II. BANKARSKIOT SISTEM NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO TEKOT NA PRVOTO POLUGODIE OD 2002 GODINA
2.1. Struktura na bankarskiot sistem
Vo tekot na prvoto polugodie od 2002 godina, nema promena vo brojot na bankite i {tedilnicite vo Republika Makedonija. Isto kako i na krajot od 2001 godina, na 30.06.2002 godina vo Republika Makedonija ima{e 21 banka i 17 {tedilnici. Pritoa, 18 banki imaa dozvola za vr{ewe na finansiskite aktivnosti soglasno ~len 45 i ~len 46 od Zakonot za bankite, dodeka dozvolata za rabota na ostanatite 3 banki se odnesuva na vr{ewe samo na finansiskite raboti predvideni vo ~len 45 od Zakonot za bankite koj go propi{uva delokrugot na rabota na banki osnovani so kapital od 3.500.000 EVRA.
Analizata na nekolku pokazateli za u~estvoto na {tedilnicite vo bankarskiot sistem i intermedijacijata na finansiskite sredstva, uka`uva deka i vo tekot na prvoto polugodie od 2002 godina i pokraj izvesno malo podobruvawe na ovie pokazateli, {tedilnicite ja zadr`uvaat svojata marginalna uloga kako eden od dvata osnovni segmenti na bankarskiot sistem na Republika Makedonija, zaedno so komercijalnite banki. Imeno, nivnoto u~estvo vo vkupniot finansiski potencijal na nivo na bankarski sistem iznesuva 0,8%, {to sporedeno so 31.12.2001 godina pretstavuva porast od 0,2 procentni poeni. U~estvoto vo mobilizacijata na slobodni pari~ni sredstva od naselenieto, kako edna od nivnite osnovni funkcii, iznesuva 0,6% ili za 0,2 procentni poeni pove}e sporedeno so krajot na 2001 godina. Dokolku se zemat predvid samo denarskite {tedni vlogovi, toga{, u~estvoto na {tedilnicite iznesuva 2,3% i vo sporedba so istiot period minatata godina bele`i porast od 0,2 procentni poeni.
Ova poka`uva deka i ponatamu ostanuva aktuelno pra{aweto za preispituvawe na ulogata na {tedilnicite vo bankarskiot sistem na Republika Makedonija kako i iznao|awe na najsoodvetna forma za nivna transformacija, a vo ramki na naporite za izgradba na siguren, stabilen i efikasen bankarski sistem.
Osnovnite strukturni karakteristiki na bankarskiot sistem na Republika Makedonija se analizirani od nekolku aspekti:
1. Golemina na bankite; 2. Sopstveni~ka struktura; 3. Regionalna struktura.
2.1.1. Golemina na bankite
Od aspekt na nivnata golemina, bankite se analizirani spored pet kriteriumi:
a) Vkupna aktiva, odnosno vkupen finansiski potencijal; b) Obem na rabotewe ili pazarno u~estvo;
v) Kapitalna mo}, odnosno vkupen iznos na sopstveni sredstva so koi raspolagaat bankarskite institucii;
d) Depozitna aktivnost
Analizata na strukturata na bankarskiot sistem na Republika Makedonija, spored navedenite kriteriumi uka`uva deka i vo tekot na prvoto polugodie od 2002 godina, dvete najgolemi banki go zadr`uvaat svoeto dominantno u~estvo.
So sostojba 30.06.2002 godina, dvete najgolemi banki vo bankarskiot sistem na Republika Makedonija, zafa}aat 51,4% od vkupnata neto aktiva. Sporedeno so sostojbata na 31.12.2001 godina, koncentracijata spored ovoj kriterium se namaluva za 4,4 procentni poeni, kako rezultat na pogolemoto procentualno namaluvawe na aktivata na dvete najgolemi banki (18,6%) od padot na vkupnata aktiva na nivo na bankarski sistem, koj iznesuva 11,7%. Grafikon br. 1 - Koncentracija na bankarskiot sistem spored goleminata na vkupnata aktiva Ostanati banki 4 8 . 6 % D v e t e najgolemi banki 5 1 . 4 %
Namaluvaweto na koncentracijata kaj dvete najgolemi banki mo`e da se sogleda i od aspekt na kriteriumot pazarno u~estvo, odnosno vkupniot obem na bilansni i vonbilansni aktivnosti na bankite. Imeno, na 30.06.2002 godina, dvete najgolemi banki imaa u~estvo od 50,3% {to pretstavuva namaluvawe za 5,2 procentni poeni vo sporedba so krajot na 2001 godina. Namalenata koncentracija e rezultat na opadnatiot vkupen obem na bilansni i vonbilansni aktivnosti kaj dvete najgolemi banki za 20,7%, dodeka na nivo na site banki vo prvoto polugodie od 2002 godina, toj pad iznesuva 12,4%.
Grafikon br. 2 - Koncentracija na bankarskiot sistem spored pazarnoto u~estvo O s t a n a t i b a n k i 4 9 . 7 % D v e t e n a j g o l e m i b a n k i 5 0 . 3 %
Dokolku kako golemina za sporedba se zeme kapitalot so koj bankite raspolagaat, se konstatira deka na 30.06.2002 godina, prvite dve banki po golemina imaa u~estvo od 29,6% vo vkupniot bankarski sistem, {to uka`uva na mal pad na koncentracijata od 1,3 procentni poeni vo sporedba so sostojbata na 31.12.2001 godina. Analizirano spored ovoj kriterium koncentracijata kaj dvete najgolemi banki ne e taka izrazen kako kaj prethodnite dva kriteriumi: vkupna aktiva i pazarno u~estvo.
Grafikon br. 3 - Koncentracija na bankarskiot sistem spored kapitalnata mo} O s t a n a t i b a n k i 7 1 . 7 % D v e t e najgolemi banki 2 8 . 3 %
Ako se zeme predvid kreditnata aktivnost na bankite, toga{ u~estvoto na dvete najgolemi banki vo kreditnata aktivnost na site banki na 30.06.2002 godina, iznesuva 46,2%, {to e re~isi nepromeneta sostojba vo sporedba so krajot na 2001 godina.
Grafikon br. 4 - Koncentracija na bankarskiot sistem spored kreditnata aktivnost D v e t e najgolemi banki 46.2% Ostanati banki 5 3 . 8 %
Najizrazena koncentracija kaj dvete najgolemi banki se konstatira pri analizata na depozitnata aktivnost na bankite. Imeno, so sostojba na 30.06.2002 godina, dvete najgolemi banki imaa mobilizirano 61,8% od vkupnite depoziti, {to e za 4,7 procenti poeni pomalku sporedeno so krajot na minatata godina. Ova se dol`i na povlekuvawe na deviznite depoziti na naselenie vo prvoto polugodie od 2002 godina, koe e poizrazeno kaj dvete najgolemi banki. Imeno, depozitna baza kaj dvete po golemina banki e namalena za 22,7% sporedeno so
krajot na minatata godina, dodeka vkupnata depozitna baza vo prvoto polugodie od 2002 godina na nivo na site banki bele`i pad za 16,9%.
Grafikon br. 5 - Koncentracija na bankarskiot sistem spored depozitnata aktivnost Ostanati banki 38.2% Dvete najgolemi banki 61.8%
Kako i da e, zna~itelnata koncentracija na finansiskiot potencijal kaj dvete najgolemi banki, koi go dr`at primatot na bankarskiot pazar vo Republika Makedonija, ostanuva osnovna strukturna karakteristika na bankarskiot sistem na Republika Makedonija i vo prvata polovina od 2002 godina, i pokraj konstatiraniot blag trend na namaluvawe na koncentracijata vo tekot na prvoto polugodie od 2002 godina.
2.1.2. Sopstveni~ka struktura
Sopstveni~kata struktura na bankite vo Republika Makedonija e analizirana od dva aspekta:
a) Stepen na privatiziranost na bankite b) U~estvo na stranski kapital
a) Stepenot na privatiziranost na bankarskiot kapital vo Republika Makedonija so sostojba 30.06.2002 godina iznesuva 86,1%, odnosno 90,3% dokolku pri analizata se izzeme bankarskata institucija koja e celosno vo dr`avna sopstvenost, Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje. Analizirano po poodelni banki, stepenot na privatiziranost se dvi`i vo interval od 78,2% do 100% kaj 8 banki. Sporedeno so 31.12.2001 godina, stepenot na privatiziranost na bankite e zgolemen za 1,8 procentni poeni.
b) So sostojba 30.06.2002 godina, procentot na u~estvo na stranski kapital vo vkupniot bankarski kapital vo Republika Makedonija iznesuva 40,3%, {to e skoro nepromeneta sostojba vo sporedba so krajot na dekemvri 2001 godina. Analizata po pooddelni banki poka`uva deka stranskiot kapital e prisuten vo 17 banki, so procentualno u~estvo koe se dvi`i od 0,2% do 100%. Vo pregledot daden vo prodol`enie na tekstot prika`ana e strukturata na bankite vo Republika Makedonija od aspekt na karakterot na nivnata sopstvenost.
Pregled br. 2 - Strukturno u~estvo na bankite spored vidot na sopstvenost Vid na sopstvenost 31.12.2001 30.06.2002 31.12.2001 30.06.2002 31.12.2001 30.06.2002 Banki vo sopstvenost na doma{ni privatni akcioneri 12 12 51.6 52.2 47.6 50.7 Banki vo sopstvenost na dr`avata 1 1 4.9 4.7 1.3 1.7 Banki vo sopstvenost na stranski akcioneri 8 8 43.5 43.1 51.1 47.6 Vkupno 21 21 100.0 100.0 100.0 100.0 Broj na banki U~estvo vo vkupniot kapital (%) U~estvo vo vkupnata aktiva (%)
Napomena: Banki vo sopstvenost na stranski akcioneri se onie koi vo strukturata na kapitalot imaat u~estvo na stranski kapital nad 50%.
So sostojba na 30.06.2002 godina, brojot na bankite vo sopstvenost na doma{ni pravni akcioneri (12) i na bankite vo sopstvenost na stranski akcioneri (8) e nepromenet vo sporedba so krajot od prethodnata godina.
