• No se han encontrado resultados

Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo : diplomsko delo univerzitetnega študija

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2021

Share "Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo : diplomsko delo univerzitetnega študija"

Copied!
46
0
0

Texto completo

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer: Organizacijska informatika. ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO APARATURE ZA ELEKTROTERAPIJO. Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič. Kandidatka: Viktorija Majerič Velkavrh. Kranj, marec 2009.

(2) ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Vladislavu Rajkoviču za njegovo usmerjanje in potrpežljivost. Hvala gospe Alenki Piskar, dipl. fizioterapevtki in gospe Barbari Šepetavc, dipl. fizioterapevtki, za njuno mnenje, ki je bilo v veliko pomoč pri ocenitvi končnega modela..

(3) Povzetek Glavni problem, ki smo ga proučevali v okviru izdelave diplomske naloge je bil, kako čim lažje priti do pravilne odločitve o tem, kateri aparat za elektroterapijo je najprimernejši za fizioterapevtsko ordinacijo oz. je najugodnejši za nakup. Pri tem smo se odločili izdelati ekspertni sistem, ki bo nudil podporo pri odločanju med različnimi aparaturami za elektroterapijo, ki jih ponujajo proizvajalci na slovenskem tržišču. Dela smo se lotili sistematično. Najprej smo naredili spisek vseh kriterijev, ki pridejo v upoštev za izbiro aparature za elektroterapijo, oblikovali smo drevo kriterijev in vse skupaj prenesli v program Dexi, kjer smo kriterijem določili še zaloge vrednosti in funkcijo koristnosti. V program smo vnesli tudi šest možnih variant za nakup elektroterapevtskega aparata in prišli do najboljše možne variante. Predstavljeni model je najboljši približek resničnim razmeram, ki smo ga uspeli ustvariti. Ni idealen, kljub temu pa se nam zdi, da dobro in učinkovito deluje.. Ključne besede: odločanje, elektroterapija, elektroterapevtski aparat, Dexi..

(4) Abstract. The main problem that we studied in my article was, how to construct an effective and simple algorithm for choosing the most apropriate electrotherapy appliance for physiotherapist consulting room. For this purpose, special expert system was developed in order to offer support to deciding which appliance for electrotherapy that is offerd on the market is the best to buy. The problem was tackled systematically: first we did the complete list of criteria that are relevant for choosing the most appropriate electrotherapy appliance. Second we constructed criteria tree and all this was transferred to the program Dexi, where the utility function and criteria domains were determined. Finally, we characterized and contemplated the alternative scenarios for six variants of electrotherapy appliances. The best possible variant was determined in Dexi. The decision model presented in my research is a decent approximation of actual real-life conditions. Of course, it is not ideal but it is a good compromise between complexity and efficiency.. Key words: decision making, electrotherapy, electrotherapy appliance, Dexi..

(5) KAZALO. 1. 2. UVOD ............................................................................................................... 6 1.1. Namen in cilji diplomskega dela ................................................................. 6. 1.2. Opis problema ............................................................................................ 6. 1.3. Metodologija dela ....................................................................................... 6. 1.4. Pričakovani rezultat .................................................................................... 7. TEORETIČNE OSNOVE ................................................................................... 8 2.1. 2.1.1. Identifikacija problema ...................................................................... 11. 2.1.2. Identifikacija kriterijev ........................................................................ 11. 2.1.3. Definicija funkcij koristnosti ............................................................... 12. 2.1.4. Opis variant....................................................................................... 12. 2.1.5. Vrednotenje in analiza variant ........................................................... 12. 2.2 3. 4. 5. 6. Faze odločitvenega procesa..................................................................... 11. Omejenost računalniške rešitve ............................................................... 12. ODLOČITVENI MODEL .................................................................................. 14 3.1. Kriteriji ...................................................................................................... 14. 3.2. Opis kriterijev ........................................................................................... 14. 3.3. Funkcije koristnosti................................................................................... 15. PREVERJANJE DELOVANJA MODELA......................................................... 18 4.1. Test 1 ....................................................................................................... 18. 4.2. Test 2 ....................................................................................................... 22. 4.3. Zaključki zunanjega testiranja .................................................................. 25. REZULTATI VREDNOTENJA ......................................................................... 26 5.1. Opis rezultatov ......................................................................................... 26. 5.2. Analiza in razlaga predlagane odločitve ................................................... 26. ZAKLJUČKI..................................................................................................... 30 6.1. Ocena avtorja ........................................................................................... 30. 7. SEZNAM LITERATURE .................................................................................. 31. 8. PRILOGE IN SEZNAM SLIK ........................................................................... 32.

(6) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 1 UVOD. 1.1 Namen in cilji diplomskega dela Namen diplomskega dela je pomagati fizioterapevtom pri izbiri in nakupu med različnimi ponudniki in aparati za elektroterapijo, ki se nahajajo na tržišču. Na ta način bi lahko združili znanje, ki smo si ga pridobili med študijem na Fakulteti za organizacijske vede in znanjem, ki smo si ga pridobili v času študija na Visoki šoli za zdravstvo. Cilj diplomskega dela je izdelati ekspertni sistem, ki bo fizioterapevtu oz. zdravstvenemu delavcu ponudil izbiro najboljšega aparata na podlagi ocene več posameznih faktorjev.. 1.2 Opis problema Bistvo izbranega problema je v tem, kako čim lažje priti do pravilne odločitve o tem, katera izmed obstoječih aparatur na tržišču je najboljša za nakup. Z odločitvijo skušamo priti do najboljše variante izmed podanih za uporabo v fizioterapiji. Problem nakupa elektroterapevtskega aparata je sam po sebi dokaj kompliciran, saj je za dobro odločitev potrebno upoštevati zelo veliko različnih kriterijev med katerimi se mnogi tudi prepletajo, izključujejo ali dopolnjujejo. Potrebno je upoštevati zmogljivost posamezne aparature, varnost za uporabnika, priročnost kot tudi potrebe fizioterapevtske ordinacije, nenazadnje pa so pomembne tudi finančne prednosti in slabosti kot tudi zmožnosti servisiranja posamezne variante. Zaradi kompleksnosti problema in odvisnosti izbire od osebnih želja posameznika, ki se loti nakupa elektroterapevtskega aparata, ekspertni sistem zelo težko poda dokončno oceno o smiselnosti kandidature. Kljub temu verjamemo, da izdelani model lahko zelo olajša izbiro, izključi neprimerne variante in pomaga fizioterapevtu razširiti njegov pogled in upoštevati vse vidike, ki določajo zanimivost določene variante. Izdelani ekspertni sistem je bilo nato potrebno še preveriti. Potrebno je bilo ugotoviti, ali njegove ocene držijo tudi v praksi in ga po potrebi ustrezno korigirati. Pri tem je bilo potrebno paziti, da je ocena točnosti sistema objektivna.. 1.3 Metodologija dela Vsekakor je za dobro končno rešitev zelo pomebna metodologija dela. Ta razvijalcu omogoča, da se dela loti sistematično in celovito. Za izbran problem smo izbrali naslednjo metodologijo, ki smo jo združili v tri glavne sklope:  teorija  izdelava  analiza Teorija je sklop v katerem je bilo potrebno obnoviti znanje iz obeh področij. Potrebno je bilo poiskati in osvojiti dosedanje znanje s področja organizacijskih znanosti. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 6 od 46.

