi ustrezne tehnične rešitve ter tehnično in programsko opremo za varovanje, karakteristične podatke in pogoje delovanja tehničnih sistemov za varovanje, pozna ekonomske aspekte ocene ogroženosti in načinov varovanja. (nrpslo.org). 15.

(16) 2.1.5 Pooblaščeni inženir/pooblaščena inženirka varnostnih sistemov Naloga inženirja varnostnih sistemov je, da prouči projektno in tehnično dokumentacijo,. analizo. varnostne. situacije,. oceno. ogroženosti,. predlog. varnostnih rešitev ter zahteve naročnika, prav tako analizira obstoječi sistem fizičnega in tehničnega varovanja in pripravi predloge izboljšav. Spoznati se mora na poslovno okolje in vse oblike varovanja in elemente za določitev in izračun strukture organiziranosti varovanja in ogroženosti. (nrpslo.org) Prav tako izdela projekt varovanja in posamezne načrte za izvedbo sistemov varovanja, ugotovi vrste in stopnje ogroženosti, varnostno vitalne točke ter tveganja, povezana z ogroženostjo. Prouči možne načine izvedbe inštalacij ter možne oblike in načine varovanja. Obvladati mora tehnično risanje in uporabniške programe ter delovanje različnih varnostnih sistemov in njihovo medsebojno povezljivost. Vodi in nadzira izvedbo projekta, sodeluje pri pripravi specifikacije za nabavo tehnične in programske opreme za varovanje, svetuje in daje navodila operativnim izvajalcem dela. Sodeluje pri tehničnem pregledu vgrajene tehnične opreme za varovanje, pozna naloge odgovornega vodja del na sistemih varovanja, metode vodenja, načine postavitve in montaže naprav. Inženir tudi sodeluje pri pripravi ponudb in pogodb ter predstavi projektne rešitve, pozna ekonomske vidike ocene ogroženosti in načinov varovanja. Sodeluje z naročniki, s sodelavci in z državnimi organi, pozna pravila poslovnega komuniciranja, upošteva kodeks poklicne etike in dobrih poslovnih običajev. (nrpslo.org). 2.1.6 Varnostnik telesni stražar/varnostnica telesna stražarka Varnostnik telesni stražar zbere, varuje in samostojno interpretira pomembne informacije, ki so pomembne za varovane osebe oziroma naročnika in pozna taktike osebnega varovanja. Ustrezno zaščiti ne le varovano osebo ampak tudi sebe ter pripravi potrebna sredstva in opremo za izvajanje osebnega varovanja, še posebej glede na posebne potrebe varovane osebe, seznani se z lokacijami in izdela seznam telefonskih številk nujne zdravstvene medicinske pomoči. Seznani se z udeleženci varovanja in pripravi varno okolje, kjer se nahaja oziroma se bo nahajala varovana oseba. (nrpslo.org). 16.

(17) Opravi predhodna opravila varovanja, zbere podatke o potencialni nevarnosti in ugotovi stopnjo ogroženosti glede na varovano osebo, predvidi evakuacijske poti, določi varen prostor in določi čas prihoda pomoči. Prav tako vizualno nadzira osebo in okolico, izvede preventivno-tehnični pregled prevoznih sredstev, da osnovne varnostne napotke in pravila varovani osebi, zaščiti varovano osebo z zaščitnimi sredstvi, diskretno izvaja osebno varovanje, komunicira v stresnih in nevarnih okoliščinah, kar pomeni, da daje navodila in ukaze varovani osebi v tveganih situacijah, upošteva želje in zahteve varovane osebe. Obvladati mora specialne tehnike vožnje, obvlada uporabo strelnega orožja v skladu s taktiko osebnega varovanja, obvlada ukrepe prve pomoči. Pomembno je, da vzdržuje stalno psihofizično pripravljenost, spremlja novosti v tehnologiji, opremi in taktikah osebnega varovanja. (nrpslo.org). 2.1.7 Varnostnik nadzornik/varnostnica nadzornica Načrtuje urnike rednih nadzornih pregledov, pripravi vprašalnike za posamezna nadzorovana področja, opredeli cilje, obseg in kriterije nadzora, vzdržuje stik med matično družbo in varnostnim osebjem ter pozna različne stile vodenja in dela z ljudmi. (nrpslo.org) Varnostnik nadzornik je tisti, ki izvaja notranji nadzor nad opravljanjem nalog varnostnega osebja, ugotavlja njihovo prisotnost na razporejenih lokacijah, njihovo izpolnjevanje zakonskih zahtev, osebno urejenost in urejenost delovnega mesta. Pridobiva, zajema in ocenjuje informacije o nadzoru, prepoznati mora, kdaj oseba ni sposobna nadaljevati službene dolžnosti, to pomeni, da je pod vplivom alkohola, mamil, zdravil ali pa je le preutrujena. Poznati mora najpogostejše kršitve varnostnega osebja in varnostne zadržke za delo varnostnega osebja. Spremlja in usmerja delo varnostnega osebja, jim svetuje kako strokovno uporabljati ukrepe in druga sredstva. Pomembno je, da vzpostavi in vzdržuje primeren odnos do varnostnega osebja, izdela predlog za nagrajevanje, preverja njihovo strokovno znanje in spretnosti, pozna metode motiviranja za delo in mirnega reševanja konfliktov ter metode in oblike timskega dela. Sodeluje pri načrtovanju varovanja, prepozna varnostno pomembne točke in nevarna mesta ter predlaga ustrezne rešitve. Pridobiti mora podatke za pripravo ocene stopnje tveganja, prepoznati dejavnike, ki pomenijo tveganje za varnost 17.

(18) ali varnost ogrožajo, ter pozna zakonske zahteve za pripravo pogodbe o varovanju. (nrpslo.org). 2.1.8 Varnostni menedžer/varnostna menedžerka Glavna naloga varnostnega menedžerja je, da analizira in načrtuje zasebno varovanje, zbira podatke in informacije o varnostnih situacijah, izdeluje analize stanja varnosti, pripravi oceno ogroženosti in stopenj tveganja, programe varovanja, načrte fizičnega varovanja in predloge za izboljšanje varnostne situacije. Preveri razpoložljive kadrovske in materialne kapacitete in sodeluje pri pripravi projektov za izvedbo sistemov tehničnega varovanja. Prav tako organizira in vodi zakonito in strokovno opravljanje zasebnega varovanja ter skrbi za urejen potek dejavnosti, organizira opravljanje prevoza in varovanja gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, organizira opravljanje intervencij, varovanje na javnih zbiranjih, delo v varnostno-nadzornem centru in delo pri izvajanju sistemov tehničnega varovanja, pozna pomen vodenja, usmerjanja in organiziranja dela varnostnega osebja ter pozna različne stile vodenja in dela z ljudmi. (nrpslo.org) V teoriji opravlja tudi varnostna dela in naloge zasebnega varovanja, toda v praksi ima že dovolj dela s samo organizacijo in nadzorom varovanja. Pomembno je, da tudi zagotavlja kakovost zasebnega varovanja ter skrbi za nenehno izboljševanje njegove uspešnosti in učinkovitosti. Poleg tega mora skrbeti tudi za varno delo varnostnega osebja. (nrpslo.org). 18.