Grafikon br. 6 - Strukturno u~estvo na bankite spored vidot na sopstvenost Banki vo sopstvenost na doma{ni privatni akcioneri 5 0 . 7 % Banki vo sopstvenost na stranski akcioneri 4 7 . 6 % Banki vo sopstvenost n a d r ` a v a t a 1 . 7 %
Analizata, pak, na strukturnite odnosi na trite segmenti spored karakterot na sopstvenost na bankite, a od aspekt na u~estvoto na vkupniot kapital i vkupnata aktiva, ne poka`uva zna~ajni pomestuvawa vo prvoto polugodie od 2002 godina.
2.1.3. Regionalna struktura
Strukturnite karakteristiki na bankarskiot sistem na Republika Makedonija od regionalen aspekt ja potvrduvaat ve}e konstatiranata asimetri~nost i koncentriranost na ponudata na finansiski uslugi vo glavniot grad na Republika Makedonija. Imeno, so sostojba 30.06.2002 godina samo 4 od vkupniot broj banki se locirani nadvor od Skopje, od koi 3 banki imaat dozvola za vr{ewe na finansiski aktivnosti predvideni vo ~len 46 od Zakonot za bankite, {to vklu~uva i vr{ewe platen promet i kreditni raboti so stranstvo.
Finansiskiot potencijal na ovie 4 institucii u~estvuva so 10,2% vo vkupniot finansiski potencijal na nivo na bankarski sistem na Republika Makedonija. Postojnata regionalna struktura se ubla`uva so relativno razgranetata mre`a na filijali, ekspozituri, {alteri i delovni edinici. So sostojba 30.06.2002 godina, bankite vo Republika Makedonija imaa: 33 filijali, 167 ekspozituri, 80 {alteri i 12 delovni edinici. Sekako, treba da se imaat vo predvid i {alterite na JP Makedonski po{ti (320 po{tenski edinici so 620 {alteri na celata teritorija na Republika Makedonija) so koi raspolaga Po{tenska banka AD Skopje.
2.2. Aktivnost na bankite vo Republika Makedonija
Kako rezultat na normaliziraweto na politi~ko-bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija i cvrstoto opstojuvawe na poziciite na konzistentna makroekonomska politika vo zemjata, kon krajot na 2001 godina dojde do normalizirawe i na vkupnite ekonomski tekovi i za`ivuvawe na aktivnostite na bankite vo Republika Makedonija. Zna~aen faktor koj pridonese za zgolemuvawe na aktivnostite na bankite i porast na nivniot finansiski potencijal, be{e zamenata na 12-te evropski valuti vo evro. Toa rezultira{e so zna~itelno zgolemuvawe na deviznite depoziti od naselenie {to na stranata na aktivata be{e manifestirano preku visokiot porast na nivnata likvidna aktiva.
Vo tekot na prvata polovina od 2002 godina dojde do odredeno povlekuvawe na deviznite depoziti od naselenie koi bea deponirani vo bankite neposredno pred otpo~nuvaweto na fizi~kata zamena na evro valutite, no pogolemiot del od depozitite ostana vo bankite. Pointenzivno povlekuvawe evidentirano e vo tekot na prviot kvartal od godinata {to doprinese vkupniot depoziten potencijal na bankite (primarni izvori na sredstva) da se namali za 13.236 milioni denari (18,9% sporedeno so krajot na 2001 godina), so {to na krajot na prviot kvartal od 2002 godina dostigna najnisko nivo vo analiziraniot period od 56,760 milioni denari. Vo tekot na vtoriot kvartal od 2002 godina povlekuvaweto postepeno gubi od svojot intenzitet, odnosno registrirano e stabilizirawe na depozitniot potencijal na bankite, duri i porast vo tekot na mesecite april i maj od 1,6% odnosno 1,5% respektivno. Na toj na~in, so sostojba na 30.06.2002 godina depozitniot potencijal na bankite vo Republika Makedonija iznesuva{e 57.179 milioni denari {to, na godi{no nivo pretstavuva porast od 55,2%.
Vakvite dvi`ewa na depozitnata baza na nivo na site banki zboruvaat za faktot deka doverbata vo bankite poleka no sigurno se vra}a. Bankarskiot sistem na Republika Makedonija go izgradi i potvrdi svojot kredibilitet izdr`uvaj}i gi pritisocite vo vremeto na Kosovskata kriza i za vreme na minatogodi{nata bezbednosna kriza vo zemjata. Zgolemuvaweto na depozitnata baza go zajaknuva potencijalot na bankite vo Republika Makedonija za poddr{ka na vkupnata ekonomska aktivnost, a istovremeno reflektira zajaknuvawe na nivnata funkcija na finansiska intermedijacija vo makedonskata ekonomija.
2.2.1. Aktiva na bankite
Vkupnata aktiva na bankite vo Republika Makedonija na krajot na prvoto polugodie od 2002 godina iznesuva{e 93.320 milioni denari, {to vo odnos na krajot od 2001 godina pretstavuva pad od 11,7% (Bilans na sostojba - Aneks br. 1). Od druga strana, sporedbata na godi{no nivo zboruva za zgolemuvawe na vkupniot finansiski potencijal na bankite vo Republika Makedonija za 22.523 milioni denari, odnosno 31,8%.
Povlekuvaweto na del od deviznite za{tedi na naselenie vo prvoto polugodie od 2002 godina, najmnogu se odrazi kaj likvidnata aktiva1,
1 Likvidnata aktiva gi opfa}a pari~nite sredstva i saldata kaj Narodna banka na Republika Makedonija, blagajni~kite zapisi kaj Narodna banka na Republika Makedonija, kratkoro~nite dolgovni hartii od vrednost, kratkoro~nite krediti i salda na smetki kaj doma{ni i stranski banki.
predizvikuvaj}i nejzino namaluvawe za 14.825 milioni denari ili 25,7% sporedeno so krajot na 2001 godina. Istovremeno, od aspekt na strukturnoto u~estvo na poodelnite komponenti na aktivata registrirano e namaluvawe na u~estvoto na likvidnata aktiva za 8,7 procentni poeni. I pokraj toa, na 30.06.2002 godina vo strukturata na vkupnata aktiva najgolem del, odnosno 45,9% otpa|a na likvidnata aktiva. Od druga strana, vo analiziraniot period dojde do za`ivuvawe na kreditnata aktivnost na bankite {to rezultira{e so porast na kreditnite plasmani kaj nefinansiski pravni lica i naselenie za 5,7 procentni poeni, so {to na krajot od prvite {est meseci od 2002 godina tie dostignaa nivo od 34,7%.
Strukturno gledano, kako vo likvidnata aktiva taka i vo vkupnata neto aktiva na bankite vo Republika Makedonija dominiraa plasmanite kaj drugi banki, so u~estvo od 74,5% vo likvidnata aktiva, odnosno 35,2% vo vkupnata neto aktiva, {to e rezultat na orientacijata na bankite kon pokonzervativna kreditna politika, odnosno naso~uvawe na najgolem del od deviznite za{tedi na naselenie vo plasmani vo prvoklasni banki vo svetot.
Grafikon br. 7 - Struktura na aktivata
0 5 1 0 1 5 2 0 2 5 3 0 3 5 4 0 Pari~ni sredstva i salda kaj N B R M H a rtii od vrednost so reeskont na N B R M Dolgovni hartii od vrednost Plasmani kaj drugi banki Plasmani kaj komitenti Presmetana kamata i ostanata a k t i v a Vlo`uva~ki hartii od vrednost Osnovni sredstva 3 0 . 0 6 . 2 0 0 2 3 1 . 1 2 . 2 0 0 1
2.2.2. Kreditna aktivnost na bankite (plasmani kaj nefinansiski subjekti)
Sporedeno so 2001 godina koga bankite poka`uvaa vozdr`anost pri odobruvaweto krediti, kreditnata aktivnost na bankite vo prvoto polugodie od 2002 godina bele`i odredeno za`ivuvawe. Taka, vo tekot na celiot analiziran period prisuten e kontinuiran trend na blag porast na kreditnite plasmani kaj nefinansiski subjekti koj od mesec vo mesec dobiva{e na intenzitet. Sepak, kreditnata aktivnost na bankite vo tekot na prvite {est meseci od godinata se karakterizira so vnimatelnost, restriktivnost vo plasiraweto i golema pretpazlivost.
Bruto plasmanite kaj komitenti (nefinansiski pravni lica i naselenie) na 30.06.2002 godina iznesuvaa 40.230 milioni denari, {to vo sporedba so krajot na prethodnata godina pretstavuva zgolemuvawe za 1.920 milioni denari,
odnosno porast od 5,0%. Dokolku pri analizata se zemat predvid iskni`enite pobaruvawa vo vonbilansna evidencija mo`e da se konstatira deka porastot na kreditnite plasmani iznesuva 6,8%. Dinami~ki analizirano kreditnite plasmani vo prosek rastat za 0,8% mese~no.
Strukturnata analiza na kreditnite plasmani od aspekt na nivnata ro~nost, strukturata po nositeli i valutnata struktura na 30.06.2002 godina, ne poka`uva zna~ajni pomestuvawa vo sporedba so krajot na 2001 godina. Od aspekt na ro~nosta, najvisoko u~estvo od 43,6% imaat kratkoro~nite kreditni plasmani. Strukturata na kreditnite plasmani po nositeli poka`uva dominantno u~estvo na plasmanite kaj pretprijatija, koi vo vkupnite kreditni plasmani u~estvuvaat so 83,9%. Valutnata struktura, pak, na kreditnite plasmani na krajot na prvoto polugodie od 2002 godina poka`uva deka 57,5% od vkupnite krediti odobreni od strana na bankite se denarski krediti, 23,0% se denarski krediti so devizna klauzula, a ostatokot od 19,5% se devizni krediti plasirani vrz osnova na kreditni linii od stranstvo.