(7) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. (predvsem teorijo o ekspertnih sistemih) in se dokopati do čim več informacij iz izbranega strokovnega področja – delovanje in uporaba elektroterapevtskega aparata. Na koncu je bilo potrebno teorijo selekcionirati in važnejše tekste zbrati na enem mestu, jih urediti in vključiti v diplomsko delo. Izdelava je segment, v katerem se je na podlagi izsledkov teorije izdelal ekspertni model v izbranem ekspertnem sistemu oz. računalniškem programu. Ta del je moral biti izveden še posebej natančno in sistematično. Najprej je bilo potrebno definirati kriterije, jih združiti v smiselne skupine in določiti zaloge vrednosti. Ocene posameznih kriterijev je bilo na koncu potrebno povezati med seboj in iz njih dobiti končno oceno. Analiza je zadnji sklop, v katerem je bila najpomembnejša objektivnost. V ta sklop spada:  Preverjanje delovanja ekspertnega sistema: V ta namen je bilo potrebno vnesti testne variante, jih oceniti in oceno primerjati z računalniško rešitvijo. Dobrodošlo je bilo tudi mnenje neodvisnih ekspertov, ki so ocenili delovanje sistema.  Ocena: Na koncu smo izdelani sistem objektivno ocenili in potegnili zaključke.. 1.4 Pričakovani rezultat Pričakovani rezultat je delujoč ekspertni sistem, ki bo služil kot pomoč pri izbiri elektroterapevtskega aparata. Poleg programa je izdelana še dokumentacija, ki podaja opis sistema ter njegovo realno vrednost, analizo prednosti in slabosti ter predlog, v kakšnih primerih in na kakšen način je sistem najbolje uporabljati.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 7 od 46.

(8) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 2 TEORETIČNE OSNOVE. Med iskanjem teorije, ki bi se nanašala na temo naše diplomske naloge smo naleteli na zanimiv članek, ki opisuje medicinske lastnosti posameznika, ki vplivajo na njegovo kvaliteto odločanja: »Decision Making: The psychology behind making the right call. Probably, you've had the experience of being with a group of people trying to figure out where to go to eat, what movie to see, or what time to meet. "What do you want to do?" "I don't know. What do you want to do?" Some people just aren't good at making decisions. Other people can snap to a judgement with almost no information at all. But why? What is it in our minds that helps us choose between conflicting options? Why do some people make decisions more easily than others - and why do some people seem to make better decisions? One cause for differences in decision making may lie just above your eyes, in a brain structure called the ventromedial prefrontal cortex. In an experiment studying a group of people with damage to that specific area in the brain, a team of psychologists based at the University of Iowa discovered that the ventromedial prefrontal cortex may aid decision making by providing access to a storehouse of emotionally-tinged memories. The study involved asking two groups of people - ones with damage to that area in the brain and ones without - to play a gambling game. The researchers gave the participants a stack of play money and two decks of cards. In each deck, cards either awarded players more money or told them to pay up. One deck, however, was more risky, containing bigger payoffs and bigger costs - costs that eventually made choosing cards from that deck a losing proposition. Players were asked to choose cards from either deck to try to maximize their winnings. People with undamaged brains gradually started to play more from the less risky deck, and showed emotional stress whenever they took cards from the risky deck even though they couldn't say why. People with damage to the prefrontal ventromedial cortex (damage that can occur through car accidents, falls, or other blows to the front of the head) were less likely to pick up on the rigged decks. They continued to bet from either deck, making bad decisions, and showed no emotional response as they played. From this, the researchers concluded that emotions and decision making are somehow linked - and that this part of the brain is somehow responsible. Much about the decision making process is still unclear, however. Other researchers are trying to map out the specific thought processes involved. Still others are trying to find ways to apply what they learn of human decision making to computers, hoping to develop more responsive, adaptive programs. Decide to listen to SciFri this week, and you'll hear guest host Joanne Silberner take a look at the science behind how we make hard choices.« (Decision making, 2005) Poleg tega, da je članek zanimiv zaradi tega, ker povezuje odločanje z medicinskimi razlogi, se nam za našo temo zdi pomemben še iz drugega razloga. Za doseganje cilja naše diplomske naloge, se nam zdi bolj pomembna ugotovitev, da smo ljudje. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 8 od 46.

(9) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. različni. Nekateri se odločamo na podlagi več informacij, nekateri brez njih. Nekateri jih sprejemamo bolj na razumski, nekateri bolj na čustveni ravni. Ljudje smo torej različni. Glede na to, da je predstavljeni problem diplomske naloge dokaj kompleksen, smo prepričani, da se sedaj podobno dogaja tudi pri izbiranju najbolj ustreznega aparata za elektroterapijo. Če bi trem fizioterapevtom predstavili tri različne elektroterapevtske aparature, ni rečeno, da bi vsi izbrali isto varianto. Vsakemu fizioterapevtu so pomembnejši drugi kriteriji. Fizioterapevti so tudi obremenjeni s pozitivnimi in negativnimi izkušnjami pri uporabi prejšnjih elektroterapevtskih aparatur. Upoštevati je treba tudi tiste, ki se z izbiro in nakupom srečujejo prvič. Njihova odločitev bo po vsej verjetnosti temeljila na drugih predpostavkah kot odločitev izkušenega fizioterapevta. Kljub temu pa je cilj vseh bolj ali manj enak – izbira najboljše variante, ki bo prinesla največ prednosti njemu samemu, ordinaciji in pacientu nasploh. Glede na to, da so cilji vseh podobni, do različnih (slabših) odločitev pa prihaja predvsem zaradi različnih pristopov k problemu, verjamemo, da bi s pomočjo standardizacije procesa odločanja lahko prišlo do bolj kvalitetnih rešitev. Da bi lahko standardizirali odločitveni proces, moramo najprej ugotoviti, kaj to sploh je. Teorija odločanja pravi, da je proces odločanja izbira določene variante izmed več možnih, pri čemer moramo paziti, da izbrana varianta najbolj ustreza ciljem. V meniju help programa dexi smo našli še drugo definicijo: »Odločitveni proces je proces sistematičnega zbiranja in urejanja znanja. Zagotovil naj bi dovolj informacij za primerno odločitev, zmanjšal možnost, da bi kaj spregledali, pospešil in pocenil proces odločanja ter dvignil kakovost odločitve. Praviloma poteka po petih fazah, ki se lahko tudi prepletajo ali ponavljajo: 1. Identifikacija problema 2. Identifikacija kriterijev 3. Definicija funkcij koristnosti 4. Opis variant 5. Vrednotenje in analiza variant« (Rajkovič, V., 2005; Bohanec in drugi, 2000) Zanimivo je, da je definicija, ki je napisana kot pomoč računalniškemu programu, nekako bolj praktična. Pravzaprav povdarja prav tisto, kar se nam zdi pomembno oz. pomanjkljivo pri iskanju najboljšega aparata za elektroterapijo. Ta definicija in zaključek uvodnega članka kar sama kažeta na možno rešitev problema zmanjšanja učinka različnosti med ljudmi. Zaradi tega smo se odločili poizkusiti najti rešitev s pomočjo računalniškega ekspertnega sistema (sistem, temelječ na bazi znanja in mehanizmom sklepanja nad njo) in upravljanja z znanjem.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 9 od 46.