(19) 2.2 Potrebne kompetence in osebnostne lastnosti za delo. 2.2.1 Osebnostne lastnosti Delodajalci vedo, da osebnostne lastnosti vplivajo na zaposlenega in njegovo delo, kako se bo razumel s sodelavci in nadrejenimi ter kako bo delo opravljal. Zato delodajalci opredelijo, kakšnega človeka potrebujejo za konkretno delo in se odločijo za tistega, ki vnaprej postavljenim zahtevam najbolj ustreza. (ZRSZ, 2014) Obstaja mnogo definicij in teorij osebnosti. O osebnosti lahko razmišljamo kot o relativno stabilnih vedenjskih vzorcih in notranjem čustvenem, razumskem in motivacijskem dogajanju posameznika. Osebnost posameznika opisujemo z različnimi pridevniki, ki opisujejo osebnostne lastnosti. Čeprav so osebnostne lastnosti relativno stabilne, pa to ne pomeni, da se oseba pod vplivom situacije v nekem časovnem obdobju ne more spremeniti. Osebnostne lastnosti ne delijo ljudi na dobre in slabe. Dobrih in slabih lastnosti ni, so le take, ki so v nekem poklicu bolj zaželene, v drugem pa manj zaželene. Osebnostne lastnosti se ponavadi določajo z delovnim preizkusom ali osebnostnimi vprašalniki, saj so veliko bolj objektivni od človeškega opazovanja in sklepanja. (ZRSZ, 2014) V intervjujih,ki sem jih opravil, sem izvedel, da so osebnostne lastnosti odvisne od potrebe. Praviloma so to samostojnost za opravljanje določene naloge, se pravi, da ti vodja lahko zaupa, samoiniciativnost in sposobnost timskega dela. Prav tako sem izvedel, da so pomembne osebnostne lastnosti urejenost, odgovornost, psihično in fizično zdravje, socialne sposobnosti komuniciranja, saj moraš večkrat komunicirati s težavnimi osebami na miren način, da preprečiš potencialni napad ali kršenje javnega reda in miru, ostalo pa glede na delovno mesto. Na primer, za varnostnika, varnostnika čuvaja, varnostnika telesnega stražarja je zelo pomembno, da je v dobri fizični kondiciji. Za delovna mesta, katerih naloga je organizacija, nadzorovanje in menedžment, pa je pomembno, da si tudi dober psiholog in strateg.. 19.

(20) 2.2.2 Potrebne poklicne kompetence po poklicnem standardu sistema NPK. Kompetence so razvrščene na tri nivoje, temeljne, funkcijske in skupne. . Pod temeljne spadajo strokovna znanja, znanja za delo z informacijami in tehnologijo ter znanja s področja komuniciranja in organiziranja dela.. . Med funkcijske kompetence uvrščamo osebnostne in vedenjske kompetence, kompetence za delo z ljudmi in za odločanje ter operativne tehnične kompetence.. . Skupne kompetence pa zajemajo sposobnosti dela z ljudmi, kot je obvladovanje konfliktov, učinkovito ravnanje s težavnimi sogovorniki in argumentiranje svojih stališč. (nrpslo.org). Poklicne kompetence, ki so pomembne za zaposlene na vseh delovnih mestih v zasebno varnostnem podjetju pa so: . samostojno načrtovanje, priprava, izvedba in kontrola lastnega dela. . racionalna uporaba energije, materiala in časa. . prepoznava znakov splošne nevarnosti in znanje postopkov za preprečevanje splošne nevarnosti. . znanje o zakonskih predpisov in podzakonskih aktov potrebnih za opravljanje varovanja. . uporaba sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. . podjetne lastnosti, spretnosti in vedenje. . razvijanje podjetnih lastnosti, spretnosti, vedenja (nrpslo.org). 20.

(21) 3 Postopek zaposlitve v zasebno varnostno podjetje. Oseba, ki se hoče zaposliti, mora izpolnjevati vse pogoje, ki so določeni v Zakonu o zasebnem varovanju, vsak delodajalec pa lahko še posebej določi druge kvalifikacije, ki naj bi jih izpolnjeval kandidat za zaposlitev. Za zaposlitev v zasebno varnostni industriji je potrebna nacionalna poklicna kvalifikacija za določeno delovno mesto, oziroma NPK licenca. Ko ima oseba to opravljeno, lahko pošlje prošnjo za zaposlitev, nato pa je povabljena na razgovor z delodajalcem. Po uspešnem razgovoru je oseba varnostno preverjena, pri ministrstvu za notranje zadeve, kjer se ugotovi, če ima oseba kak varnostni zadržek. Pridobiti mora službeno izkaznico ter opraviti zdravniški pregled, da dokaže zdravstveno sposobnost za konkretno delovno mesto. Postopek zaposlitve je za vsa delovna mesta enak, razlikujejo pa se pogoji, kot je stopnja in vrsta izobrazbe ter delovne izkušnje.. 3.1 Pogoji za zaposlitev v zasebno varnostno podjetje Pogoji so več ali manj določeni z pogoji za pridobitev službene izkaznice. Splošni pogoji, ki jih mora prosilec službene izkaznice izpolnjevati, so opisani v 32. členu ZZasV. To so: . starost najmanj 18 let. . državljanstvo države članice Evropske unije, evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije. . strokovna usposobljenost glede na vrsto del, ki jih bo opravljal (NPK licenca). . da je varnostno preverjen in nima varnostnih zadržkov. . da mu v obdobju zadnjih dveh let ni bila odvzeta službena izkaznica zaradi kršitev tega zakona. . zdravstvena in psihična sposobnost glede na vrsto del, ki jih bo opravljal. . aktivno govorjenje slovenskega jezika (ZZasV-1). 21.