Pregled br. 3 - Struktura na kreditnite plasmani odobreni na nefinansiski subjekti
Period Korisnici
Ro~nost Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Vkupno
31.12.2001 Dostasani 1,376 135 1 2 54 0 1,566
Kratkoro~ni 12,326 2,307 335 1,354 1,157 0 17,481
Dolgoro~ni 4,486 2,881 59 90 2,351 0 9,866
Nefunkcionalni 7,525 1,261 76 104 403 28 9,397
Bruto krediti 25,713 6,584 471 1,549 3,965 28 38,310
Rezervi za potencijalni zagubi -7,667
Neto krediti 30,642
Kreditni pobaruvawa prekni`eni na vonbilansna
evidencija 9,308.4
Ro~nost Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Vkupno
30.06.2002 Dostasani 1,048 123 0 753 80 2,003
Kratkoro~ni 13,148 2,468 470 390 1,052 17,528
Dolgoro~ni 5,145 2,969 53 104 2,737 11,007
Nefunkcionalni 7,853 1,011 135 39 646 7 9,691
Bruto krediti 27,194 6,571 659 1,286 4,514 7 40,230
Rezervi za potencijalni zagubi -7,858
Neto krediti 32,371
Kreditni pobaruvawa prekni`eni na vonbilansna
evidencija 10,608
Pretprijatija Drugi komitenti Naselenie
MKD (000,000)
2.2.3. Plasmani kaj banki
So sostojba na 30.06.2002 godina plasmanite kaj drugi banki iznesuvaa 32.848 milioni denari, odnosno 35,2% od vkupnata aktiva na bankite vo Republika Makedonija, {to pretstavuva porast za 7,2 procentni poeni sporedeno so krajot na 2001 godina.
Pregled br. 4 - Struktura na plasmanite kaj doma{ni i stranski banki
31.12.2001 Denarski Devizni Vkupno
Smetki kaj drugi banki 0 26,995 26,995
Dostasani 3 0 3
Kratkoro~ni 1,390 38 1,429
Dolgoro~ni 288 300 588
Nefunkcionalni 161 402 562
Bruto krediti odobreni na drugi banki 1,842 740 2,581
Rezervi za potencijalni zagubi 0
Neto krediti 1,842 740 2,581
Vkupni plasmani kaj drugi banki 1,842 27,734 29,576
30.06.2002 Denarski Devizni Vkupno
Smetki kaj drugi banki 29,741 29,741
Dostasani 1 1
Kratkoro~ni 2,196 13 2,209
Dolgoro~ni 228 462 690
Nefunkcionalni 0 206 207
Bruto krediti odobreni na drugi banki 2,425 681 3,107
Rezervi za potencijalni zagubi 0 0 0
Neto krediti 2,425 681 3,107
Vkupni plasmani kaj drugi banki 2,425 30,422 32,848 MKD (000,000)
Strukturno gledano, dominantno u~estvo vo ramki na plasmanite kaj banki (90,5%) ima kategorijata devizni smetki kaj doma{ni i stranski banki, {to determinira devizno nominirawe na 92,6% od vkupnite plasmani kaj bankite. Pritoa, vo analiziraniot period bankite preferiraa dr`ewe sredstva na smetki kaj prvoklasni stranski banki za smetka na registriranoto namaluvawe na sredstvata na smetki kaj doma{ni banki.
Vo tekot na prvoto polugodie od 2002 godina se intenziviraat i kreditnite plasmani kaj drugi banki koi na 30.06.2002 godina iznesuvaa 3,107 milioni denari ili 20,4% pove}e sporedeno so krajot na 2001 godina. Pri toa, 1.202 milioni denari ili 38,7% od ovie krediti se odobreni od strana na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot a.d. Skopje koja svojata kreditna aktivnost ja ostvaruva so posredstvo na komercijalnite banki vo Republika Makedonija.
2.2.4. Plasmani vo hartii od vrednost so reeskont na Narodna banka na Republika Makedonija i plasmani vo dolgovni hartii od vrednost
Najgolem del od hartiite od vrednost vo bilansite na bankite vo Republika Makedonija se dr`avnite obvrznici izdadeni od strana na Republika Makedonija po razli~ni osnovi i hartii od vrednost so reeskont na Narodna banka na Republika Makedonija.
Porastot na nivoto na op{tata likvidnost na bankite vo tekot na prvoto polugodie od 2002 godina se odrazi vrz goleminata na sredstvata {to bankite gi dr`at vo blagajni~ki zapisi kaj Narodna banka na Republika
Makedonija. So sostojba na 30.06.2002 godina, ovie sredstva iznesuvaa 4,039 milioni denari ili 4,3% od neto aktivata na bankite, {to sporedeno so krajot na 2001 godina pretstavuva porast od 109,1%
Vo strukturata na vkupnata aktiva na bankite na krajot od prvoto polugodie od 2002 godina, dolgovnite hartii od vrednost u~estvuvaa so 8,1%. Najgolem del od ovie sredstva, odnosno 98,0% otpa|a na hartiite od vrednost na dr`avata. Od niv, najgolem del, odnosno 90,5% otpa|a na dr`avnite obvrznici izdadeni vrz osnova na restruktuiraweto na Stopanska banka a.d. Skopje2 koi se
so rok na dostasuvawe 15 godini. Ostatokot se obvrznici izdadeni od strana na Agencijata za sanacija na banka, kako i obvrznici izdadeni od strana na Ministerstvoto za finansii vrz osnova na “zamrznato” devizno {tedewe so koi aktivno se trguva na Makedonskata berza. Mal del od dolgovnite hartii od vrednost se odnesuvaat na dolgovni hartii od vrednost emituvani od strana na drugi banki i ~ekovi izdadeni od doma{ni i stranski banki.
2.2.5. Kapital i obvrski
Vo tekot na prvite {est meseci od 2002 godina evidentirani se promeni vo obemot na izvorite na sredstva kaj bankite vo Republika Makedonija vrzano so povlekuvaweto na del od deviznite za{tedi na naselenie, dodeka vo strukturnoto u~estvo na oddelnite kategorii izvori na sredstva ne se zabele`ani pogolemi pomestuvawa. Taka, so sostojba na 30.06.2002 godina, najzna~ajno mesto vo strukturata na izvorite na sredstva im pripa|a na primarnite izvori na sredstva (depoziti od nefinansiski pravni lica i naselenie) koi vo vkupnite izvori na sredstva imaa u~estvo od 61,3%. Sleduvaat sopstvenite sredstva so u~estvo od 20,5% i eksternite izvori (depoziti od banki i pozajmici) so u~estvo od 15,0%.
Grafikon br. 8 - Struktura na pasivata
0 5 1 0 1 5 2 0 2 5 3 0 3 5 4 0 4 5 5 0 Depoziti od banki Depoziti po v i d u v a w e Kratkoro~ni depoziti do 1 godina Kratkoro~ni pozajmici do 1 godina O s t a n a t a pasiva Dolgoro~ni depoziti nad 1 godina Dolgoro~ni pozajmici nad 1 godina Rezervacii za vonbilansni stavki Sopstveni sredstva 30.06.2002 31.12.2001
2 Zakon za garantirawe na investicijata na strategiski investitori i za prezemawe na
oddelni pobaruvawa od krajni korisnici od strana na Republika Makedonija vo Stopanska banka a.d. Skopje (“Sl. vesnik na RM” br. 86/99).
2.2.6. Primarni izvori na sredstva - Depoziti od nefinansiski pravni lica i naselenie
Vkupniot iznos na depoziti od nefinansiski pravni lica i od naselenie na krajot na prvoto polugodie od 2002 godina iznesuva{e 57.179 milioni denari ili 18,3% pomalku vo odnos na krajot od prethodnata godina, odnosno 55,2% pove}e dokolku sporedbata se pravi vo odnos na krajot na prvoto polugodie od 2001 godina. Dokolku se zemat predvid samo depozitite od naselenie, koi na 30.06.2002 godina iznesuvaa 31.592 milioni denari, se zabele`uva pad od 24,5% sporedno so krajot na prethodnata godina, odnosno porast od 130,9% na godi{no nivo, {to pretstavuva glavna determinanta na dvi`ewata kaj vkupnata depozitna baza.
Grafikon br. 9 - Dvi`ewe na depozitite od nefinansiski pravni lica i naselenie 0 5 , 0 0 0 1 0 , 0 0 0 1 5 , 0 0 0 2 0 , 0 0 0 2 5 , 0 0 0 3 0 , 0 0 0 3 5 , 0 0 0 4 0 , 0 0 0 4 5 , 0 0 0
Jun.01 Jul.01 Aug.01 Sep.01 Oct.01 Nov.01 Dec.01 Jan.02 Feb.02 Mar.02 Apr.02 May.02 Jun.02 pretprijatija
javen sektor drugi komitenti naselenie
Strukturnata analiza na primarnite izvori na sredstva od aspekt na nivnata ro~nost, strukturata po nositeli i valutnata struktura na 30.06.2002 godina, ne poka`uva zna~ajni pomestuvawa vo sporedba so krajot na 2001 godina. Ro~nata struktura na primarnite izvori na sredstva se ocenuva kako nepovolna, so najvisoko u~estvo od 61,4% na depozitite po viduvawe, odnosno 64,0% dokolku se zemat predvid i ograni~enite depoziti. Sleduvaat kratkoro~no oro~enite depoziti do 1 godina so u~estvo od 28,1%, dodeka na dolgoro~no oro~enite depoziti nad 1 godina otpa|aat 7,9%. Strukturnata analiza po nositeli poka`uva deka i pokraj povlekuvaweto na del od za{tedite na naselenie, dominantno u~estvo im pripa|a na depozitite od naselenie, koi vo vkupnite primarni izvori na sredstva u~estvuvaat so 55,3%. Na krajot na juni 2002 godina depozitite od pretprijatija pretstavuvaat 33,8%, na depozitite od javniot sektor otpa|aat 7,1%, dodeka na depozitite od drugi komitenti 3,8%. Na krajot na prvoto polugodie od 2002 godina valutnata struktura na primarnite izvori na sredstva e vo korist na deviznite depoziti so tendencija na namaluvawe na nivnoto strukturno u~estvo. Taka, so sostojba na 30.06.2002 godina, na deviznite depoziti otpa|aat 52,5%, nasproti 62,4% evidentirani na krajot od dekemvri 2001 godina, a na denarskite depoziti otpa|aat 47,5%, nasproti 37,6% na 31.12.2001 godina.