(10) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. UPORABNIK. KOMUNIKACIJSKI VMESNIK. BAZA ZNANJA. MEHANIZEM SKLEPANJA. ES Slika 1: Ekspertni sistem (Rajkovič V.,2005) »Upravljanje z znanjem (knowledge management) je proces sinergetskega povezovanja med metodami in tehnikami procesiranja podatkov in informacij s sodobno informacijsko in telekomunikacijsko tehnologijo (ITKT) in ustvarjalnimi ter inovativnimi sposobnostmi človeka.« (Rajkovič, V., 2005; Hammond in drugi, 2000) »Znanje razumemo kot ustrezno organizirane podatke oz. informacije za reševanje kakega problema.« (Rajkovič, V., 2005) Za mehanizem sklepanja smo izbrali pravila zaradi njihovih prednosti:  »Vsako pravilo predstavlja majhen relativno neodvisen del znanja  Dodajanje in spreminjanje pravil je relativno enostavno  Podpira transparentnost sistema.« (Rajkovič, V., 2005; Bohanec in drugi, 2000) Eden izmed računalniških programov, ki omogoča izgradnjo ekspertnega sistema s pomočjo pravil je program Dexi. Gre za program, ki temelji na principih večparametrskega modeliranja. Njegov namen je s pomočjo računalnika izboljšati proces odločanja. To temelji na razgradnji odločitvenega problema na manjše podprobleme. Variante razgradimo na posamezne parameter (kriterije, atribute) in jih ločeno ocenimo glede na vsak parameter. Končno oceno variante dobimo s postopkom združevanja. Tako izpeljana vrednost je potem osnova za izbor najustreznejše variante. Dexi je predviden za ocenjevanje variant s pomočjo več nivojev: ocene osnovnih kriterijev se združujejo v ocene nadrejenih kriterijev, ti pa naprej vse do končne ocene. Osnova za delovanje so mehke množice in princip večparametrskega modeliranja:. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 10 od 46.

(11) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Ocena (koristnost). Y. Funkcija koristnosti. F(X1, X2,…XD). X1. X1(a1). X2. X2(a1). Diplomsko delo univerzitetnega študija. …. .... XD. XD(ad). Parametri (atributi, kriteriji) Am variante. Slika 2: Model večparametrskega modeliranja (Jereb in drugi, 2003, str. 13) Vrednotenje variant pri večparametrskem odločanju poteka na osnovi večparametrskega odločitvenega modela, ki je v splošnem sestavljen iz treh komponent (slika 2). Vhod v model predstavljajo parametri (atributi, kriteriji) Xi. To so spremenljivke, ki ponazarjajo podprobleme odločitvenega problema, to je tiste dejavnike, ki opredeljujejo kvaliteto variant. Funkcija F je predpis, po katerem se vrednosti posameznih parametrov združujejo v spremenljivko Y, ki ponazarja končno oceno ali koristnost variante. Variante opišemo po osnovnih parametrih z vrednostmi ai. Na osnovi teh vrednosti funkcija koristnosti določi končno oceno vsake variante. Varianta, ki dobi najvišjo oceno, je praviloma najboljša (Jereb in drugi, 2003; Poslovni ekspertni sistemi, 2006).. 2.1 Faze odločitvenega procesa 2.1.1 Identifikacija problema Ta faza je rezultet spoznanja, da je nastopil odločitveni problem, ki je dovolj težak, da ga je smiselno reševati na sistematičen in organiziran način. V tej fazi poskušamo definirati problem ter opredeliti cilje in zahteve. Oblikujemo odločitveno skupino, katere jedro sestavljajo odločevalci: to so tisti, ki se morajo v končni fazi odločiti in so odgovorni za odločitev (Jereb in drugi, 2003; Krapež, A., Rajkovič, V., 2003).. 2.1.2 Identifikacija kriterijev V tej fazi določimo kriterije, na osnovi katerih bomo ocenjevali variante, in zasnujemo strukturo odločitvenega modela. Še posebej pomembno je, da pri tem ne spregledamo kriterijev, ki bistveno vplivajo na odločitev (načelo polnosti). Pri oblikovanju modela poskušamo izpolniti tudi nekatere druge zahteve, kot so. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 11 od 46.

(12) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. celovitost, neredundantnost in operativnost (merljivost) kriterijev. Postopek identifikacije kriterijev poteka približno takole: a. Spisek kriterijev (oblikujemo seznam kriterijev, ki jih bomo upoštevali pri odločanju) b. Strukturiranje kriterijev (kriterije hierarhično uredimo v drevo kriterijev, upoštevajoč medsebojne odvisnosti in vsebinske povezave) c. Merske lestvice (vsem kriterijem določimo merske lestvice (zalogo vrednosti), ki jih lahko zavzamejo pri vrednotenju ter morebitne druge lastnosti) (Jereb in drugi, 2003; Krapež, A., Rajkovič, V., 2003). 2.1.3 Definicija funkcij koristnosti V tej fazi definiramo funkcije, ki opredeljujejo vpliv nižje nivojskih kriterijev na tiste, ki ležijo višje v drevesu, vse do korena drevesa, ki predstavlja končno oceno variant. Oblika funkcij in način njihovega zajemanja sta močno odvisni od uporabljene metode (Jereb in drugi, 2003; Poslovni ekspertni sistemi, 2006).. 2.1.4 Opis variant Vsako varianto opišemo z vrednostmi osnovnih kriterijev, to je tistih, ki ležijo na listih drevesa. Do tega opisa nas vodi bolj ali manj zahtevno proučevanje variant in zbiranje podatkov o njih. Pri tem se pogosto srečamo s pomanjkljivimi ali nezanesljivimi podatki. Nekatere metode v tem primeru odpovedo, druge pa omogočajo, da takšne podatke opišemo v obliki intervalov ali verjetnostnih porazdelitev (Jereb in drugi, 2003).. 2.1.5 Vrednotenje in analiza variant Vrednotenje variant je postopek določanja končne ocene variant na osnovi njihovega opisa po osnovnih kriterijih. Vrednotenje poteka od spodaj navzgor v skladu s strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti. Varianta, ki dobi najvišjo oceno je »praviloma« najboljša. Na končno oceno vpliva mnogo dejavnikov in pri vsakem od njih lahko pride do napake. Poleg tega sama končna ocena navadno ne zadostuje za celovito sliko o posamezni varianti. Zato moramo variante analizirati in poskusiti odgovoriti na določena vprašanja. Šele z odgovori na vprašanja pridemo do celovite slike o variantah in s tem do kvalitetnejše, bolje utemeljene in preverjene odločitve (Jereb in drugi, 2003; Krapež, A., Rajkovič, V., 2003).. 2.2 Omejenost računalniške rešitve Verjamemo, da lahko računalniški program izdatno olajša in izboljša odločitev o izbiri in nakupu elektroterapevtske aparature. Kljub temu menimo, da program sam ne more vedno podati najboljše končne odločitve. To pa iz dveh razlogov:  V računalniškem programu ne moremo imeti individualnega pristopa.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 12 od 46.

(13) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Fizioterapevti so si med seboj zelo različni. Vsak fizioterapevt razmišlja drugače, odvisno od njegovih prejšnjih izkušenj in znanj, ki jih je pridobil tekom delovne dobe.  Z računalniškim programom ne moremo zajeti vseh možnih okoliščin. Ne glede na to, kako se trudimo, da bi s čim več parametri čim bolje zajeli vse dejavnike, bo vedno obstajala situacija, v kateri lahko program odpove. Računalniški program lahko zelo dobro izbira v normalnih okoliščinah, kjer pridejo do izraza možnosti, ki jih fizioterapevt ima, in zahtevana raven standarda, ki jo določena ordinacija zahteva. Če se okoliščine spremenijo, postane računalniška odločitev nezanesljiva. Dokončna odločitev mora biti torej vseeno v rokah posameznika ali skupine, ki bo odgovorna za izvedbo in mora upoštevati morebitne posebne okoliščine.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 13 od 46.