(22) 3.2 Pridobitev NPK licence NPK ali Nacionalna poklicna kvalifikacija je formalno priznana usposobljenost, potrebna za opravljanje poklica na podlagi nacionalnega poklicnega standarda. Oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo iz zasebnega varovanja, mora imeti svojo zbirno mapo ali portfolio. Ta mora vsebovati opis oziroma predstavitev kandidata, to je življenjepis, najbolje po modelu Europass in ostala formalna in javna dokazila o izobraževanju ali usposobljenosti. Vsebovati mora tudi vpise v delovno knjižico, pogodbo o delu, referenčno pismo ali izjavo delodajalca, da dokaže svoje delovne izkušnje za poklicno kvalifikacijo, katero želi prejeti, in pokaže, pri katerih podjetjih jih je oseba pridobila. Prav tako mora vsebovati spričevala, diplome, certifikate, potrdila o seminarjih, tečajih ali drugih usposabljanjih, ki se jih je oseba udeležila oziroma jih opravila, poleg tega tudi razne reference, da oseba dokaže neformalno ali priložnostno pridobljeno znanje in spretnosti. To zbirno mapo preveri in ovrednoti komisija v postopku potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije. Če je mapa ustrezna in zadostna, lahko kandidatu podeli kvalifikacijo, drugače pa ga napoti na preverjanje tistih delov, ki niso bili ustrezni oziroma zadostni. Na spletni strani NPK sem izvede,l da samo preverjanje in potrjevanje zbirne mape stane 100 €. (nrpslo.org) Oseba lahko pridobi potrebno znanje in spretnosti, ki je potrebno za pridobitev NPK, pri različnih ustanovah, ki so za to kvalificirane in potrjene s strani Ministrstva za notranje zadeve. Cena takega usposabljanja je okoli 300 do 600 €, odvisno od vrste poklica, za katerega se usposablja. Da naštejem nekaj cen, ki so predpisane s strani Ministrstva za notranje zadeve, in sicer: za usposabljanje varnostnika 524 €, za varnostnega menedžerja 668 €, za varnostnika nadzornika 268 € in za varnostnika telesnega stražarja 1768 €. S strokovnim usposabljanjem za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije kandidati osvojijo znanje in spretnosti za opravljanje del in nalog varnostnega osebja ter se pripravijo na preizkus strokovne usposobljenosti. (Pravilnik o izvajanju strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja, 2012) Pogoji za različno poklicno usposobljenost v zasebnem varovanju se razlikujejo. Poleg ustreznega poklicnega znanja in spretnosti sta glavna pogoja zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti za delo, ki ga izda zdravnik specialist medicine. 22.

(23) dela in športa in. dokazilo o končani osnovni šoli. Določeni poklici pa imajo še. posebne zahteve. Varnostni tehnik rabi dokazilo o končani srednji strokovni izobrazbi ali pa dokazilo o končani srednji poklicni šoli s področja računalništva, elektrotehnike, strojništva ali mehatronike in najmanj pol leta delovnih izkušenj pri imetniku licence za izvajanje sistemov tehničnega varovanja. S končano srednjo poklicno šolo potrebuje še 4 leta delovnih izkušen na tem področju. (ZZasV-1) Pooblaščeni inženir varnostnih sistemov rabi pooblastilo za projektiranje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. (ZZasV-1) Za poklicno kvalifikacijo varnostnika telesnega stražarja je potreben certifikat za varnostnika, srednja strokovna izobrazba, najmanj 3 leta delovnih izkušen na področju zasebnega varovanja, dovoljenje za posest in nošenje orožja ter vozniški izpit B-kategorije. (ZZasV-1) Varnostnik nadzornik predhodno potrebuje poklicno kvalifikacijo varnostnika ali strokovno usposobljenost za opravljanje teh del. (ZZasV-1) Varnostni menedžer pa potrebuje najmanj višjo strokovno izobrazbo. (ZZasV-1) Pred preverjanjem posamezne nacionalne poklicne kvalifikacije zasebne varnosti, se mora oseba strokovno izobraževati z namenom pridobivanja in izpopolnjevanja strokovnih znanj in spretnosti na področju varovanja ljudi in premoženja. V procesu strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja mora pridobiti teoretična in praktična strokovna znanja in spretnosti za opravljanje zasebnega varovanja. Programe strokovnega izobraževanja po ZZasV izvaja Ministrstvo za notranje zadeve oziroma potrjeni izvajalec strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja. (ZZasV-1). 23.

(24) 3.3 Preverjanje znanja in spretnosti za NPK varnostnika Preverjanje se izvaja pisno in traja 60 minut, praktično ter ustno z zagovorom. Preverja se znanje zakonov, kot so Zakon o zasebnem varovanju, zakon o orožju, Zakon o javnih zbiranjih, kazenski zakonik, uporaba ukrepov varnostnika ter druge stvari. Nekaj nalog, ki jih mora oseba opraviti med preverjanem strokovnega znanja in spretnosti NPK: . Izvede obhod objekta v simulirani situaciji. . opiše osebne pogoje za opravljanje dela varnostnika. . našteje in prikaže ukrepe in druga sredstva varnostnika ter izvede ukrepe v posameznih simuliranih varnostnih situacijah. . napiše poročilo o delu. . prikaže delo s strankami. . določi pot za transport varovane pošiljke. . varnostno intervenira na varovanem območju. . pripravi in pregleda prostor, kjer bo potekala prireditev. . opiše postopek ukrepov ob pojavu vandalizma ali drugih varnostnih problemih ob premikanju množice. (nrpslo.org). 3.4 Varnostno preverjanje in varnostni zadržek Vsaka oseba, ki so hoče zaposliti na delovno mesto zasebnega varovanja, je pred tem varnostno preverjena. To je poizvedba, ki jo opravi Ministrstvo za notranje zadeve. Namen tega je ugotoviti, če ima oseba morebitne varnostne zadržke. Opravi se pred službeno izkaznico, včasih pa lahko tudi kasneje. Ob ugotovitvi varnostnih zadržkov osebe se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za opravljane dela. Ministrstvo za notranje zadeve pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se nanašajo in od drugih oseb, organov, organizacije ali nosilcev javnih pooblastil, ki so pristojni za vodenje evidenc v zvezi z dejanji. (Čas, 2012) Da ima oseba varnostni zadržek, mora biti pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece, ali da je najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja 24.