Pregled br. 5 - Struktura na depozitite od nefinansiski pravni lica i naselenie
Period Depoziti
31.12.2001 Ro~nost Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Vkupno
Po viduvawe 7,782 7,059 1,490 1,520 3,993 21,982 43,825
Ograni~eni 301 1,604 124 24 2,054
Kratkoro~no oro~eni do
1 godina 5,687 0 1,799 268 222 989 10,769 19,734
Dolgoro~no oro~eni nad
1 godina 83 144 67 3 2,061 2,025 4,383
Vkupno 13,852 8,663 3,557 0 1,879 224 7,042 34,777 69,996
Stapka na porast na
depozitite 32.0% 13.6% 14.3% 12.0% -11.4% 13.6% 364.9% 90.0%
30.06.2002 Ro~nost Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Vkupno
Po viduvawe 7,669 5,527 1,871 1,407 4,851 13,757 35,082
Ograni~eni 401 1,034 90 8 1,534
Kratkoro~no oro~eni do
1 godina 4,605 1,936 452 241 1,490 7,355 16,078
Dolgoro~no oro~eni nad
1 godina 112 154 73 6 2,039 2,101 4,485
Vkupno 12,787 6,561 4,052 0 1,939 247 8,380 23,212 57,179
Stapka na porast na
depozitite -7.7% -24.3% 13.9% 3.2% 9.9% 19.0% -33.3% -18.3%
MKD (000,000)
Pretprijatija Javen sektor Drugi komitenti Naselenie
2.2.7. Sekundarni izvori na sredstva - Depoziti od banki i pozajmici Sekundarnite izvori na sredstva, odnosno depozitite od banki, kratkoro~nite pozajmici do 1 godina i dolgoro~nite pozajmici nad 1 godina, na krajot na prvite {est meseci od 2002 godina iznesuvaa 14.002 milioni denari i vo strukturata na vkupnite izvori na sredstva u~estvuvaat so 15,0%. Sporedeno so krajot na 2001 godina, ovaa kategorija izvori na sredstva bele`i porast od 10,6%.
Depozitite od banki na krajot na prvite {est meseci od 2002 godina iznesuvaa 2,981 milioni denari ili 3,2% od vkupnite izvori na sredstva na bankite vo Republika Makedonija. Od vkupnite depoziti od banki 88,4% se depoziti od doma{ni banki, a ostatokot se depoziti od stranski banki. Od aspekt na ro~nata struktura dominiraat kratkoro~no oro~enite depoziti do 1 godina so u~estvo od 56,8%, dodeka valutnata struktura uka`uva na pribli`uvawe na u~estvoto na deviznite i denarskite depoziti od banki. Taka, na denarskite depoziti otpa|aat 47,8% dodeka na deviznite depoziti 52,2%, nasproti registriranite 36,9% i 63,1% respektivno, na krajot na 2001 godina. Pregled br. 6 - Struktura na depoziti od banki
V k u p n o depozit i o d b a n k i 31.12.2001 D e n a r s k i D e v i z n i D e n a r s k i Devizni P o v i d u v a w e 72 516 416 1,004 K r a t k o r o ~ n o o r o ~ e n i 695 568 1,263 D o l g o r o ~ n o o r o ~ e n i 111 111 V k u p n o 878 1,084 0 416 2,379 S t a p k a n a p o r a s t 30.3% -19.4% 0.0% -23.3% -7.2% 30.06.2002 D e n a r s k i D e v i z n i D e n a r s k i Devizni P o v i d u v a w e 164 678 345 1,187 K r a t k o r o ~ n o o r o ~ e n i 1,157 535 1,692 D o l g o r o ~ n o o r o ~ e n i 103 103 V k u p n o 1,424 1,212 0 345 2,982 S t a p k a n a p o r a s t 62.2% 11.8% 0.0% -17.2% 25.3% M K D (000,000) D o m a { n i b a n k i S t r a n s k i b a n k i
Vo strukturata na vkupnite izvori na sredstva kratkoro~nite pozajmici do 1 godina u~estvuvaa so 5,2%. Kaj ovaa kategorija izvori na sredstva dominantno e u~estvoto na kratkoro~nite pozajmici od stranski banki (76,1%), dodeka najgolemi oscilacii vo tekot na analiziraniot period se zabele`ani kaj pozicijata kratkoro~ni denarski pozajmici od doma{ni banki povrzano so neramnomerno disperziranata likvidnost vo bankarskiot sistem na Republika Makedonija.
Dolgoro~nite pozajmici u~estvuvaa so 6,6% vo strukturata na vkupnite izvori na sredstva. Pozajmicite od stranski banki po osnov na dolgoro~ni stranski kreditni linii so koi se finansiraat dolgoro~ni stopanski proekti i ponatamu imaa dominantno u~estvo vo strukturata na dolgoro~nite pozajmici. Kaj ovaa kategorija dolgoro~ni pozajmici vo prvoto polugodie evidentiran e porast od 32,0%, so {to so sostojba na 30.06.2002 godina istite se utvrdeni na nivo od 73,7% od vkupnite dolgoro~ni pozajmici.
Od aspekt na valutnata struktura na pozajmicite, nema nekoi pozna~ajni promeni vo tekot na analiziraniot period. Najgolem del od pozajmicite ostanuvaat devizni (75,1%), a ostanatiot del se denarski pozajmici, pred sî kratkoro~ni krediti za likvidnost koristeni od drugi banki, direktno ili preku Pazarot na pari.
Pregled br. 7 - Struktura na pozajmici
31.12.2001
Ro~nost Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Vkupno
Kratkoro~ni 707 3,891 118 4,717
Dolgoro~ni 426 241 25 3,460 1,394 16 5,561
Vkupno 426 0 948 25 0 7,351 0 0 1,512 16 10,278
Stapka na porast -34.6% -100.0% -16.7% 22.2% -100.0% 17.9% 12.6%
30.06.2002
Ro~nost Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Denarski Devizni Vkupno
Kratkoro~ni 999 3,670 153 4,822
Dolgoro~ni 427 216 17 4,568 955 16 6,199
Vkupno 427 0 1,214 17 0 8,238 0 0 1,109 16 11,021
Stapka na porast 0.2% 28.0% -30.5% 12.1% -26.7% 0.0% 7.2%
MKD (000,000)
NBRM Doma{ni banki Stranski banki Pretprijatija Drugi
2.2.8. Sopstveni sredstva
Sopstvenite sredstva na bankite na krajot na prvoto polugodie od 2002 godina iznesuvaa 20.068 milioni denari. Koregirani za tekovnata zaguba od 893 milioni denari, utvrdena na agregatno nivo, sopstvenite sredstva se svedeni na 19.175 milioni denari i vo strukturata na vkupnite izvori na sredstva imaat u~estvo od 20,5%. Sporedeno so krajot na prethodnata godina mo`e da se konstatira deka vo tekot na analiziranoto polugodie nema pozna~ajni promeni vo vkupnite sopstveni fondovi na bankite vo Republika Makedonija.
2.2.9. Vonbilansni aktivnosti na bankite
Klasi~nite vonbilansni bankarski aktivnosti kako {to se izdavawe garancii, otvorawe akreditivi i odobruvawe ramkovni krediti seu{te pretstvuvaat osnovna karakteristika na vonbilansnata aktivnost na bankite vo Makedonija.
Vkupnata vonbilansna aktiva na bankite vo Republika Makedonija so sostojba na 30.06.2002 godina iznesuva 12.714 milioni denari i vo odnos na krajot od 2001 godina bele`i namaluvawe od 2.726 milioni denari, koe se dol`i na namaluvaweto na pokrienite vonbilansni stavki za 1.734 milioni denari i ~inidbenite garancii za 1.018 milioni denari.
Rizi~nite vonbilansni stavki vo vkupnata vonbilansna aktiva u~estvuvaat so 90,0%, {to vo odnos na krajot od 2001 godina pretstavuva zgolemuvawe za 10,3 procentni poeni.
Pregled br. 8 - Vonbilansna aktivnost
30.06.2002 31.12.2001 30.06.2001 31.12.2000 30.06.2000 31.12.1999 30.06.1999 31.12.1998 30.06.1998 31.12.1997 Pokrieni vonbil. stavki 1,400 3,134 2,683 1,573 2,338 1,899 1,625 1,795 2,367 1,620
^inidbeni garancii 2,322 3,340 3,789 3,244 3,297 2,744 3,337 3,005 3,523 2,531
Neisk. ramkovni krediti
obvrski za kreditirawe 167 155 278 123 29 65 110 110 15 49 Nepokrieni garancii,
akreditivi i drugo vonb. 8,825 8,811 9,069 9,059 9,224 9,300 8,993 9,826 9,066 8,319
Vkupno vonbilansno 12,714 15,440 15,818 13,998 14,887 14,008 14,065 14,736 14,971 12,520
Rizi~na aktiva/ vkupna
vonb. aktiva 88.99 79.70 83.04 88.77 84.30 86.44 88.45 87.82 84.19 87.06
MKD (000,000)
Prethodno navedeniot pokazatel uka`uva deka eden zna~aen del (90%) od vkupnite vonbilansni aktivnosti na bankite vo Republika Makedonija povlekuvaat odreden krediten rizik i kako takvi imaat potencijal da se transformiraat vo bilansni pobaruvawa.
Od strukturen aspekt, najvisoko u~estvo vo vkupnata vonbilansna aktiva imaat nepokrienite garancii i akreditivi koi so sostojba na 30.06.2002 godina u~estvuvaat so 69,4% od vkupnata vonbilansna aktiva. Nivnoto u~estvo vo strukturata na vonbilansnata aktiva sporedeno so sostojbata na krajot od 2001 godina poka`uva zgolemuvawe od 12,3 procentni poeni, koe e posledica na namalenata vkupna vonbilansna aktiva.