(14) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 3 ODLOČITVENI MODEL. 3.1 Kriteriji Pri izbiri aparature za elektroterapijo smo izbrali sledeče kriterije: tehnične karakteristike, cena in servisiranje. Tehnične karakteristike sestavljajo notranjost aparata, ki je sestavljena iz števila programov, števila kanalov in časa terapije, zunanjost aparata, ki je sestavljena iz teže, velikosti in mobilnosti aparata ter programov, varnosti in opreme aparata. Pri izbiri aparature za elektroterapijo nas na koncu zanima še cena, ki jo sestavljata nabavna cena in cena vzdrževanja ter servisiranje, ki je sestavljeno iz čakalne dobe, možnostjo pridobitve nadomestnega aparata in kraja servisiranja.. 3.2 Opis kriterijev Tehnične karakteristike določajo kakovost aparata in so ključnega pomena za tistega, ki odloča. Tehnične karakteristike so lahko nesprejemljive, zadovoljive, sprejemljive ali odlične. Kakšne bodo tehnične karakteristike je odvisno od notranjosti aparata. Pod notranjost aparata razumemo vse, kar aparat vsebuje v obliki softwera / nastavitev. To je število programov ki jih ponuja, število kanalov ki določajo ali bomo lahko aparat uporabljali na več pacientih hkrati ter čas terapije. Aparat ima lahko enega, od 2 do 5, od 6 do 15 ali pa več kot 16 programov. Kanal je lahko eden, najpogosteje dva in zelo redko več. Čas terapije pa je lahko za vsak program že določen in fiksen, lahko pa da še ni programiran in je zato nastavljiv po lastni želji, lahko pa je že vnaprej določen in tako fiksen, vendar pa ima možnost prilagajanja potrebam pacienta ter je tako še hkrati nastavljiv. Teža, velikost in mobilnost aparata nam določata zunanjost aparata, ki je lahko glede na kriterije nesprejemljiva, sprejemljiva ali odlična. Glede na težo je lahko aparat zelo težak in nam tako otežuje prestavljanje po prostoru, lahko je srednje težak, kar pomeni, da je stabilen in vendar še vedno ne tako težak, da ga ne bi mogli prestavljati po prostoru, lahko pa je tudi čisto lahek in tako idealen za prenašanje od pacienta do pacienta po sobah. Glede na velikost imamo velike, srednje in majhne. Glede na mobilnost aparata pa je le-ta lahko fiksen oz. stacionaren, prenosljiv ali pa fiksen in prenosljiv (oboje možno), kar pomeni, da ga lahko uporabljamo v ordinaciji namesto stacionarnega in kot prenosljivega za na dom.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 14 od 46.

(15) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Pod kriterij ostalo smo vključili programe, pri katerih nas predvsem zanimajo parametri, kot so npr.: frekvenca, jakost delovanja, način delovanja, vrsta impulza, širina impulza, modulacija, polariteta, tokovna oblika..., in ali so le-ti fiksni, nastavljivi ali pa je možno oboje, da so fiksni (že vprogramirani) z možnostjo prilagajanja po lastni želji. Ker vsak aparat, ki je priklopljen na elektriko, v okolico oddaja neko količino sevanja, nas pri kriteriju varnost zanima ali je dotični aparat nevaren, srednje varen ali zelo varen za okolico. Veliko proizvajalcev vključuje v ceno aparata standardno opremo. Včasih se celo zgodi, da moramo za opremo, ki bi morala biti standardna doplačati, kar nam v končni oceni podraži aparat (trgovske zvijače). Zato nas pri kriteriju oprema zanima ali je aparat brez opreme, ali vsebuje standardno opremo, ali pa so poleg standardne opreme še možne dodatne opcije za nakup k aparatu. Poleg tehničnih karakteristik je pomembna tudi cena, ki je na koncu lahko nesprejemljiva, zadovoljiva ali odlična. Sestavljena je iz nabavne cene aparata, ki je lahko visoka, srednja ali ugodna ter cene vzdrževanja aparata, ki pa lahko pomeni visoke stroške, srednje stroške ali pa majhne stroške vzdrževanja. Pri nakupu aparata nesmemo zanemariti servisiranja, saj smo lahko zaradi slabo delujočega ali nedelujočega aparata ob zaslužek in dobro ime. Pri servisiranju nas zanima ali je to nesprejemljivo, zadovoljivo ali odlično. Sestavlja ga čakalna doba na servisiranje, ki je lahko več kot 1 mesec, do 1. meseca ali pa čakalne dobe ni. Sestavlja ga tudi servisiranje z nadomestnim aparatom. Ponekod te možnosti ne dajejo, drugod je možno proti plačilu dobiti nadomestni aparat ali pa je nadomestni aparat možen le v primeru, da je ta prost in za njega ni potrebno plačati. Kraj servisa je tudi del servisiranja in je možen v tujini, v Sloveniji ali pa na kraju samem, če gre za manjši servis. S pomočjo vseh naštetih kriterijev se odločimo ali je nek terapevtski aparat za nas nesprejemljiv, zadovoljiv, sprejemljiv ali pa odličen za nakup. Pri tem je potrebno upoštevati prav vse kriterije.. 3.3 Funkcije koristnosti Funkcije koristnosti nam preslikajo vrednosti osnovnih kriterijev (tistih, ki jih uporabnik vnese v sistem) v glavno oceno, tj. oceno zanimivosti aparata za fizioterapevta. Osnovni kriteriji so združeni v tri skupine, tri glavne kriterije (tehnične karakteristike, cena in servisiranje), iz katerih je potem možno določiti glavno oceno. Funkcija koristnosti, ki preslika glavne kriterije v končno oceno, je večinoma določena brez uporabe uteži, ker je za pozitivno glavno oceno bolj pomembno, da so vrednosti vseh glavnih kriterijev dobre, ni pa toliko pomembno, kako dober je posamezen kriterij. Na primer varianta, ko so tehnične karakteristike in servisiranje odlični, cena zadovoljiva bi pričakovali, da bo terapevtski aparat ocenjen odlično, vendar je dobil samo oceno sprejemljiv, ker si ne moremo privoščiti, da bi bila cena zadovoljiva, ker le ta zelo vpliva na nakup aparata. Ne moremo iti preko svojih finančnih zmožnosti.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 15 od 46.