(25) ali prekrške po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami in ji je bila izrečena globa. Varnostni zadržek je lahko podan tudi, če obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe. To pomeni, da se da na podlagi ugotovljenih dejstev iz kazenskih postopkov ali postopkov za prekrške sklepati, da bo oseba nezakonito in nestrokovno opravljala naloge zasebnega varovanja. (ZZasV-1) Pri presoji varnostnega zadržka se upoštevajo okoliščine in teža storitve posameznih dejanj oziroma kršitev, vrsto in višino predpisane oziroma izrečene sankcije, čas, ki je pretekel od storitve, vpliv na varnost ljudi in premoženja, starost osebe v času storitve oziroma kršitve, povezava med dejanjem in nalogami, ki jih ali bi jih v zasebnem varovanju opravljal, ter odloči v skladu z načelom sorazmernosti. (Čas, 2012) Za razliko od prejšnjega zakona o zasebnem varovanju so varnostni zadržki urejeni enotno in ne ločeno kot zadržki javnega reda in varnostne zadržke. Delno so se uskladili z zadržki, ki veljajo za policiste in druge poklice, ki lahko uporabljajo ukrepe oziroma imajo pooblastila v poseg človekove pravice in svobode. (Savski, S., Grilc, B., Jarc, S., Mele, Z., 2012). 3.5 Službena izkaznica Za opravljanje poklica v zasebno varnostnem podjetju potrebuješ tudi službeno izkaznico. Zakon o zasebnem varovanju v 5. členu službeno izkaznico opredeli kot dokument, s katerim varnostno osebje izkazuje, da ima podeljeno licenco in upravičenost za neposredno opravljanje nalog zasebnega varovanja. Postopek za pridobitev službene izkaznice pa je opisan v 34. členu ZZasV. Vloga za pridobitev službene izkaznice s točno navedbo vrste del se vloži pri pristojnem organu, to je Ministrstvo za notranje zadeve. Vlogi se priložijo pisna dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev za pridobitev službene izkaznice. Varnostno osebje mora imeti vedno v času službe oziroma med opravljanjem nalog pri sebi službeno izkaznico in jo mora pokazati na zahtevo policista ali inšpektorja. Prav tako jo mora na zahtevo pokazati osebi, zoper katero je opravilo ukrep. (ZZasV-1) Za pridobitev službene izkaznice mora biti oseba zdravstveno in psihično sposobna. To ugotavlja zdravnik specialist medicine dela in športa na podlagi zdravniškega pregleda, ki je odvisen od vrste dela, ki ga bo opravljala oseba. Ne glede na 25.

(26) predpise, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, se šteje, da oseba ni zdravstveno in psihično sposobna za opravljanje zasebnega varovanja, če je z zdravniškim pregledom ugotovljeno, da je odvisen od alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Zdravniško spričevalo lahko vsebuje le podatek o dejstvu zdravstvene in psihične sposobnosti, ne pa tudi o vzroku zanj in ne sme biti starejše od enega leta. (ZZasV-1) Obvladati mora tudi aktivno znanje slovenskega jezika. To doseže, če je na slovenski šoli pridobil najmanj osnovnošolsko izobrazbo. Prosilci, ki nimajo končanih ustreznih slovenskih šol, aktivno znanje slovenskega jezika dokazujejo s posebnim potrdilom uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja aktivnega znanja slovenskega jezika po javnoveljavnem izobraževalnem programu ustrezne stopnje v Republiki Sloveniji ali na drug način, s katerim se ugotovi aktivno znanje slovenskega jezika. (ZZasV-1) Poleg splošnih pogojev obstajajo tudi posebni pogoji, ki se razlikujejo gleda na posamezno delovno mesto. ZZasV jih našteje v 33. členu. . Varnostnik nadzornik potrebuje 1 leto delovnih izkušenj na področju varovanja.. . Operater VNC potrebuje 2 leti delovnih izkušenj na področju varovanja.. . Varnostnik telesni stražar potrebuje 3 leta delovnih izkušenj na področju varovanja.. . Varnostni menedžer potrebuje 3 leta delovnih izkušenj na področju varovanja, visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih. (ZZasV-1). Za izkušnje na področju varovanja se štejejo izkušnje, pridobljene z neposrednim opravljanjem nalog varnostnega osebja, ki ima pravico uporabe ukrepov varnostnika, in izkušnje, pridobljene z neposrednim opravljanjem nalog pooblaščenih uradnih oseb državnih organov in organov lokalnih skupnosti, ki imajo pravico uporabe pooblastil in prisilnih sredstev (policist, občinski redar, pravosodni policist, vojaški policist). (ZZasV-1) Ministrstvo za notranje zadeve lahko izreče odvzem službene izkaznice zaradi razlogov javnega interesa. Izkaznica je odvzeta, če njen imetnik ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev ali ni več poslovno sposoben, če mu je opravljanje zasebnega varovanja prepovedano s pravnomočno sodno odločbo, ali je zaradi 26.

(27) nezakonitega ali nestrokovnega dela imetnika službene izkaznice prišlo do hujše posledice za življenje in zdravje ljudi ali javni red in mir. (ZZasV). 3.6 Delovna obleka in oznake S pravilnimi in jasnimi oznakami ter delovno obleko se zagotavlja prepoznavnost varnostnega osebja in imetnikov licenc, ki opravljajo zasebno varovanje. Oznaka je simbol, ki ga sestavlja naziv ali ime firme, napisano z velikimi tiskanimi črkami. Uporabijo se lahko tudi logotipi firme. Pomembno je da je na jasno vidnem mestu glede na barvo podlage. Na podlagi oznak lahko povprečno razumen človek ugotovi, da ima pred seboj varnostno osebje, ki ima pravico do uporabe varnostnih ukrepov, določenih z zakonom. Prav tako se s temi oznakami varnostno osebje jasno razlikuje od policije, občinskega redarstva, paznikov v zaporih, vojakov ter drugih uradnih oseb državnih in lokalnih organov, zato delovna obleka, oprema in vozila imetnika licence po barvni kombinaciji, kroju in oznakami ne smejo biti podobni le tem. Za opremljenost varnostnega osebja mora poskrbeti imetnik licence in je tudi pravno odgovoren, če varnostno osebje ne nosi ustrezne delovne obleke. (Savski, S., Grilc, B., Jarc, S., Mele, Z., 2012). 3.7 Pogodba o zaposlitvi Pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem je standardna. Z njo se sklene delovno razmerje, ki vsako od pogodbenih strank, delavca in delodajalca, zavezuje k izpolnjevanju dogovorjenih ter predpisanih pravic in obveznosti. Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. (ZDR-1) Pogodba se načeloma sklepa za nedoločen čas, lahko pa je tudi za določen čas, če je to navedeno v pogodbi. Splošne sestavine pogodbe o zaposlitvi določa Zakon o delovnih razmerjih. To so podatki obeh pogodbenih strank z naslovom prebivališča oziroma sedeža, datum pričetka dela, naziv oziroma vrsta dela, kraj opravljanja dela, podatki o razporeditvi delovnega časa, znesek osnovne plače delavca, določilo o letnem dopustu in še nekaj drugih. (ZDR-1) 27.

(28) 3.8 Pogoji za zaposlitev tujih oseb v zasebnem varstvu Tuja oseba lahko pod pogoji, ki so določeni v Zakonu o zasebnem varovanju, opravlja zasebno varovanje v Republiki Sloveniji stalno, prek ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji, občasno, torej čezmejno ali začasno, ali pa na podlagi delovnega razmerja. Zasebno varovanje opravlja na podlagi licence oziroma službene izkaznice, pridobljene v Republiki Sloveniji, ali na podlagi pravice do opravljanja zasebnega varovanja, pridobljene v matični državi, in soglasja pristojnega organa. Pristojni organ na podlagi vloge tuji osebi podeli soglasje s certifikatom. Obliko in vsebino certifikata o soglasju pa določi minister za notranje zadeve. (ZZasV-1) Za tuje zaposlene v zasebnem varstvu v Republiki Sloveniji velja načelo enakopravnosti, kar pomeni, da je tuja oseba glede na pravice do opravljanja zasebnega varovanja in pridobitve licence ali službene izkaznice v Republiki Sloveniji izenačena s pravnimi in fizičnimi osebami iz Republike Slovenije, zaradi česar se pod enakimi pogoji, kot veljajo za tujo osebo, presoja tudi vloga slovenskega državljana, ki je opravljal ali še opravlja zasebno varovanje in je pridobil pravico do opravljanja zasebnega varovanja v tujini. (ZZasV-1) Tuji osebi se lahko na njeno zahtevo prizna poklicna kvalifikacija, pridobljena v tujini, v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji, kot veljajo za tujo osebo, se presoja tudi vloga slovenskega državljana, ki je pridobil strokovno ali poklicno kvalifikacijo v tujini. (ZZasV-1). 28.