2.3. Performansi na bankite vo Republika Makedonija
2.3.1. Adekvatnost na kapitalot/Rizikot od nesolventnost 2.3.1.1. Nivo na kapitaliziranost na bankite vo Republika Makedonija Sopstvenite sredstva na bankite vo Republika Makedonija na krajot na prvoto polugodie od 2002 godina, iznesuvaa 20.068 milioni denari ili 329 milioni evra i vo odnos na sostojbata na 31.12.2001 godina, bele`at porast od 909 milioni denari, odnosno 4,7%. Kapitalnata baza na dvete najgolemi banki ostanuva re~isi nepromeneta golemina. Ottuka, ostvareniot porast na vkupniot kapital e rezultat na porastot na kapitalot na ostanatite banki, kako po osnov na dokapitalizacija, taka i po osnov na reinvestirawe na ostvarenata dobivka. Me|utoa, ako se zeme predvid prika`anata zaguba od agregiraniot bilans na uspeh na site banki vo Republika Makedonija za prvite {est meseci od 2002 godina, toga{ vkupniot kapital na bankite na 30.06.2002 godina e skoro nepromeneta golemina vo sporedba so krajot na 2001 godina.
Namaluvaweto na vkupnata aktiva na bankite za 11,7% vo tekot na prvite {est meseci od godinata, od edna strana i zgolemuvaweto na kapitalot vo istiot period za 4,7%, od druga strana, determinira stapka na kapitaliziranost na 30.06.2002 godina od 21,5%, {to vo sporedba so krajot na 2001 godina e zgolemuvawe za 3,4 procentni poeni.
Vo prodol`enie e daden pregled za nivoto na kapitaliziranost na bankite vo Republika Makedonija, so sostojba na 30.06.2002 godina.
Pregled br.9 BANKA Neto aktiva Rezervi za pot. zag. Bruto aktiva Sopstveni sredstva Garanten kapital RPA Agregatn a ODP Stapka na kapitali z (neto) Stapka na kapitali z.(bruto) Adekvatn .na kapital 1 2 3 4 5=3+4 6 7 8 9=6/3 10=6/5 11=7/8
1 Dvete najgolemi banki 47,959 4,474 52,434 5,675 5,054 25,949 5,310 11.83 10.82 16.17 2 Ostanati banki 45,361 3,516 48,877 14,393 13,433 30,892 5,146 31.73 29.45 37.27 3 Vkupno banki (3=1+2) 93,320 7,991 101,311 20,068 18,487 56,841 10,456 21.50 19.81 27.47 MKD (000,000)
Konstatacijata za zgolemuvaweto na nivoto na kapitaliziranost za prvite {est meseci od godinata vo odnos na krajot na 2001 godina, ostanuva nepromeneta dokolku pri analizata se zeme predvid i nivoto na vonbilansnata aktivnost na bankite vo ovoj period, koe bele`i namaluvawe za 17,7%. Imeno, pokazatelot koj go poka`uva stepenot na pokrienost na vkupnite bilansni i vonbilansni pobaruvawa so sopstveni sredstva iznesuva 18,9% i e povisok za 3,1 procenten poen vo odnos na sostojbata na 31.12.2001 godina.
2.3.1.2.Koeficient na adekvatnost na kapitalot na bankite vo Republika Makedonija
Biten moment koj treba da se ima predvid pri analizata na koeficientot na adekvatnost na kapitalot na bankite, se izmenite vo metodologijata za utvrduvawe na negovite dve osnovni komponenti: garantniot kapital i rizi~no ponderiranata aktiva. Imeno, po izvr{enite izmeni vo metodologijata za utvrduvawe na garantniot kapital na bankite vo tekot na 2000 godina, se pristapi kon izmeni i vo metodologijata za utvrduvawe na rizi~no ponderirana aktiva, koi prakti~no bea implementirani od strana na bankite po~nuvaj}i od 31.03.2002 godina. Pri toa, treba da se istakne deka soglasno izmenite vo metodologijata za utvrduvawe na rizi~no ponderiranata aktiva, pokraj kreditniot rizik i kursniot rizik se vklu~uva vo presmetkata na adekvatnosta na kapitalot, preku zemaweto vo presmetka na agregatnata otvorena devizna pozicija.
So sostojba na 30.06.2002 godina, garantniot kapital na bankite vo Republika Makedonija iznesuva 18.487 milioni denari i vo odnos na istiot period minatata godina, kako i vo odnos na 31.12.2001 godina e zadr`an na re~isi nepromeneto nivo (Aneks br. 4). I za prvoto polugodie na 2002 godina, ostanuva konstatacijata deka bankite vo Republika Makedonija seu{te ne ja koristat mo`nosta za zgolemuvawe na garantniot kapital preku vklu~uvaweto na t.n. hibridni kapitalni instrumenti ili subordinirani depoziti, koi pretstavuvaat del od dopolnitelniot kapital.
Vtorata komponenta pri utvrduvaweto na koeficientot na adekvatnosta na kapitalot t.e. rizi~no ponderiranata aktiva so sostojba na 30.06.2002 godina iznesuva{e 56.841 milioni denari, {to e za 2.255 milioni denari pove}e vo odnos na krajot na dekemvri 2001 godina (porastot se odnesuva na rizi~no ponderiranata bilansna aktiva). Kako {to be{e i prethodno istaknato, soglasno novata metodologija, vo presmetkata na rizi~no ponderiranata aktiva se zema predvid i agregatnata otvorena devizna pozicija koja na 30.06.2002 godina iznesuva{e 10.456 milioni denari.
Soglasno novata metodologija, pri kreiraweto na strukturata na aktivnite bilansni i vonbilansni pozicii, definiran e i poinakov pristap vo nivnoto razgrani~uvawe po oddelni rizi~ni ponderi, odnosno faktori na konverzija, trgnuvaj}i od karakteristikite na dol`nikot i vidot na obezbeduvaweto, kako i razgrani~uvawe na pobaruvawata sprema drugi banki spored nivnata rezidualna ro~nost. Isto taka, pri presmetkata na rizi~no ponderiranata vonbilansna aktiva, pokraj klasi~nite vonbilansni pozicii, dadena e mo`nosta za vklu~uvawe i na specifi~nite vonbilansni pozicii (finansiskite derivati), koi seu{te ne se praktikuvaat od strana na bankite vo Republika Makedonija.
Od grafikonot za strukturata na rizi~no ponderiranata bilansna aktiva na bankite vo Republika Makedonija, mo`e da se zabele`i deka so sostojba na 30.06.2002 godina, u~estvoto na aktivnite bilansni pozicii vo koi e involvirano opredeleno nivo na rizik iznesuva 52,7% i vo odnos na krajot na 2001 godina pretstavuva zgolemuvawe za skoro 9 procentni poeni. Vakvata sostojba se dol`i na strukturnite pomestuvawa na oddelnite pozicii vo ramkite na aktivata na bankite, t.e. namaluvaweto na u~estvoto na aktivata koja ima ponder 0%, kako posledica na namaluvaweto na likvidnata aktiva na bankite vo tekot na prvoto polugodie od 2002 godina.
Grafikon br. 10 - Struktura na rizi~no ponderiranata bilansna aktiva na bankite vo Republika Makedonija
10.97 10.26 9.29 9.86 7.87 20.87 17.53 22.71 17.57 34.30 20.32 1.25 1.30 1.25 1.26 1.26 1.29 2.1 2.2 1.27 1.27 2.2 49.56 50.33 44.24 55.29 38.40 45.82 63.55 59.30 64.91 64.14 65.17 60.72 43. 86 52. 70 68. 65 65. 39 70.07 69. 34 70. 57 55. 48 56. 76 50. 85 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 30.06.97 31.12.1997 30.06.1998 31.12.1998 30.06.1999 31.12.1999 30.06.2000 31.12.2000 30.06.2001 31.12.2001 30.06.2002
Aktiva ponderirana 0% Aktiva ponderirana 20%
Aktiva ponderirana 100% Rizi~no ponder. bilansna aktiva/vk. aktiva
Od aspekt na dvi`eweto i strukturata na kategoriite vo aktivata na bankite ponderirani so 20% i 100%, vo analiziraniot period mo`e da se konstatira izvesno ramnomerno zgolemuvawe vo apsoluten iznos, pri {to od aspekt na plasmanite kaj banki, dominira u~estvoto na plasmanite kaj prvoklasnite banki. Novina pretstavuva voveduvaweto na rizi~niot ponder 50% vo struktuiraweto na rizi~no ponderiranata bilansna aktiva, koj se odnesuva na pobaruvawa od lokalnata uprava, dr`avni fondovi i agencii i pobaruvawa obezbedeni so garancii i hartii od vrednost na ovie subjekti, koja pozicija poradi nejzinoto zanemarlivo u~estvo ne e vklu~ena vo analizata na strukturata na rizi~no ponderiranata bilansna aktiva so sostojba 30.06.2002 godina. Generalno zemeno, analiziraj}i go grafikonot vo koj e dadena strukturata na rizi~no ponderirana aktiva na nivo na site banki vo Republika Makedonija, mo`e da se izvede zaklu~ok deka taa e re~isi identi~na so strukturata od 31.12.2001 godina, odnosno deka vo ova polugodie od godinata se anulirani efektite od promenite vo bilansite na bankite predizvikani od fluktuaciite na depozitnata baza koi bea karakteristi~ni za 2001 godina.
[to se odnesuva do strukturata na rizi~no ponderiranata vonbilansna aktiva na bankite vo Republika Makedonija, mo`e da se konstatira zgolemuvawe na u~estvoto na rizi~nite vonbilansni pozicii vo vkupnoto vonbilansno rabotewe na bankite vo odnos na sostojbata na 31.12.2001 godina za re~isi 11 procentni poeni, odnosno dostignuvawe na maksimalno u~estvo vo analiziraniot izminat period od 5 godini od 72,55%. Ova voglavno se dol`i na novata metodologija spored koja rizi~niot faktor na konverzija koj se odnesuva na ~inidbenite garancii se menuva od 20% na 50% (vo apsoluten iznos ovaa kategorija na vonbilansna aktiva bele`i namaluvawe za 1 milijarda denari), kako i na namaluvaweto na poziciite so faktor na konverzija 0%, {to od druga strana doveduva do relativno zgolemuvawe na u~estvoto na vonbilansnata aktiva so faktor na konverzija 100%, iako vo apsoluten iznos ovaa kategorija vo prvite {est meseci od godinata ostanuva re~isi nepromeneta golemina. Isto taka, bitno e da se napomene deka bankite ne ja iskoristija i mo`nosta dadena so novata metodologija za utvrduvawe na rizi~no ponderiranata vonbilansna aktiva, koja se odnesuva na poprecizno razgrani~uvawe na kreditnite
ekvivalenti so razli~ni faktori na konverzija po oddelni ponderi od 0%, 20% 50% i 100%. Imeno, osven kaj dve banki, site ostanati gi ponderirale oddelnite kreditni ekvivalenti so rizi~en ponder 100%.