(16) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Glavne kriterije nam funkcije koristnosti izračunajo iz podanih vrednosti osnovnih kriterijev. Ponekod je to možno direktno, drugje pa so potrebni še vmesni kriteriji. Tehnične karakteristike so kompleksnejši proces, saj je za njih potrebno upoštevati več kriterijev. Prvi je notranjost aparata, drugi je zunanjost aparata, tretjega pa smo poimenovali ostalo in je še pomemben za določitev tehnične karakteristike. Ti trije kriteriji se delijo naprej, njihove zaloge vrednosti pa so izražene besedno ali s številko. Funkcija koristnosti je določena glede na funkcijo koristnosti, ki jo dobi posamezen kriterij in se deli na odličen, sprejemljiv, zadovoljiv, nesprejemljiv. Če sta dva kriterija ocenjena odlično, tretji pa je ocenjen sprejemljivo, dobijo tehnične karakteristike funkcijo koristnosti odlično. Če sta dva kriterija ocenjena sprejemljivo, eden pa je ocenjen odlično dobi funkcija koristnosti status sprejemljiv. Tehnične karakteristike dobijo nesprejemljivo funkcijo koristnosti že takrat, kadar je en kriterij ocenjen kot nesprejemljiv, drugi kot odličen in tretji kot sprejemljiv. Notranjost aparata je odvisna od števila programov, ki ga aparat vsebuje oz. ki ga aparat lahko memorira, števila kanalov in časa terapije, za katerega je pomembno, da ima veliko amplitudo nastavljivosti ter da je pri programiranih programih le-ta tudi fiksen in hkrati tudi nastavljiv. Funkcija koristnosti izhaja iz utežene vsote ob upoštevanju urejenosti, pri kateri ima največjo vrednost število kanalov(42%), nato sledi čas terapije (38%) in najmanjšo vrednost ima število programov (20%). Zunanjost aparata je sestavljena iz treh kriterijev in se nanašajo na težo aparata, velikost in na mobilnost aparata. Funkcija koristnosti izhaja iz utežene vsote, pri kateri ima največjo težo teža aparata (50%), nato velikost aparata (36%) in najmanjšo mobilnost aparata (14%). Funkcija je nato še nekoliko modificirana zaradi že znanega problema, da morajo vsi kriteriji zadoščati vsaj določeni vrednosti. Ocena teže je torej najpomembnejši kriterije za oceno zunanjosti aparata. Teža mora biti ravno pravšnja, da aparat ni pretežak za nosit. Velikost aparata mora biti takšna, da zadostuje vsem specifikacijam, ki jih aparat ima. Ne sme biti prevelik, zato da je primeren tudi za mobilno rabo in ne samo za stacionarno rabo. Pri mobilnosti je pomembno, da je lahko aparat fiksen (stacionarna raba) ali pa mobilen (raba na terenu). Ostalo je sestavljeno iz kriterijev programa, varnosti in opreme. Funkcija koristnosti izhaja iz utežene vsote ob upoštevanju urejenosti, pri kateri si največjo težo delita programi in varnost aparata (47%), najmanjšo težo pa ima oprema (6%). Ocena programov in varnosti sta najpomembnejša kriterija za oceno kriterija ostalo. Programi morajo vsebovati čim več parametrov in ti morajo biti nastavljivi. Najpomembnejši parametri so: frekvenca, način delovanja, jakost delovanja, impulzna širina, vrsta impulza, modulacija, polariteta, tokovna oblika,... Pri varnosti je najpomembnejša varnost pacienta in terapevta. Pri opremi pa je pomembno, da ima aparat standardno opremo in da so možne različne dodatne opcije.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 16 od 46.

(17) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Ceno dobimo direktno iz dveh osnovnih kriterijev (nabavna cena in cena vzdrževanja), pri čemer ima nabavna cena nižjo vrednost (33%) kot cena vzdrževanja (67%). Z zadovoljivo oceno mora biti vsaj nabavna cena ugodna, stroški vzdrževanja pa srednje veliki. Servisiranje je zadnji glavni kriterij. Sestavljajo ga trije osnovni kriteriji (atributi): čakalna doba, servisiranje z nadomestnim aparatom in kraj servisiranja. Da dobi ta kriterij status odlično je pomembno, da čakalne dobe ni, da je možnost servisiranja z nadomestnim aparatom in da je kraj servisiranja Slovenija.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 17 od 46.

(18) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 4 PREVERJANJE DELOVANJA MODELA. V želji po čim kvalitetnejšem delovanju modela smo se odločili ekspertni sistem še enkrat preveriti. Ker smo bili kot izdelovalci modela obremenjeni s preteklimi izkušnjami, smo se odločili, da je bolj smotrno testiranje izvesti s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ki bodo lažje našli napake kot bi jih sami. Za sodelovanje smo poprosili dipl. fizioterapevtki go. Alenko Piskar in go. Barbaro Šepetavc. Po pristanku na sodelovanje smo jim posredovali Dexi-jev model in navodila za delo z njim. Prosili smo ju, da si zamislita tri aparature za elektroterapijo, ki obstajajo na tržišču, jih ocenita ter rangirata od najboljšega do najslabšega. Potem, ko sta podali lastno oceno, sta morali aparature vnesti še v program in primerjati svoje ocene z ocenami ekspertnega sistema. Obenem nas je zanimalo, koliko bosta imeli problemov z uporabo programa. Glede na to, da jima programa in delovanja modela nismo posebej predstavili, smo sklepali, da imata veliko več možnosti za napačno rabo programa kot jih bo imel končni uporabnik, kateremu bi prej predstavili delovanje tako programa kot modela v njem. Predpostavili smo, da je model dovolj jasen, če jima bo z njim uspelo oceniti aparate in izluščiti oceno.. 4.1 Test 1 Ga. Alenka Piskar je dobila naslednje osnovne podatke:  3 variante aparatur: Sonopuls 492 (Enraf Nonius), Medio multisono (Iskra Medical) in Medio multi (Iskra Medical)  Upošteva naj ugodnost nakupa (omejena finančna sredstva) Ocena primernosti (optimalnosti): Variante aparatur Sonopuls 492. Medio multisono. Prednosti Je lahek, prenosen ali fiksen, čas in število programov ustreza zahtevam ordinacije, parametri programov so fiksni in nastavljivi, cena nabave je ugodna, servisiranje je dobro. Čas terapije in programi so fiksni in nastavljivi, servisiranje je. Slabosti Stroški servisiranja niso najbolj ugodni.. Ocena Zelo primeren aparat, ki opraviči ceno. Cena nabave in stroški vzdrževanja se izravnajo, tako da je cena podobna ceni aparata Medio multisono.. Določeni parametri niso nastavljivi (dolžina vlakov impulzov), št.. Primeren – še bolje bi bilo če bi bili vsi parametri nastavljivi. Glede. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 18 od 46.

(19) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. dobro.. Medio multi. Čas terapije je fiksen in nastavljiv, programi so fiksni in nastavljivi, servisiranje je dobro, št. programov je veliko.. Diplomsko delo univerzitetnega študija. programov je manjše, teža in velikost je srednja, nabavna cena in stroški vzdrževanja so srednji. Aparat je za stacionarno rabo, vsi parametri programov niso nastavljivi, oprema je samo standardna, cena in stroški vzdrževanja so srednji.. na to je cena previsoka.. Cena je previsoka in je najmanj primeren.. Slika 3: Ocena primernosti elektroterapevtskega aparata glede na ugodnost ponudbe. Opazili smo, da je najbolje ocenjen aparat Sonopuls 492. Dovolj blizu mu je aparat Medio multisono, ki bi bil najboljši, če bi imel vse parametre nastavljive. Na zadnjem mestu je aparat Medio multi, ki je zaradi svojih pomanjkljivih tehničnih karakteristik najmanj primeren. Poleg tega smo dobili tudi Dexi-jev file z vnešenimi variantami. Ocena je sledeča:. Varianta 3. Varianta 2. Varianta 1. nesprejemljiv. zadovoljiv. sprejemljiv. odličen. Terapevtski aparat. Slika 4: Graf končne ocene prvega modela.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 19 od 46.

(20) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Dexi je ocenil Varianto 1 (Sonopuls 492) kot sprejemljivo, varianti 2 in 3 (Medio multisono in Medio multi) pa kot zadovoljivi. Pri posameznih glavnih kriterijih pa je bila ocena sledeča:. Varianta 1 Tehnične karakteristike. zadovoljiv. Cena. Servisiranje. Slika 5: Ocena elektroaparata Sonopuls 492 (Enraf Nonius) – varianta 1.. Varianta 2 Tehnične karakteristike. Cena. Servisiranje. Slika 6: Ocena elektroaparata Medio multisono (Iskra Medical) – varianta 2.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 20 od 46.

(21) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Varianta 3 Tehnične karakteristike. Cena. Servisiranje. Slika 7: Ocena elektroaparata Medio multi (Iskra Medical) – varianta 3. Opazimo, da varianta 1 dobi boljšo oceno (zadovoljivo) kot varianta 2 in 3, ki dobita slabšo oceno zaradi cene, ki ni najbolj ugodna. Tehnične karakteristike so pri vseh variantah 1, 2 in 3 odlične. Servisiranje je prav tako pri vseh variantah odlično.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 21 od 46.