(29) 3.9 Pridobivanje zaposlenih s strani organizacije Zasebno varnostne družbe pridobivajo nov kader z javnimi razpisi na Zavodu za zaposlovanje, na internetnih straneh samih podjetji, včasih tudi v časopisih vendar redkeje. Objaviti morajo pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Veliko dobijo tudi samih ponudb od oseb, ki se želijo zaposliti, ne da bi objavili javni razpis. Vloge potem pregledajo in če so ustrezne, osebo povabijo na razgovor. Zaposluje se tudi glede na priporočila drugih oseb, ki imajo že izkušnje z zasebnim varovanjem ljudi in premoženja, ali pa podjetij, kjer je oseba predhodno delala. V veliki večini zasebno varnostne družbe na novo zaposlijo le na delovno mesto varnostnika. V intervjuju sem izvedel, da se približno 95% zaposlitev izvede na delovno mesto varnostnik, ostala delovna mesta pa se praviloma kadrujejo iz obstoječega kadra, vedno pa so izjeme. Kar pa se tiče napredovanja, je odvisno od posameznikove samoiniciative in razpoložljivih delovnih mest.. 3.10 Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih Zasebno varnostne družbe nudijo tudi dodatno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih. Ponavadi so to razni dodatni seminarji, ki jih izvajajo različne agencije, zbornice, klubi borilnih veščin ali strelski klubi. Za razvoj, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih morajo skrbeti zaradi samega preživetja na trgu. To lahko dosežejo z boljšo kakovostjo opravljanja zasebno varnostnih storitev, kar posledično lahko vodi v večje povpraševanje. Z možnostjo strokovnega. razvoja. varnostnega. osebja,. k. čemer. pripomore. tudi. stalno. usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih ter stalno proučevanje in zadovoljevanje potreb po izobraževanju in usposabljanju ter hitrejšo prilagoditev zahtevam trga varnostnih storitev in s tem posledično dvig zadovoljstva njihovih naročnikov. (Čas, Toporišič, Rep, 2013). 29.

(30) Z obdobnim strokovnim izpopolnjevanjem varnostno osebje posodablja in osveži znanje, se seznani z novostmi na področju varovanja in zakonodaji ter pripravi na obdobni preizkus strokovne usposobljenosti. Varnostnemu osebju, ki je usposobljeno za več vrst dela, se prizna obdobno strokovno izpopolnjevanje za ostale vrste dela, če opravi obdobno strokovno izpopolnjevanje za zahtevnejšo vrsto dela po naslednjem zaporedju: varnostni menedžer, pooblaščeni inženir varnostnih sistemov, varnostnik telesni stražar, operater varnostno-nadzornega centra, varnostnik nadzornik, varnostnik, varnostnik čuvaj, varnostni tehnik. (Pravilnik o izvajanju strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja, 2012) Stroške obveznega strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja ali usposabljanja in izpopolnjevanja, ki je v interesu delodajalca, ter preizkusov usposobljenosti plača imetnik licence ali izvajalec internega varovanja oziroma posameznik sam, če z njim nima sklenjenega delovnega razmerja. (ZZasV-1) Po 41. členu ZZasV se mora oseba vsakih 5 let od opravljenega osnovnega strokovnega usposabljanja oziroma izobraževanja udeležiti obdobnega strokovnega izpopolnjevanja po programih in uspešno opraviti obdobni preizkus strokovne usposobljenosti. (ZZasV-1) Če oseba preizkusa ne opravi v prvem poizkusu, ga lahko večkrat ponovi na lastne stroške. Če mu to ne uspe po treh mesecih od prvega poizkusa, se mora ponovno udeležiti obdobnega strokovnega izpopolnjevanja. (Čas, 2012) Zasebno varnostne družbe pa morajo skrbeti oziroma bi morale skrbeti tudi za zadovoljstvo zaposlenih z delom, saj bo oseba, ki je zadovoljna z delom, le tega opravljala bolje in uspešneje kot oseba, ki je nezadovoljna. Najpomembnejši dejavniki, ki pripomorejo k zadovoljstvu z delom, so sama vsebina dela, samostojnost pri delu oziroma odgovornost, plača, dodatki, pohvale in druge ugodnosti, napredovanje v podjetju in osebna rast, prav tako vodenje in organizacija dela ter sami odnosi pri delu in delovne razmere. (Svetlik, 1998) Glede na prispevek K. Makše so varnostniki najbolj zadovoljni s samostojnostjo in odnosi pri delu. Da bi se zadovoljstvo varnostnikov z delom povečalo, bi, poleg dviga plač in pridobitve drugih ugodnosti, bilo potrebno izboljšati tudi delovne razmere in predvsem vsebino dela. Delo ne sme biti enolično, nezanimivo in dolgočasno. Rezultati raziskave so pokazali, da se varnostnikom njihovo delo zdi enolično in 30.

(31) nezanimivo. Moti jih tudi pomanjkanje usposabljanj na njihovem področju dela, čeprav bi se jih zelo radi udeleževali, saj bi jim pridobljeno znanje koristilo pri delu. (Čas, Makše, 2009). 3.11 Statistični podatki Na Statističnem uradu republike Slovenije imajo statistične podatke o zasebno varnostnih družbah od leta 2005 do leta 2012. Podatke sem našel v letni statistiki podjetji, oziroma med poslovanjem podjetij po dejavnosti. Ob primerjavi števila zaposlenih v zasebno varnostih podjetjih sem opazil, da od leta 2005, ko jih je bilo 5030, število vsako leto do 2009, ko jih je bilo 7224, narašča. Po tem letu pa začne upadati, do 6751 zaposlenih leta 2012. To je po vsej verjetnosti odraz finančne in gospodarske krize, ki se je začela leta 2008 in zaradi katere je mnogo ljudi izgubilo službe, število brezposelnih pa je narastlo.. Število zaposlenih 8000. 7224. 7000 6000. 5516. 5764. 6977. 6749. 6751. 6191. 5030 5000 4000. Število zaposlenih. 3000 2000 1000 0 2005. 2006. 2007. 2008. 2009. 2010. 2011. 2012. Graf 1: Število zaposlenih v zasebno varnostnih podjetjih v Republiki Sloveniji. 31.