Grafikon br. 11 - Struktura na rizi~no ponderiranata vonbilansna aktiva na bankite vo Republika Makedonija
18.40 12.94 15.81 12.18 11.55 13.56 15.70 11.23 16.96 20.30 11.40 21.43 20.22 23.53 20.39 23.73 19.59 22.15 23.17 23.95 21.64 0.93 1.76 1.00 18.26 57.33 57.07 69.41 0.88 0.20 0.47 0.78 0.74 0.10 0.39 0.08 64.71 61.96 66.39 63.94 66.68 60.56 66.45 60.09 6 3 . 0 0 61 . 89 7 2 . 5 5 6 4 . 4 2 7 2 . 0 4 65.32 7 1 . 1 3 6 9 . 0 8 70.54 6 6 . 4 8 6 9 . 7 9 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 30.06.97 31.12.1997 30.06.1998 31.12.1998 30.06.1999 31.12.1999 30.06.2000 31.12.2000 30.06.2001 31.12.2001 30.06.2002
Vonbil. aktiva ponderirana 0% Vonbil. aktiva ponderirana 20% Vonbil. aktiva ponderirana 50% Vonbil. aktiva ponderirana 100% Rizi~no pond. vonbilansna aktiva/vonbil. rabot.
Prose~nata stapka na adekvatnost na kapitalot na bankite vo Republika Makedonija, kako odnos me|u garantniot kapital i rizi~no ponderiranata aktiva, so sostojba 30.06.2002 godina iznesuva 27,5% i vo odnos na krajot na prethodnata godina e namalena za skoro 7 procentni poeni. Ova vo najgolem del se dol`i na vklu~uvaweto na agregatnata otvorena devizna pozicija vo metodologijata za presmetka na ovoj koeficient. Voveduvaweto na noviot element vo presmetkata na stapkata na adekvatnost na kapitalot, ne go dovede vo pra{awe ispolnuvaweto na propi{aniot minimum od 8% kaj nitu edna banka vo Republika Makedonija, odnosno ne pretstavuva{e osnov za naru{uvawe na nivnata i onaka visoka solventna pozicija. Imeno, najniskata stapka na adekvatnost na kapitalot iznesuva 13,6%, dodeka najvisokata dostignuva i do 168,2%.
Vrz osnova na analizata na dvi`eweto na stapkata na adekvatnost na kapitalot, mo`e da se konstatira zadr`uvawe na trendot na opa|awe, koj zapo~nuva so sostojba 31.12.2000 godina, koga stapkata na adekvatnost na kapitalot iznesuva{e 36,7%. Vakvata konstatacija se zadr`uva i vo slu~aj ako se izzeme efektot od vklu~uvaweto na agregatnata otvorena devizna pozicija vo presmetkata na pokazatelot, koj toga{ bi iznesuval 32,5%.
Grafikon br. 12 - Dvi`ewe na garantniot kapital, rizi~no ponderiranata aktiva i stapkata na adekvatnost na kapitalot
-10,000 20,000 30,000 40,000 50,000 60,000 70,000 80,000 31.12.199631.03.199730.06.199730.09.199731.12.199731.03.199830.06.199830.09.199831.12.199831.03.199930.06.199930.09.199931.12.199931.03.200030.06.200030.09.200031.12.200031.03.200130.06.200130.09.200131.12.200130.06.2002 0 5 10 15 20 25 30 35 40
Garanten kapital Rizi~no ponderirana aktiva (ODP) Adekvatnost na kapitalot
2.3.2. Krediten rizik
Analizata na kvalitetot na aktivata, odnosno prezemeniot krediten rizik od strana na bankite vo Republika Makedonija vo tekot na prvoto polugodie od 2002 godina, gi inkorporira izmenite vo podzakonskata regulativa koja be{e donesena vo tekot na 2001 godina, a stapi na sila na 31.03.2002 godina. Imeno, so novata Odluka za utvrduvawe na metodologijata za klasifikacija na aktivnite bilansni i vonbilansni pozicii na bankite spored stepenot na nivnata rizi~nost, se propi{a adekvatna metodologija za klasifikacija na aktivnite bilansni i vonbilansni pozicii na bankite {to ima su{tinsko zna~ewe od aspekt na rizi~no utvrduvawe na nivoto na krediten rizik, odnosno nivoto na potencijalni zagubi koi gi reflektira ovoj rizik kaj bankite. Ako se ima predvid deka, kreditniot rizik na bankite vo Republika Makedonija e osnovna determinanta na nivniot vkupen rizi~en profil, propi{uvaweto na poseopfatna i pokonzistentna metodologija za prika`uvawe i presmetka na ovoj rizik zna~i i porealna slika za vkupnite performansi vo raboteweto na bankite.
So novata Odlukata za utvrduvawe na metodologijata za klasifikacija na aktivnite bilansni i vonbilansni pozicii na bankite spored stepenot na nivnata rizi~nost se izvr{eni slednite pozna~ajni izmeni vo metodologijata za klasifikacija na aktivnite bilansni i vonbilansni pozicii na bankite: − Podetalno opfa}awe i definirawe na kategorijata kreditna izlo`enost.
Se izvr{i pro{iruvawe na opfatot na ovaa kategorija, vklu~uvaj}i odredeni komponenti koi vo sebe mo`at da inkorporiraat soodvetno nivo na krediten rizik, kako {to se depozitite kaj doma{ni i stranski banki i nepokrienite ~inidbeni garancii;
− Pro{iruvawe na spektarot na objektivni i subjektivni kriteriumi za klasifikacija na aktivnite bilansni i vonbilasni stavki na bankite;
− Definirawe na prvoklasni instrumenti za obezbeduvawe na kreditnata izlo`enost na bankite, kako i definirawe na prvoklasni banki.3
− Definirawe na rizikot na zemjata.
Soglasno izmenite na metodologijata za klasifikacija na aktivnite bilansni i vonbilansni pozicii na bankite soglasno stepenot na rizi~nost, se izvr{ija izmeni i vo Odlukata za visinata i visinata i na~inot na formirawe na posebnata rezerva za obezbeduvawe od potencijalni zagubi na bankite. Su{tinskata izmena se sostoi vo vklu~uvaweto na poseben iznos na rezerva za pokrivawe na potencijalnite zagubi koi proizleguvaat od rizikot na zemjata.
Vo Aneks 3 e dadena strukturata i kvalitetot na kreditnoto portfolio na bankite vo Republika Makedonija. Realna komparativna analiza na indikatorite e vozmo`na samo za periodot mart-juni 2002 godina, dodeka komparativnata analiza na indikatorite 31.12.2001 godina-30.06.2002 godina go inkorporira vo sebe efektot od izmenite vo metodologijata za klasifikacijata na aktivnite bilansni i vonbilansni pozicii na bankite.
Vkupnata kreditna izlo`enost na bankite vo Republika Makedonija so sostojba 30.06.2002 godina iznesuva 97.526 milioni denari i vo sporedba so 31.12.2001 godina bele`i zgolemuvawe od 83,9% ili 44.487 milioni denari. Ovoj porast na kreditnata izlo`enost e predizvikan od vklu~uvaweto na depozitite kaj doma{ni i stranski banki (27.888 milioni denari), pobaruvawata od Republika Makedonija (7.364 iljadi denari) i Narodna Banka na Republika Makedonija (6.255 iljadi denari) kako i del od nepokrienite ~inidbeni garancii. Ako se isklu~i vonbilansnata rizi~na izlo`enost, toga{ u~estvoto na ostanatiot del od kreditnoto portfolio vo vkupnata bruto aktiva na 30.06.2002 godina iznesuva 86,5%, {to vo sporedba so 31.12.2001 godina e zgolemuvawe od 49,2 procentni poeni. Ova zgolemuvawe na strukturnoto u~estvo na kreditnoto portfolio vo vkupnata bruto aktiva na bankite, prvenstveno se dol`i na po{irokiot opfat na definirawe na vkupnata kreditna izlo`enost na bankite soglasno novata metodologija.
Strukturnata analiza na kreditnoto portfolio poka`uva deka i vo tekot na prvoto polugodie od 2002 godina kategorijata redovni krediti so svoeto u~estvo od 64,4% (31.12.2001 godina 57,9%) ostanuva negova dominantna komponenta. Posle redovnite krediti, vo strukturata na kreditnoto portfolio sleduvaat kategoriite Drugi pobaruvawa 14.4% (31.12.2001 godina 4,1%), Nefunkcionalni krediti 10,3% (31.12.2001 godina 19,0%), Vonbilansnata izlo`enost 10,1%(31.12.2001 godina 17,6%), i Redovnata kamata 0,7% (31.12.2001 godina 1,2%). Vo odnos na 31.12.2001 godina nastanati se pomestuvawa vo strukturnoto u~estvo na site kategorii, so isklu~ok na redovnata kamata, koi se
3Vo ovaa smisla, kako prvoklasni instrumenti za obezbeduvawe se predvideni: vlo`en
pari~en depozit ili pari~ni sredstva vo depo za koi se ispolneti propi{anite uslovi so Odlukata; hartii od vrednost na Republika Makedonija i Narodna Banka na Republika Makedonija i hartii od vrednost na Vladite i centralnite banki na zemjite ~lenki na Evropskata unija, [vajcarija, Kanada, Japonija i SAD; neotpoviklivi garancii ili supergarancii izdadeni od doma{ni ili prvoklasni stranski banki; bezuslovni garancii plativi na prv pismen povik izdadeni od Republika Makedonija i Vladite i centralnite banki na zemjite ~lenki na Evropskata unija, [vajcarija, Kanada, Japonija i SAD. Soglasno Odlukata, prvoklasna banka e banka koja e oceneta so najmalku BBB- (soglasno kreditniot rejting sistem na Standard & Poor’s, Fitch IBCA i Thompson Bank Watch ) ili so Baa3 (soglasno rejtingot na Moody’s).
predizvikani od metodolo{kite promeni vo definiraweto na kategorijata kreditna izlo`enost.