(22) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 4.2 Test 2 Ga. Barbara Šepetavc je dobila naslednje osnovne podatke:  3 variante aparatur: Medio IF (Iskra Medical), TensMed 931 (Enraf Nonius), Medio tens (Iskra Medical)  Upošteva naj najboljše tehnične karakteristike Ocena primernosti: Varianta Medio IF. TensMed 931. Medio tens. Prednosti Čas terapije je nastavljiv, aparat je lahek, prenosljiv, parametri programov so lahko nastavljivi, nabavna cena je ugodna. Čas terapije je nastavljiv, je lahek, majhen in prenosljiv, parametri programov so lahko nastavljivi, oprema je standardna, stroški vzdrževanja so majhni, servisiranje je možno z nadomestnim aparatom proti plačilu. Čas terapije je nastavljiv, je lahek, majhen in prenosljiv, cena nabave in stroški vzdrževanja so ugodni, servisiranje je dobro.. Slabosti Max. št. programov je 5, cena vzdrževanja je srednja, servisiranje z nadomestnim aparatom ni možno. Max. št. programov je 9, srednja cena nabave.. Ocena Primeren, vendar moramo pri servisiranju poskrbeti za nadomestni aparat, drugače ima ordinacija izgubo.. Ima samo 1 program, ki je samo nastavljiv (ga določiš sam).. Ni primeren, ker ima samo 1 program.. Najbolj primeren, kljub malo višji ceni, vendar ima dobre karakteristike.. Slika 8: Ocena primernosti elektroterapevtskega aparata glede na najboljše tehnične karakteristike. Ga. Barbara je najbolje ocenila aparat TensMed 931, ki je glede na tehnične karakteristike kljub malo višji ceni najbolj primeren. Medio IF bi dobil oceno najbolj primeren, če bi imeli pri servisiranju možnost nadomestnega aparata. Glede na tehnične karakteristike je najmanj primeren Medio tens.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 22 od 46.

(23) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Ocena Dexi-jevega fila z vnešenimi variantami je sledeča:. Varianta 6. Varianta 5. Varianta 4. nesprejemljiv. zadovoljiv. sprejemljiv. odličen. Terapevtski aparat. Slika 9: Graf končne ocene drugega modela. Dexi je ocenil varianti 4 in 6 (Medio IF in Medio tens) kot nesprejemljivi, varianto 5 (TensMed 931) pa kot sprejemljivo. Pri posameznih glavnih kriterijih pa je bila ocena sledeča:. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 23 od 46.

(24) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Varianta 4 Tehnične karakteristike. sprejemljiv. zadovoljiv. Cena. Servisiranje. Slika 10: Ocena elektroaparata Medio IF (Iskra Medical) – varianta 4.. Varianta 5 Tehnične karakteristike. zadovoljiv. Cena. Servisiranje. Slika 11: Ocena elektroaparata TensMed 931 (Enraf Nonius) – varianta 5.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 24 od 46.

(25) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Varianta 6 Tehnične karakteristike. Cena. Servisiranje. Slika 12: Ocena elektroaparata Medio tens (Iskra Medical) – varianta 6. Opazimo, da varianta 4 dobi oceno sprejemljivo, varianta 5 dobi oceno odlično in varianta 6 dobi oceno nesprejemljivo za tehnične karakteristike. Ocena za ceno je pri obeh variantah 4 in 5 zadovoljiva, medtem ko je pri varianti 6 odlična. Servisiranje je pri variantah 5 in 6 ocenjeno kot odlično, pri varianti 4 pa kot nesprejemljivo.. 4.3 Zaključki zunanjega testiranja Po objektivnem testu s strani neodvisnih oseb smo prišli do glavnega zaključka in sicer, da model pomaga pri širjenju pogleda na problem. Zanimivo je to, da sta dve različni osebi kljub različnim navodilom zelo močno upoštevali vse glavne kriterije, kar kaže na to, da pri izbiri aparata za elektroterapijo ne moremo izključiti posameznih kriterijev, ker so prav tako zelo pomembni za dober nakup ter dobro in nemoteno delo z aparaturo. Sam model da zelo dobre oporne točke fizioterapevtu o tem, kaj mora vsebovati določen aparat, na kaj moramo biti pozorni pri nakupu, pa naj gre za izkušenega ali pa neizkušenega fizioterapevta.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 25 od 46.

(26) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 5 REZULTATI VREDNOTENJA. 5.1 Opis rezultatov Po končanem vrednotenju kriterijev za posamezne variante so ocene za izbiro elektroterapevtskega aparata naslednje: Varianta 1 Varianta 2 Varianta 3 Varianta 4 Varianta 5 Varianta 6. Sprejemljiv Zadovoljiv Zadovoljiv Nesprejemljiv Sprejemljiv Nesprejemljiv. Najboljšo oceno sta dobili varianti 1 in 5. Zadovoljivo oceno sta dobili varianti 2 in 3. Negativno oceno pa sta dobili varianti 4 in 6. Lahko potrdimo, da so končne ocene v okviru pričakovanj.. 5.2 Analiza in razlaga predlagane odločitve Za podrobnejšo oceno delovanja modela si moramo rezultate nekoliko podrobneje ogledati.. Varianti 1 in 5 Tehnične karakteristike. zadovoljiv. Cena. Servisiranje. Slika 13: Ocena variante 1 in 5.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 26 od 46.

(27) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Varianti 1 in 5 sta bili najbolje ocenjeni. Tehnične karakteristike so odlično ocenjene, ker vsebuje notranjost aparata najboljše možnosti kar jih obstaja glede na št. programov in kanalov ter časa terapije za katerega je priporočljivo, da je fiksen in nastavljiv. Zunanjost aparata dosega pričakovanja fizioterapevta po teži, velikosti in mobilnosti. Odlično oceno sta dobili tudi zaradi tega, ker ostali kriteriji vsebujejo najboljše možne variante, glede na programe, varnost in opremo. Cena je ocenjena zadovoljivo, ker je pri varianti 1 nabavna cena ugodna, stroški vzdrževanja pa so srednji, medtem ko je pri varianti 5 nabavna cena srednja, stroški vzdrževanja pa so majhni. Če bi bila cena ocenjena odlično, bi imeli odlični varianti za nakup aparata. Kar pomeni, da bi morali biti stroški vzdrževanja majhni in cena nabave ugodna. Servisiranje je bilo v obeh primerih ocenjeno odlično, ker čakalne dobe na servis ni in poteka v Sloveniji ter je za čas servisa možno dobiti nadomestni aparat s plačilom najema.. Varianti 2 in 3 Tehnične karakteristike. Cena. Servisiranje. Slika 14: Ocena variante 2 in 3. Varianti 2 in 3 sta bili ocenjeni zadovoljivo. Notranjost aparata je bila kljub manjšemu št. možnih programov (6 do 15) ocenjena odlično, medtem ko je pri varianti 3 št. programov veliko (več kot 16) in je prav tako dobila oceno odlično. Zunanjost aparata ima glede teže in velikosti srednje vrednosti, zato sta dobili obe varianti oceno sprejemljivo. Ostali kriteriji so v varianti 2 najbolje ocenjeni, zato dobijo status odlično. V varianti 3 pa je oprema označena kot standardna, vendar dobijo ostali kriteriji prav tako oceno odlično. Iz tega sledi, da so bile tehnične karakteristike pri varianti 2 in 3 odlično ocenjene. Cena je pri obeh variantah nesprejemljiva, saj sta nabavna cena in stroški vzdrževanja srednje vrednosti. Če bi bila vsaj nabavna cena ugodna ali pa, da bi bili stroški vzdrževanja majhni, potem bi dobila cena oceno zadovoljiva in takšen terapevtski aparat bi bil glede na ostale karakteristike sprejemljiv. Servisiranje je v obeh primerih ocenjeno odlično, kajti čakalne dobe ni, servis je v Sloveniji in je možno z nadomestnim aparatom.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 27 od 46.