(32) Če pogledamo število družb, ki se ukvarjajo z varovanjem v Republiki Sloveniji, jih je bilo leta 2005 87. Leta 2011 jih je bilo 110, naslednje leto, 2012, pa 106. Število družb je dokaj stalno, nekatere propadejo ali se združijo ter ustanovijo se nove. Razlika v številu družb je približno podobna številu zaposlenih, če pogledamo obliko grafov 1 in 2, sta si po obliki kar podobna. Na Zbornici za razvoj slovenskega zasebnega varovanja je prijavljeno 50 družb. Od tega ima največ družb sedež poslovanja v Ljubljani, teh je 16, ostale pa jih imajo po celi Sloveniji.. Število podjetji 120 100. 110 87. 113. 110. 106. 98. 92 84. 80 60. Število podjetji. 40 20 0. 2005. 2006. 2007. 2008. 2009. 2010. 2011. 2012. Graf 2: Število podjetji zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji. 32.

(33) 4 Intervju V okviru diplomske naloge sem opravil tudi dva intervjuja, z namenom, da pridobim nekaj informacij iz same prakse ter odgovore na zastavljene hipoteze. Intervju je strukturiran, pri obeh sem uporabil enaka vprašanja, z izjemo nekaterih, ki sem jih prilagodil.. 4.1 Intervju z G. Židanek G. Židanek se je odzval na intervju je zaposlen v podjetju Sintal. V tem intervjuju sem se bolj osredotočil na tehnični postopek zaposlitve.. . Na katerem delovnem mestu zasebno varnostnega podjetja ste ali ste bili zaposleni?. Sem operativni vodja v zasebno varnostnem podjetju Sintal. . Ali je NPK licenca edina, ki se potrebuje za zaposlitev v zasebno varnostnem podjetju?. Ne. Zakonski pogoji so navedeni v Zakonu o zasebnem varovanju, vsak delodajalec posebej lahko določi tudi druge kvalifikacije, ki naj bi jih izpolnjeval kandidat za zaposlitev. . Kakšen je postopek zaposlitve v zasebno varnostno podjetje za osebo, ki ima NPK licenco za varnostnika/varnostnico?. Oseba mora poslati vlogo za zaposlitev, potem sledi razgovor. Če je razgovor uspešen, sledi varnostno preverjanje in opravljanje zdravniškega pregleda. . Ali imate kakšna delovna mesta, ki ne potrebujejo kakršnekoli licence?. Da, vendar samo pogojno. . Ali je za druga delovna mesta, kot so na primer varnostnik telesni stražar, tehnik, čuvaj, nadzornik, menedžer postopek zaposlitve drugačen?. Ne, za vse je enak postopek.. 33.

(34) . Kakšni so splošni pogoji za zaposlitev na različna delovna mesta poleg NPK licence?. Izpolnjevanje posebnih pogojev za delovno mesto (znanja, veščine, spretnosti, izobrazba, zdravstvena sposobnost za konkretno delovno mesto). . Na katero delovno mesto se je najlažje zaposliti in na katero najtežje?. Odvisno od posameznika. Največ prostih delovnih mest je za delovno mesto varnostnik, zato se je najlažje zaposliti na to delovno mesto. . Katere kompetence oziroma osebnostne lastnosti iščete v osebi, ki se hoče zaposliti na posamezna delovna mesta?. Odvisno od potrebe. Praviloma pa so to samostojnost za opravljanje določene naloge, samoiniciativnost in sposobnost timskega dela. . Kateri so najpogostejši in potencialni problemi, ki se dogajajo na posameznih delovnih mestih?. Ni določenega vzorca najpogostejših problemov. . Ali so fizična moč, spretnost, ter znanje samoobrambe in strokovnih prijemov zelo pomembni za zaposlitev na delovnem mestu varnostnika?. So pomembni, toda pred tem poudarjamo preudarnost osebe. . Kaj pa na delovnih mestih, katerih naloga sta organizacija in menedžment?. Ne, za ta delovna mesta niso pomembni. . Ali ima oseba z mojstrskim pasom borilne veščine boljše možnosti zaposlitve?. Ne, saj to ni glavna lastnost, ki jo iščemo. . Ali bi rekli, da je postopek od oddaje vloge, do sprejema v delovno razmerje dolgotrajen in zapleten?. Da, postopek je dolgotrajen in zapleten. . Ali je postopek zaposlitve na višje oziroma bolj pomembno delovno mesto daljši in bolj zapleten?. 34.

(35) Ne, saj je postopek enak. . Na kakšen način pridobivate kader na posamezna delovna mesta? Ali so to javni razpisi, priporočila, vloge?. Da, vse našteto. . Ali. zaposlenim. ponujate. dodatna. izobraževanja,. usposabljanja. in. pridobivanje licenc? Da, ponujamo jim vse našteto. . Kakšna je možnost napredovanja v vašem podjetju?. Odvisna je od posameznikove samoiniciative in razpoložljivih delovnih mest v podjetju. . Ali ima diplomiran študent varnostih ved kakšno možnost zaposlitve pri vas in na kakšno delovno mesto bi se lahko zaposlil? Ali je bolje, da opravi še magisterij in potem išče zaposlitev v zasebno varnostnem podjetju?. 95% zaposlitev se izvede na delovno mesto varnostnik, za katerega je predpisana najnižja izobrazba končana osnovna šola. Vsa ostala delovna mesta se praviloma kadrujejo iz obstoječega kadra.. 35.

(36) 4.2 Intervju z g. Ristić Intervju z g. Ristićem se je začel kot strukturiran intervju, proti koncu pa je prešel v prosti pogovor o delu v zasebno varnostni družbi ter potencialnih nevarnostih na delovnem mestu.. . Na katerem delovnem mestu zasebno varnostnega podjetja ste ali ste bili zaposleni?. Bil sem varnostnik, varnostnik telesni stražar in pomočnik direktorja v zasebno varnostnem podjetju VOP varovanje. . Kakšen je postopek zaposlitve v zasebno varnostno podjetje za osebo, ki ima NPK licenco za varnostnika/varnostnico?. Postopek je splošen. . Ali je za druga delovna mesta, kot so na primer varnostnik telesni stražar, tehnik, čuvaj, nadzornik, menedžer postopek zaposlitve drugačen?. Postopek ni drugačen. . Na katero delovno. mesto je najlažje in na katero najtežje v smislu. fizičnega in psihičnega napora? Najlažje je delovno mesto varnostnik čuvaj, ki dela na recepciji, najtežje pa varnostnik telesni stražar, saj je psihično težko delo, delaš na terenu, moraš varovati osebne podatke, pripraviti pot, varnostne ukrepe in načrt. . Katere kompetence oziroma osebnostne lastnosti iščete v osebi, ki se hoče zaposliti na posamezna delovna mesta?. Pomembna je psihična in fizična pripravljenost, dobra kondicija, še posebej urejenost, odgovornost, za delovna mesta, kot so varnostni menedžer in varnostnik telesni stražar, pa je pomembno, da je tudi dober psiholog in strateg. . Ali so fizična moč, spretnost, ter znanje samoobrambe in strokovnih prijemov zelo pomembni za zaposlitev na delovnem mestu varnostnika?. Da, zelo so pomembni.. 36.