Analizata na osnovnite indikatori za kvalitetot na kreditnoto portfolio na bankite na 30.06.2002 godina poka`uva zna~itelno podobruvawe vo odnos na krajot na 2001 godina. Me|utoa, ako se izzeme efektot od izmenite vo metodologijata za definirawe i presmetka na vkupnata kreditna izlo`enost na bankite, toga{ mo`e da se konstatira blago podobruvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio vo tekot na prvoto polugodie od 2002 godina. Vakvata konstatacija za dvi`eweto na kvalitetot na kreditnoto portfolio za celoto prvo polugodie od 2002 godina se potkrepuva i so sporedba na indikatorite vo periodot mart-juni 2002 godina kade ima konzistentnost vo presmetkata soglasno novata metodologija. Imeno, vkupnite pobaruvawa na bankite klasificirani vo rizi~ni kategorii V, G i D na 30.06.2002 godina iznesuva 17,4% (bez pobaruvawa klasificirani vo rizi~na kategorija D podolgo od dva kvartala koi se prekni`eni vo vonbilansna evidencija) {to vo sporedba so sostojba na 31.03.2002 godina pretstavuva namaluvawe od 2,9 procentni poeni.
Ako pobaruvawata od Republika Makedonija i Narodna Banka na Republika Makedonija vo vkupen iznos od 13.619 milioni denari se isklu~at od klasifikacija na aktivata, kako i pobaruvawata od stranski banki klasificirani vo rizi~nite kategorii A i B vo vkupen iznos od 26.413 milioni denari, procentot na vkupnata kreditna izlo`enost vo rizi~ni kategorii V, G i D bi iznesuval 29,5% od vkupnata kreditna izlo`enost, namesto postojnite 17,4%.
Na krajot na prvoto polugodie od 2002 godina, vkupnata kreditna izlo`enost vo rizi~ni kategorii V, G i D iznesuva 16.974 milioni denari {to pretstavuva 90,8% od garantniot kapital na bankite vo Republika Makedonija. So sostojba 31.12.2001 godina, kreditna izlo`enost vo rizi~ni kategorii V, G i D iznesuvala 17.892 milioni denari ili 95,7% od garantniot kapital na bankite vo Republika Makedonija, {to upatuva na podobruvawe na pokazatelot za 4,9 procentni poeni.
Me|utoa, za da se sogleda porealno trendot na promena vo kvalitetot na kreditnoto portfolio na bankite vo tekot na prvoto polugodie od 2002 godina, treba da se zeme predvid vkupniot iznos na pobaruvawa klasificirani vo rizi~na kategorija D podolgo od dva kvartala koi se prekni`eni vo vonbilansna evidencija. Vkupno iskni`enite pobaruvawa vo tekot na 2001 godina i prvite {est meseci od 2002 godina iznesuva 5.135 milioni denari. Na toj na~in, so sostojba na 30.06.2002 godina, lo{ite plasmani klasificirani vo rizi~na kategorija V, G i D zgolemeni za iznosot na iskni`enite pobaruvawa vo vonbilansna evidencija iznesuvaa 22.110 milioni denari. So toa, u~estvoto na kreditnata izlo`enost klasificirana vo rizi~ni kategorii V, G i D vo vkupnoto kreditno portfolio na bankite na 30.06.2002 godina iznesuva 21,5%. Sporedeno so 31.12.2001 godina kaj ovoj koeficient zabele`ano e namaluvawe od 16,7 procentni poeni, a sporedeno so sostojba 31.03.2002 godina namaluvaweto iznesuva 2,1 procenten poen. Me|utoa, dokolku kako sporedbena golemina se zeme garantniot kapital, pokazatelot vkupna kreditna izlo`enost vo V, G i D vo odnos na garantniot kapital iznesuva 118,2%. Vlo{uvaweto na pokazatelot za 2 procentni poeni vo odnos na 2001 godina e rezultat na povisokiot apsolutniot porast na plasmanite vo V, G i D za 383 milioni denari i namaleniot iznos na garanten kapital za 212 milioni denari.
Dokolku pri analizata se zemat predvid izdvoenite rezervacii za kreditnata izlo`enost klasificirana vo rizi~ni kategorii V, G i D, se konstatira deka nepokrieniot del na ovoj segment od rizi~nata izlo`enost na bankite na 30.06.2002 godinaiznesuva 8.602 milioni denari, {to e 8,8% od vkupnoto kreditno portfolio, odnosno 46,5% od garantniot kapital na bankite vo Makedonija na 30.06.2002 godina. Ovoj pokazatel govori deka solventnoto rabotewe na bankite ne e zagrozeno, odnosno dokolku se pretpostavi najlo{o scenario na celosna nenaplata na bankarskite plasmani klasificirani vo rizi~ni kategorii V, G i D, toga{ zagubite bi se pokrile so 46,5% od garantniot kapital.
Vo pregledot daden podolu, se sodr`ani odredeni pokazateli za kvalitetot na kreditnoto portfolio na bankite vo Makedonija od krajot na 1999 godina pa navamu4:
Pregled br. 10 - Pokazateli za kvalitet na kreditno portfolio na bankite vo Republika Makedonija 31.12.1999 31.12.2000 31.12.2001 31.12.2001* 31.03.2002 31.03.2002* 30.06.2002 30.06.2002* % na V,G,D vo vk. kred. izl. 41.3 34.8 33.73 38.2 20.3 23.6 17.41 21.54 % na G,D vo vk. kred. izl. 25.1 22.7 18.85 24.3 11.0 14.8 10.38 14.86 % na V i G vo vk. kred. izl. 34.4 26.18 29.47 27.5 16.9 16.2 14.13 13.42 % na D vo vk. kred. izl. 7.0 8.6 4.3 10.7 3.5 7.5 3.28 8.12
% na rizi~nost (pot. zag./vk. izlo`.) 22.6 21.4 18.1 23.6 11.0 10.6 10.13 14.62
% na V,G,D vo garanten kapital 145.3 94.2 95.7 116.2 104.8 127.1 90.78 118.24
% na G,D vo garanten kapital 88.3 61.4 53.5 73.9 60.5 84.2 54.74 82.52
% na V i G vo garanten kapital 120.8 70.8 83.6 83.6 92.0 92.0 74.52 74.52
% na D vo garanten kapital 24.6 23.4 12.1 32.6 18.9 42.5 17.3 45.07
% na neto V,G,D vo garanten kapital 74.6 43.6 52.4 52.4 58.6 58.6 46.53 46.53
*pokazateli za kvalitetot na kreditnoto portfolio vo koi se vklu~eni iskni`enite nefinkcionalni krediti vo vonbilansna evidencija
Stapkata na rizi~nost na kreditnoto portfolio, koja go poka`uva odnosot pome|u presmetanite potencijalni zagubi i vkupnata kreditna izlo`enost, vo prvoto polugodie od 2002 godina iznesuva 10,1% (14,6% so vklu~enite iskni`eni pobaruvawa vo vonbilansna evidencija), {to odgovara na rizi~na kategorija pome|u B i V (10% i 25%). Pogolemiot pad na stapkata na rizi~nosta na kreditnoto portfolio se dol`i na promenite vo regulativata, a realen, minimalen pad na stapkata e zabele`an vo vtoroto tromese~je od 2002 godina.
Od grafikonot daden vo prodol`enie mo`e da se sogleda dvi`eweto na kreditnatata izlo`enost i presmetanite potencijalni zagubi na bankite vo periodot od 1997 godina navamu.
Vkupnata kreditna izlo`enost na bankite vo analiziraniot period 31.12.1997 - 30.06.2002 godina e zgolemena za 57.410 milioni denari ili za 126,9%. Vo istiot period, identifikuvanite potencijalni zagubi za kreditnoto portfolio na bankite zaedno so potencijalnite zagubi za rizik na zemja se zgolemuvaat za 4.255 milioni denari ili 39,6% i na 30.06.2002 godina dostignuvaat iznos od 15.011 milioni denari. Potencijalnite zagubi za rizik na
4 Vo aneks br.3 e daden detalen Pregled na odredeni pokazateli za kvalitetot na
zemja vo prvoto polugodie od 2002 godina iznesuvaat nezna~itelni 137 milioni denari.
Grafikon br. 13 - Dvi`ewe na kreditnata izlo`enost i presmetanite potencijalni zagubi na bankite
0 20,000 40,000 60,000 80,000 100,000 120,000 31.03.1997 30.09.1997 30.06.1998 31.12.1998 31.12.1999 31.12.2000 30.09.2001 30.06.2002 Vkupna kreditna izlo`enost
Potencijalni zagubi
Imaj}i ja predvid prose~nata stapka na rizi~nost na vkupnoto kreditnoto portfolio na bankite od 14,6%, se konstatira deka 12 banki se nad prose~nosto nivo, dodeka ostanatite banki imaat stapka na rizi~nost na kreditnoto portfolio koja e poniska od prose~no presmetanata na nivo na site banki.
2.3.3. Rizik na zemjata
So izmenite vo Odlukata za utvrduvawe na metodologijata za klasifikacija na aktivnite bilansni i vonbilansni pozicii na bankite spored stepenot na nivnata rizi~nost, za prv pat vo Republika Makedonija se definira rizik na zemja i bankite se obvrzuvaat da presmetuvaat potencijalni zagubi i po ovoj osnov. Pri ocenka na rizikot na zemjata bankata presmetuva potencijalni zagubi vo odnos na kreditnata izlo`enost na komitentot - stransko lice, najmalku vo visina na procentot utvrden za zemjata od kade poteknuva komitentot. Visinata na potencijalnite zagubi za rizikot na zemjata bankite ja presmetuvaat vrz osnova na posebna lista koja se dostavuva od strana na Narodna Banka na Republika Makedonija.