(28) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Varianta 4 Tehnične karakteristike. sprejemljiv. zadovoljiv. Cena. Servisiranje. Slika 15: Ocena variante 4.. Varianta 6 Tehnične karakteristike. Cena. Servisiranje. Slika 16: Ocena variante 6. Varianti 4 in 6 sta dobili negativno oceno in sta nesprejemljivi za fizioterapevta. Notranjost aparata je pri varianti 4 ocenjena kot sprejemljiva, ker je št. programov zmanjšano do 5, pri varianti 6 pa je omejeno na 1 program. Če bi pri varianti 6 aparat vseboval vsaj do 5 programov, bi notranjost aparata dobila oceno sprejemljiva in glede na ostale karakteristike, bi dobil terapevtski aparat zadovoljivo oceno. Zunanjost aparata je pri varianti 4 sprejemljiva, ker je to prenosni aparat, ki. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 28 od 46.

(29) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. pa je prevelik za vsakodnevno prenašanje od bolnika do bolnika. Varianta 6 pa je dobila odlično oceno, ker je aparat prenosljiv, lahek in majhen. Ostali kriteriji so pri varianti 4 dobili oceno odlično, ker so vsi ocenjeni z najvišjo vrednostjo. Pri varianti 6 pa so ocenjeni kot sprejemljivo, saj je oprema samo standardna, program pa je samo nastavljiv. Iz tega sledi, da so dobile tehnične karakteristike sprejemljivo oceno za varianto 4 in nesprejemljivo za varianto 6. Cena pri varianti 4 je zadovoljiva, saj so kljub ugodni nabavni ceni stroški vzdrževanja srednji. Pri varianti 6 je nabavna cena ugodna, stroški so majhni, cena pa je odlična. Servisiranje je pri varianti 4 nesprejemljivo, ker ni možno dobiti nadomestnega aparata. Pri varianti 6 nadomestni aparat je in zato je servisiranje odlično.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 29 od 46.

(30) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 6 ZAKLJUČKI. 6.1 Ocena avtorja Predstavljeni model je najboljši približek resničnim razmeram, ki smo ga uspeli ustvariti. Ni idealen, kljub temu pa se nam zdi da dobro in učinkovito deluje. Posebno pozornost smo namenili zalogam vrednosti pri posameznih osnovnih kriterijih. Pri tem smo pazili, da so čimbolj jasne, razumljive, poleg tega pa tudi na to, da bodo ustrezale razmeram tudi v naslednjih letih. Mislimo, da nam je to uspelo, saj pri samem vrednotenju variant nismo imeli problemov z ocenjevanjem po posameznih kriterijih, niti jih niso imeli ljudje, ki so se s programom srečali prvič. Funkcije koristnosti so preslikale podane podatke v končno oceno na tak način, da sta dobila najvišjo oceno aparata, za katera smo predvidevali, da se bosta najbolje odrezala, ostali štirje pa so ravno tako dobili oceno, ki se nam zdi, da so si jo zaslužili. Terapevtski aparti so se različno odrezali pri posameznih glavnih kriterijih, vendar so v vseh primerih dobili končno oceno, ki je pravilno zajela skupne lastnosti celotnega aparata. Tako je na primer jasno razvidno, da se Sonopuls 492, Medio multi in TensMed 931 odlikujejo po odličnih tehničnih karakteristikah ter odličnem servisiranju, Medio tens pa je zanimiv zaradi odlične cene ter prav tako odličnega servisiranja. Glede na to sklepamo, da so tudi funkcije koristnosti ustrezne. Občutljivost odločitve na spremembo posameznega kriterija je zaradi velikega števila kriterijev razmeroma majhna. Ocenili smo, da so Dexi-jeve ocene variant in posameznih glavnih kriterijev primerne. Glede na to sklepamo, da je prikazani model zdržal tudi objektivno zunanje testiranje in ga ni potrebno dodatno spreminjati. Predstavljeni model je najboljši približek resničnim razmeram, ki smo ga uspeli ustvariti. Ni idealen, kljub temu pa se nam zdi, da dobro in učinkovito deluje. Smatramo, da ga je z manjšimi prilagoditvami možno uporabiti tudi v druge namene v zdravstveni panogi oz. v tehnični dejavnosti.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 30 od 46.

(31) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 7 SEZNAM LITERATURE. 1. Jereb E., Bohanec M., Rajkovič V. (2003) Dexi : računalniški program za večparametrsko odločanje : uporabniški priročnik, Kranj: Moderna organizacija 2. Proces odločanja. Pridobljeno december, 2008 s spletne strani: http://lopes1.fov.uni-mb.si/PO/PO.htm 3. Poslovni ekspertni sistemi. Pridobljeno december, 2008 s spletne strani: http://lopes1.fov.uni-mb.si/PES_web/PES.htm 4. Diplomske naloge. Pridobljeno januar, 2009 s spletne strani: http://www.fov.uni-mb.si/Studij/Diplome/ 5. DEXi:A Program for Multi-Attribute Decision Making. Pridobljeno marec, 2009 s spletne strani: http://www-ai.ijs.si/MarkoBohanec/dexi.html 6. Decision making. Pridobljeno marec, 2009 s spletne strani: http://www.sciencefriday.com/pages/1997/Oct/hour2_101097.html 7. Bohanec, M., Zupan, B., Rajkovič, V., Applications of Qualitative Multiattribute Decision Models in Health Care, International Journal of Medical Informatics 58-59, 2000 8. Hammond, J.S., Keeney, R.L., Raiffa, H., Pametne odločitve: praktični vodnik za sprejemanje boljših odločitev, Gospodarski Vestnik, 2000 9. Krapež, A., Rajkovič, V., Tehnologije znanja pri predmetu informatika, Zavod RS za šolstvo, 2003 10. Rugelj, D., Gradivo za vaje: električna stimulacija, VŠZ, 1999 11. Iskra Medical, Medio multi aparat za elektroterapijo: navodila za uporabo, 2003 12. Iskra Medical, Medio tens: Dvokanalni električni protibolečinski stimulator: navodila za uporabo, 2006. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 31 od 46.

(32) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 8 PRILOGE IN SEZNAM SLIK. Priloge Priloga 1: Dexi-jevo generirano poročilo končnega modela.. Seznam slik in tabel Slika 1: Ekspertni sistem (Rajkovič V.,2005) Slika 2: Model večparametrskega modeliranja (Jereb in drugi, 2003, str. 13) Slika 3: Ocena primernosti elektroterapevtskega aparata glede na ugodnost ponudbe. Slika 4: Graf končne ocene prvega modela. Slika 5: Ocena elektroaparata Sonopuls 492 (Enraf Nonius) – varianta 1. Slika 6: Ocena elektroaparata Medio multisono (Iskra Medical) – varianta 2. Slika 7: Ocena elektroaparata Medio multi (Iskra Medical) – varianta 3. Slika 8: Ocena primernosti elektroterapevtskega aparata glede na najboljše tehnične karakteristike. Slika 9: Graf končne ocene drugega modela. Slika 10: Ocena elektroaparata Medio IF (Iskra Medical) – varianta 4. Slika 11: Ocena elektroaparata TensMed 931 (Enraf Nonius) – varianta 5. Slika 12: Ocena elektroaparata Medio tens (Iskra Medical) – varianta 6. Slika 13: Ocena variante 1 in 5. Slika 14: Ocena variante 2 in 3. Slika 15: Ocena variante 4. Slika 16: Ocena variante 6.. Viktorija M. Velkavrh: Odločitveni model za izbiro aparature za elektroterapijo. Stran 32 od 46.