(37) . Kaj pa na delovnih mestih, katerih naloga sta organizacija in menedžment?. Tu je bolj pomembno, da je oseba dober psiholog, da pozna organiziranost dela in tveganja, ki so prisotna pri samem delu. . Ali ima oseba z mojstrskim pasom borilne veščine boljše možnosti zaposlitve?. Absolutno. Ta stopnja borilne veščine pomeni, da ima oseba močnejše psihofizične sposobnosti, hitreje reagira, torej ima potrebni odziv na moment. Oseba je tudi bolj stabilna, zato je manj možnosti za napačno reakcijo. . Ali bi rekli, da je postopek od oddaje vloge do sprejema v delovno razmerje dolgotrajen in zapleten?. Čeprav je le formalnost, je daljši in zapleten zaradi preverjanja osebe. . Ali je postopek zaposlitve na višje oziroma bolj pomembno delovno mesto daljši in bolj zapleten?. Bolj zapleten niti ne, je pa malo daljši zaradi več preverjanja. . Na kakšen način pridobivate kader na posamezna delovna mesta? Ali so to javni razpisi, priporočila, vloge?. Tako je. Preko javnih razpisov na zavodu, medijih, časopisu, kjer so napisani pogoji in pričakovanja. . Ali. zaposlenim. ponujate. dodatna. izobraževanja,. usposabljanja. in. pridobivanje licenc? Da. Mi smo imeli različne seminarje, ki so jih izvajale različne agencije, klubi borilnih veščin ali strelski kklubi. . Kateri so najpogostejši in potencialni problemi, ki se dogajajo na posameznih delovnih mestih?. Pri varovanju objektov se varnostnik velikokrat sreča z nezadovoljnimi uslužbenci, ki potem svoje nezadovoljstvo najraje izrazijo na njih. Še posebej na delovnem mestu receptorja oziroma vratarja se lahko pojavi pravi konflikt z osebami, ki so sami zaposleni v objektu, ki ga varnostnik varuje. Prav tako posamezniki, ki pridejo v ustanovo po določene pravice, zahteve ali vprašanja, vsa nesoglasja, na katere 37.

(38) naletijo v ustanovi usmerijo na varnostnika. Problem se zna pojaviti tudi pri ugotavljanju istovetnosti, ko varnostnik vpraša osebo, kam gre in zahteva od nje, da pokaže osebni dokument, se takim osebam, še posebej če so na nekem višjem položaju, večkrat zdi, da je to nepotrebno ali neprimerno. Konflikti so lahko tudi s strankami, ki pridejo v neko podjetje, na primer po morebitna izplačila, ker je taka stranka lahko že na samem začetku nezadovoljna, lahko krši javni red in mir. V objektih, kot so na primer sodišče, so lahko konflikti iz publike, ki motijo postopek. Problem je lahko tudi v podjetjih, kjer je organizirana kraja znotraj podjetja, povezana z zunanjimi ljudmi, lahko so vpleteni tudi varnostniki sami. Pomembno je da nikomur ne zaupaš popolnoma, tudi šefu podjetja, ki te je zaposlil, ne. Vse moraš obravnavati enako, ne glede na delovno mesto. Pri varovanju na raznih koncertih ali javnih prireditvah se lahko zgodi, da nekdo pokliče policijo in pove, da je tam podtaknjena bomba, kar pomeni, da je potrebno sprazniti in pregledati celotno območje in se sam koncert ali prireditev prestavi oziroma zamakne. Tu je pomembno, da se sprazni prostor v miru in brez panike. Lahko kdo vrže solzivec ali pa pride do požara, ljudje so lahko okajeni, pijani in postanejo panični, ne vedo, kje je izhod ali zasilni izhod. Tako lahko pride do stampeda. Pomembno je, da imajo vse diskoteke ali klubi zasilne izhode odklenjene ali pa pripravljene, da se hitro odprejo v primeru nevarnosti. Zelo nevarno je lahko tudi, ko v diskoteki ali klubu zmanjka elektrike in postane temno. Prav tako na stadionih, ko pride do splošnega vznemirjenja publike, ljudje začnejo razgrajati in lahko podrejo varnostne ograje. Velika nevarnost je lahko tudi, ko pride več obiskovalcev, kot je bilo predvideno in se moraš hitro prilagoditi, poklicati pomoč, policijo ali dodatne varnostnike. Nevarnosti so tudi pri varovanju objektov z velikim tveganjem, kot so na primer Elektrarna Krško, tovarne z vnetljivimi ali eksplozivnimi snovmi, tu je še posebej treba paziti na požarno varnost. V primeru požara je potrebno hitro in učinkovito delovati ter evakuirati vse ljudi, narediti dostop reševalcem. Pri spremstvu denarja ali dragocenih predmetov grozi nevarnost oboroženega ropa, nevarnost da rop izvede eden izmed varnostnikov. Pri vseh situacijah, kjer je vključeno strelno orožje, je lahko zelo nevarno nespametno vedenje. Ne smeš biti junak, ampak moraš pravilno preceniti dogodek. Denar je zavarovan, človeškega življenja pa ne dobiš nazaj.. 38.

(39) Problemi so tudi pri spremstvu oseb, nevarnost je lahko večja, če je oseba popularna. Ko se varovana oseba giblje skozi množico, lahko iz množice prileti kak predmet, fizični napad na varovano osebo. Nevarnost je manjša, ko je oseba v avtomobilu. Gospod Ristić mi je tudi povedal, da je opazil, da je varnostnik telesni stražar veliko bolj ogrožen kot oseba, ki jo varuje. Ločiti moramo tudi ogroženost samega varnostnika. Lahko se zgodi, da skupina ljudi napade varnostnika in ne varovan objekt ali osebo. Na koncu intervjuja, mi je dal še en nasvet. Ne smeš zaupati varovani osebi, saj se velikokrat zgodi, da je ta oseba povezana z raznimi kaznivimi dejanji. O varovani osebi moraš pridobiti čim več informacij, ker ti ta oseba v večini primerov ne pove vsega.. 39.