Na ovoj na~in, se postignuva porealna procenka na potencijalnite zagubi, koja ne samo {to gi inkorporira potencijalnite zagubi koi proizleguvaat od komercijalniot rizik povrzan so toj komitent, tuku i onie koi proizleguvaat od rizikot na zemjata od koja poteknuva komitentot. Vkupniot iznos na potencijalnite zagubi ne mo`e da iznesuva pove}e od iznosot na kreditnata izlo`enost na komitentot.
Isklu~oci od obvrskata na bankite da izdvojuvaat posebna rezerva za rizik na zemja pretstavuvaat slednive slu~ai:
− Za kreditna izlo`enost sprema stranski prvoklasni banki (definirani vo delot na krediten rizik);
− Za kreditna izlo`enost sprema me|unarodni finansiski institucii. Vkupnata neto izlo`enost na rizik na zemja (vkupnata kreditna izlo`enost na komitentot, namalena za iznosot na potencijalnite zagubi) so sostojba 30.06.2002 godina iznesuva 27.981 milioni denari, dodeka vkupnata izlo`enost na rizik na zemja iznesuva 28.638 milioni denari ili 29,4% od vkupnata kreditna izlo`enost. Vkupniot iznos na potencijalni zagubi za rizik na zemja iznesuva 137 milioni denari, odnosno pokazatelot koj go meri stepenot na izlo`enost na rizik na zemja iznesuva samo 0,5%. Ova se dol`i na faktot {to naj~esto izlo`enosta na bankite vo Republika Makedonija koga se raboti za stranski lica e sprema stranski prvoklasni banki so dogovorna ro~nost do 3 meseci. Isto taka, 88,8% od plasmanite kaj komitenti stranski lica se vo zemji koi imaat rizi~en ponder 0%.
Vo prodol`enie e dadena strukturata na kreditnata izlo`enost po zemji so sostojba 30.06.2002 godina.
Grafikon br. 14 - Struktura na kreditnata izlo`enost po zemji
Germanija 31% Avstrija 9% Ostanati 60%
Od pregledot se konstatira deka bankite vo Makedonija najmnogu se izlo`eni kon komitenti-stranski lica od Germanija i Avstrija. Kategorijata ostanato opfa}a 60% od izlo`enosta na rizik na zemja i se odnesuva na 37 zemji. Vo ovaa kategorija ima visoka disperziranost na rizikot po zemji koj se dvi`i maksimum do 6%.
2.3.4. Likvidnosen rizik
So normaliziraweto na politi~ko-bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija kon krajot na 2001 godina kako i cvrstoto opstojuvawe vo odr`uvaweto na poziciite na konzistentna makroekonomska politika vo zemjata, dojde i do normalizirawe na vkupnite ekonomski tekovi, a so toa i do zna~itelno smaluvawe na likvidnosniot rizik so koj se soo~uvaa bankite vo tekot na prvoto polugodie od 2002 godina. Vo ramkite na vaka povolniot trend na op{tite sostojbi vo zemjata, dva osnovni faktori dadoa silen dopolnitelen impuls na reduciraweto na likvidnosniot rizik na bankite:
− Konverzijata na EMU valutite vo evra {to rezultira{e vo zna~itelen porast na depozitnata baza, odnosno vkupniot finansiski potencijal na
bankite na krajot na 2001 godina. Iako vo tekot na prviot kvartal od 2002 godina dojde do odredeno povlekuvawe na eden del od depozitite na naselenie, sepak najgolem del od depozitite ostanaa vo bankite. Od druga strana zaradi vozdr`anata kreditna politika na bankite vo Republika Makedonija, najgolem del od ovie depoziti bankite gi plasiraa kako depoziti vo prvoklasni banki so {to dojde do zgolemuvawe na likvidnata aktiva na bankite;
− Voveduvaweto na noviot platen sistem, so {to na bankite im se dade mo`nost direktno i mnogu poefikasno da ja planiraat i upravuvaat so svojata likvidnost na dnevna osnova.
Od aspekt na voveduvaweto na noviot platen sistem treba da se napomene deka Narodna banka na Republika Makedonija vovede mo`nost bankite da koristat dozvoleno pre~ekoruvawe na smetkata kaj Narodna Banka na Republika Makedonija (intraday credit- obezbeden so dr`avni obvrznici i blagajni~ki zapisi na Narodna banka na Republika Makedonija vo procent ednakov kako i kaj lombardnite krediti) so cel da se olesnat pla}awata na bankite. Vo uslovi na odr`ana makroekonomska stabilnost, postepeno normalizirawe na op{tata ekonomska sostojba vo zemjata i odnosite so stranstvo kako i zgolemenata likvidnost na bankarskiot sistem se nametna potrebata od promeni kaj del od instrumentite za monetarno regulirawe. Taka vo tekot na fevruari Narodna banka na Republika Makedonija go napu{ti instrumentot so koj se utvrduva{e obvrskata za odr`uvawe na minimalna likvidnost na bankite, prestana da nudi blagajni~ki zapisi so ro~nost od 14 dena, a be{e izvr{eno i redizajnirawe na instrumentot zadol`itelna rezerva imaj}i gi pritoa predvid promenite koi nastanaa kako rezultat na reformata na platniot sistem i transferot na del od depozitite na javniot sektor vo komercijalnite banki. Narodna banka na Republika Makedonija vo tekot na prviot kvartal od 2002 godina izvr{i promena vo monetarnata politika, odnosno namaluvawe na kamatnite stapki na blagajni~kite zapisi, a so toa upati i soodveten signal do komercijalnite banki za promena vo nivnata kamatna politika.
Rizikot koj proizleguva od sposobnosta na bankite navremeno da gi servisiraat obvrskite sprema depozitorite i kreditorite vo momentot na nivnoto dostasuvawe i vo potrebniot iznos mo`e da se definira kako likvidnosen rizik. Stabilnosta na bankite e povrzana so odr`uvawe na odredeno nivo na likvidna aktiva kako za{tita od lividnosniot rizik. Bankite moraat da odr`uvaat odredeno nivo na likvidnost koe e vo soodnos so goleminata na bankata, kvantificirano od aspekt na visinata i ro~nosta na nejzinite obvrski, so cel da se pokrijat eventualnite nepredvideni odlivi na sredstva. Sledej}i go prethodno navedeniot koncept vo vrska so likvidnosniot rizik, analizata na likvidnosnata pozicija na bankite vo Republika Makedonija e prezentirana preku upravuvaweto so sredstvata i obvrskite i koristeweto na instrumentite za monetarno regulirawe vo tekot na prvata polovina od 2002 godina.
Vo tekot na prvata polovina od 2002 godina depozitite na nefinansiski subjekti odnosno primarnite izvori na sredstva ostanuvaat dominanten izvor na sredstva kaj makedonskite banki. Prose~noto u~estvo na ovaa kategorija depoziti vo vkupnite izvori na sredstva vo tekot na prvite {est meseci od godinata iznesuva{e 61,6% {to vo odnos na krajot na 2001 godina e namaluvawe za 4,9 procentni poeni.
Vkupnite primarni izvori na sredstva na krajot, pak na prvite {est meseci od od 2002 godina se poniski za 18,3% vo odnos na krajot na 2001 godina, pri {to najgolem efekt vrz namaluvaweto na ova ima namaluvaweto na deviznite depoziti na naselenie, zaradi povlekuvawe na del od niv vo tekot na prviot kvartal od 2002 godina.
Ro~nata struktura na depozitnata baza ostanuva nepovolna vo tekot na analiziraniot period. Taka, depozitite po viduvawe i kratkoro~nite depoziti ostanuvaat na nivoto od pribli`no 90% od vkupnite primarni izvori na sredstva {to e osnovna pri~ina poradi koja bankite dr`at visoko nivo na likvidni sredstva. Prose~niot stepen na pokrienost na depozitite po viduvawe i kratkoro~nite depoziti so likvidni sredstva vo tekot na prvite {est meseci od godinata iznesuva{e pribli`no 85%. Vakvata praktika na bankite direktno se reflektira vrz realiziranata kamatna margina, odnosno ostvareniot neto kamaten prihod.
[to se odnesuva do koristeweto na sekundarnite izvori na sredstva vo tekot na prvite {est meseci od 2002 godina ne se zabele`uvaat zna~ajni promeni vo odnos na 2001 godina. Imeno, ovie sredstva vo tekot na analiziraniot period prose~no zafa}aat 13,8% od vkupnite izvori na sredstva, odnosno 17,5% od vkupnite obvrski na bankite. Od aspekt na ro~nata struktura, kratkoro~nite eksterni izvori na sredstva so ro~nost do edna godina (depozitite od banki i kratkoro~nite krediti od doma{ni i stranski banki) zafa}aat 55% od vkupnite eksterni izvori na sredstva, dodeka ostatokot se odnesuva na dolgoro~ni kreditni linii povle~eni od stranski banki i plasirani vo forma na dolgoro~ni kreditni plasmani, prete`no za razvoj i investicii. Smetkite na doma{ni i stranski banki kaj makedonskite banki i kratkoro~no oro~enite depoziti i krediti od banki so ro~nost na dostasuvawe do 3 meseci ne bele`at nekoi pozna~ajni oscilacii i vo strukturata na vkupnite sekundarni izvori na sredstva u~estvuvaat prose~no so okolu 24% vo tekot na prvite {est meseci od 2002 godina.
Grafikon br. 15 - U~estvo na kratkoro~nite vo vkupnite eksterni izvori na sredstva 0 2 , 0 0 0 4 , 0 0 0 6 , 0 0 0 8 , 0 0 0 1 0 , 0 0 0 1 2 , 0 0 0 1 4 , 0 0 0 1 6 , 0 0 0 1 8 , 0 0 0 2 0 , 0 0 0
Jun.01 Jul.01 Avg. 01 Sep.01 Okt. 01 Nov.01 Dek. 01 Jan.02 Feb.02 Mar.02 Apr.02 Maj. 02 Jun.02 Vkupni eksterni izvori na sredstva Kratkoro~ni pozajmici i depoziti od banki so ro~nost do 3 meseci
Kako {to be{e i prethodno istaknato, bankite vo tekot na prvite {est meseci od 2002 godina odr`uvaa visoko nivo na likvidni sredstva pred se determinirano od nepovolnata ro~na struktura na izvorite na sredstva {to ima