(40) 5 Zaključek Ob izdelavi te diplomske naloge sem ugotovil, da je, če nekdo išče zaposlitev v zasebni varnosti, najlažje, če ne tudi edina pot, da začne na delovnem mestu varnostnika. Torej si pridobi NPK varnostnika oziroma varnostnice, nato pa poišče delodajalca preko Zavoda za zaposlovanje ali pa preko oglasa sam stopi v stik z delodajalcem, ki zaposluje. Največkrat imajo prosta delovna mesta objavljena na svojih spletnih straneh ter tako sprožijo sam postopek zaposlitve. Če delodajalcu ustreza, se na Ministrstvu za notranje zadeve vloži obrazec, da se oseba varnostno preveri, in če je brez varnostnih zadržkov, vloži obrazec za službeno izkaznico, opravi zdravniški pregled, podpiše delovno pogodbo in lahko prične z delom.. 5.1 Odgovori na predpostavke V diplomski nalogi mi je uspelo potrditi oziroma zavreči vse predpostavke, ki sem si jih zastavil. V veliki večini sta mi pri tem pomagala oba intervjuja, ki sem jih opravil, deloma pa sem si pomagal z literaturo.. 1. Predpostavka: Postopek je od oddaje vloge do sprejema v delovno razmerje dolgotrajen in zapleten. To drži, čeprav je sama pogodba o zaposlitvi splošna, je postopek daljši in bolj zapleten zaradi pridobivanja NPK, ki je potrebna za opravljanje dela, pridobitve službene izkaznice ter varnostnega preverjanja, skozi katerega mora iti vsak, ki se želi zaposliti v zasebno varnostni družbi. 2. Predpostavka: Višje oziroma pomembnejše, kot je posamezno delovno mesto v zasebno varnostni organizaciji, daljši in bolj zapleten je postopek zaposlitve. To predpostavko sem zavrgel, saj je sam postopek zaposlitve enak za vsa delovna mesta, razlika je le v pogojih in pridobitvi NPK, kateri pa so bolj zahtevni gleda na pomembnost delovnega mesta in zahtevajo višji, kot je položaj v zasebno varnostni industriji, večje število let delovnih izkušenj.. 40.

(41) 3. Predpostavka: Višje oziroma pomembnejše kot je posamezno delovno mesto v zasebno varnostni organizaciji, več znanja oziroma usposabljanj, izpitov ali dovoljenj potrebuješ, da si izbran za to delovno mesto. To predpostavko sem potrdil, saj moraš na višjem delavnem mesto poznati svoje naloge in obveznosti, kot tudi naloge in obveznosti delovnih mest oseb pod seboj. Na primer varnostni nadzornik mora imeti znanje za ta poklic kot tudi znanje za varnostnika, katere nadzira. 4. Predpostavka: Osebnostne lastnosti in kompetence kot so fizična moč, spretnost ter znanje samoobrambe in strokovnih prijemov, so pomembne za zaposlitev na delovnem mestu varnostnika ne pa za delovna mesta, katerih naloga je organizacija dela oziroma menedžment. Tudi to predpostavko sem potrdil, saj se osebe zaposlene na delovnih mestih, ki zahtevajo organizacijo in menedžment ne soočajo toliko s situacijam, ki to potrebujejo, za te zaposlene je pomembno, da razumejo organizacijo dela, načine vodenja, da so dobri psihologi in strategi. Pomembne pa so za varnostnika, saj na tem delovnem mestu večkrat pride do fizičnega kontakta, kjer je potrebno pridržati ali odstraniti težavno osebo.. 41.

(42) 6 Literatura . CPI (2013). Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Pridobljeno 14.9.2013, s http://www.cpi.si/nacionalne-poklicnekvalifikacije.aspx. . Čas, T. (2010). Zasebno varovanje in nekatere druge oblike nedržavnega varovanja. Ljubljana: Založba Čas. . Čas, T. (2012). Zasebno varnostna industrija. Ljubljana: Založba Čas. . Čas (2013). Zasebna šola za varnostno izobraževanje. Pridobljeno 20.6.2013, s http://www.varnostnoizobrazevanje-cas.si/.  Čas, T., Toporišič, M., Rep, M. (2013). Analiza kompetenc varnostnika glede na kompetenčni model v okviru kompetenčnega centra za izobraževanje varnostnega osebja. 14. Slovenski dnevi varstvoslovja. Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana . Grizold, A. (1998). Perspektive sodobne varnosti. Knjižna zbirka Teorija in praksa. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. . Makše, K., Čas, T. (2009). Varnostnik – poklic ali zgolj izhod v sili. Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana. . Možina, S., Jereb, J., Florjančič, J., Svetlik, I., Jamšek F., Lipičnik, B. idr. (1998). Management kadrovskih virov. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. . NPK. (2013). Nacionalno informacijsko središče. Pridobljeno 20.6.2013, s http://www.nrpslo.org/npk.aspx. . NRP (2013). Nacionalno informacijsko središče. Pridobljeno 12.9.2013, s http://www.nrpslo.org/baze-podatkov/poklicni-standardi.aspx. . NRP (2013). Nacionalno informacijsko središče. Pridobljeno 12.9.2013, s http://www.nrpslo.org/kandidati/portfolijo_kandidata.aspx. . Pravilnik o izvajanju strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja, Uradni list RS. Št. 24/2012. Pridobljeno 12.9.2013, s http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201224&stevilka=923. . RIC (2013). Državni izpitni center. Pridobljeno 14.9.2013, s http://www.ric.si/kvalifikacije/splosne_informacije/postopek_p_in_p/. . Stat.si (2012). Statistični urad republike Slovenije. Pridobljeno 4.3.2014, s http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/14_poslovni_subjekti/02 _14157_SSP/01_14504_letna/01_14504_letna.asp 42.

(43) . Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS. Št. 21/2013. Pridobljeno 12.9.2013, s http://www.uradni-list.si/1/content?id=112301. . Pravilnik o izvajanju strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja, (2012). Uradni list RS. Št. 24/2012. Pridobljeno 21.9.2013, s http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=201224&stevilka=923. . Savski, S., Grilc, B., Jarc, S., Mele, Z., (2012). Zakon o zasebnem varovanju s komentarjem. GV založba, Ljubljana. . Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacija (ZNPK), Uradni list RS. Št. 81/2000. Pridobljeno, s 12.9.2013, s http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=200081&stevilka=3708. . Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1), Uradni list RS. Št. 24/2012. Dobljeno 12.9.2013, s http://www.uradni-list.si/1/content?id=102527. . ZRSZ (2014). eSvetovanje – Samoocena, osebnostne lastnosti. Pridobljeno 3.2. 2014, s http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/Samoocena/Lastnosti/OsebnostneLastnos ti.aspx. . ZRSZV (2013). Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Pridobljeno 7.10.2013, s http://www.zrszv.si/index.php/za-drzavljanje. . ZRSZV (2013). Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Pridobljeno 16.9.2013, s http://www.zrszv.si/index.php/akademija-zazasebno-varovanje/poklicno-usposabljanje. 43.

(44)