(33) DEXi. Terapevtski aparat.dxi 23.3.2009. Stran 1. Drevo kriterijev Kriterij Terapevtski aparat Tehnične karakteristike Notranjost aparata Število programov Število kanalov Čas terapije Zunanjost aparata Teža Velikost Mobilnost Ostalo Programi Varnost Oprema Cena Nabavna cena Cena vzdrževanja Servisiranje Čakalna doba Z nadomestnim aparatom Kraj servisiranja. Opis Kvaliteta aparata Značilnosti aparata Vsebnost aparata Število različnih terapij, ki se lahko z njim naredi Število kanalov Čas trajanja terapije Teža, velikost in mobilnost aparata Teža aparata Zunanje mere aparata Prenosljivost aparata Kar nas še zanima pri izbiri Programi, ki imajo nastavljive parametre (frekvenca, način delovanja, jakost delovanja, impulzna širina, vrsta impulza, modulacija, polariteta, tokovna oblika) Varnost okolice Priložena oprema in dodatne možnosti Stroški Cena nakupa Stroški vzdrževanja brezhibnega delovanja (vključno z elektrodami in kabli) Servisiranje Dolžina čakalne dobe Nadomestni aparat za čas servisiranja Lokacija servisa.

(34) DEXi. Terapevtski aparat.dxi 23.3.2009. Zaloge vrednosti Kriterij Zaloga vrednosti Terapevtski aparat nesprejemljiv; zadovoljiv; sprejemljiv; odličen Tehnične karakteristike nesprejemljive; zadovoljiv; sprejemljiv; odlične Notranjost aparata nesprejemljiva; sprejemljiva; odlična Število programov 1; do 5; od 6 do 15; več kot 16 Število kanalov 1; 2; več Čas terapije fiksen; nastavljiv; fiksen in nastavljiv Zunanjost aparata nesprejemljiva; sprejemljiva; odlična Teža zelo težak; srednje težak; lahek Velikost velik; srednje velik; majhen Mobilnost fiksen; prenosljiv; oboje možno Ostalo nesprejemljivo; sprejemljivo; odlično Programi fiksni; nastavljivi; oboje Varnost ni varen; srednje varen ; zelo varen Oprema brez opreme; standardna; S+opcije Cena nesprejemljiv; zadovoljiv; odlična Nabavna cena visoka; srednja; ugodna Cena vzdrževanja visoki; srednji; majhni Servisiranje nesprejemljivo; zadovoljivo; odlično Čakalna doba več kot 1 mesec; do 1. meseca; je ni Z nadomestnim aparatom ni možno; s plačilom najema; je možno Kraj servisiranja tujina; Slovenija; na kraju. Terapevtski aparat Kvaliteta aparata 1. nesprejemljiv aparat ne izpolnjuje zahtev 2. zadovoljiv aparat delno izpolnjuje zahteve, vendar ga ne bi imela 3. sprejemljiv aparat izpolnjuje večino zahtev in bi ga imela, če ni druge možnosti 4. odličen aparat izpolnjuje vse zahteve. Stran 2.

(35) DEXi. Terapevtski aparat.dxi 23.3.2009. Tehnične karakteristike Značilnosti aparata 1. nesprejemljive tehnične značilnosti aparata ne zadostujejo potrebam 2. zadovoljiv tehnične zanačilnosti aparata zadostujejo, vendar ga ne bi kupila 3. sprejemljiv aparat ima veliko 4. odlične aparat ima vse kar želim. Notranjost aparata Vsebnost aparata 1. nesprejemljiva aparat ne vsebuje vsega kar želim 2. sprejemljiva aparat vsebuje nekaj kar želim, nekaj pa ne 3. odlična aparat vsebuje vse kar želim. Število programov Število različnih terapij, ki se lahko z njim naredi 1. 1 en program 2. do 5 do 5 programov 3. od 6 do 15 Aparat vsebuje do 15 programov 4. več kot 16 Aparat vsebuje več kot 16 programov. Število kanalov Število kanalov 1. 1 en kanal 2. 2 dva kanala 3. več 4 kanali ali več. Stran 3.

(36) DEXi. Terapevtski aparat.dxi 23.3.2009. Čas terapije Čas trajanja terapije 1. fiksen čas je fiksen na program 2. nastavljiv čas lahko poljubno nastavimo ne glede na program 3. fiksen in nastavljiv čas je fiksen na program, ki pa ga lahko poljubno zmanjšamo ali povečamo. Zunanjost aparata Teža, velikost in mobilnost aparata 1. nesprejemljiva zunanjost aparata ni primerna 2. sprejemljiva zunanjost aparata mi delno odgovarja 3. odlična zunanjost aparata je to kar želim. Teža Teža aparata 1. zelo težak aparat je zelo težak 2. srednje težak aparat ima srednjo težo, ki je še sprejemljiva 3. lahek aparat je lahek. Velikost Zunanje mere aparata 1. velik aparat je velik 2. srednje velik velikost aparata je srednja 3. majhen aparat je majhen. Mobilnost Prenosljivost aparata 1. fiksen aparat je stacionaren in ga ni možno prenašat 2. prenosljiv aparat je prenosljiv 3. oboje možno aparat je lahko stacionaren in prenosljiv. Stran 4.

(37) DEXi. Terapevtski aparat.dxi 23.3.2009. Ostalo Kar nas še zanima pri izbiri 1. nesprejemljivo aparat ne vsebuje vsega kar želim 2. sprejemljivo aparat vsebuje nekaj kar želim, nekaj pa ne 3. odlično aparat vsebuje vse kar želim. Programi Programi, ki imajo nastavljive parametre (frekvenca, način delovanja, jakost delovanja, impulzna širina, vrsta impulza, modulacija, polariteta, tokovna oblika) 1. fiksni aparat že vsebuje programe terapij in jih ni možno prilagajat 2. nastavljivi aparat ne vsebuje fiksnih programov, možno je narediti svoj program 3. oboje pri aparatu je možno narediti svoj program ali pa že obstoječega spremeniti. Varnost Varnost okolice 1. ni varen veliko sevanje v okolico (radij več kot 0,5 m), aparat ni varen 2. srednje varen sevanje v bližnjo okolico aparata (radij do 0,5 m) 3. zelo varen sevanja v okolico aparata ni. Oprema Priložena oprema in dodatne možnosti 1. brez opreme k aparatu ni priložene nobene opreme, vse je potrebno dokupiti 2. standardna k aparatu je priloženo nekaj standardne opreme, dodatnih opcij ni 3. S+opcije k aparatu je priloženo nekaj standardne opreme, s tem da je možno dodatno opremo še dokupiti. Stran 5.

(38) DEXi Cena Stroški 1. nesprejemljiv cena je previsoka 2. zadovoljiv cena je neka srednja vrednost 3. odlična cena je ugodna, glede na to, kaj aparat ponuja. Nabavna cena Cena nakupa 1. visoka cena je previsoka in zato nesprejemljiva 2. srednja srednja cena, ki pa ni najbolj ugodna, vendar še sprejemljiva 3. ugodna ugodna cena. Cena vzdrževanja Stroški vzdrževanja brezhibnega delovanja (vključno z elektrodami in kabli) 1. visoki visoki stroški vzdrževanja 2. srednji stroški vzdrževanja so srednji 3. majhni stroški vzdrževanja so nizki. Servisiranje Servisiranje 1. nesprejemljivo servisiranje ne ponuja tistega kar želim 2. zadovoljivo servisiranje delno zadovolji moje želje 3. odlično servisiranje ponuja tisto kar želim. Čakalna doba Dolžina čakalne dobe 1. več kot 1 mesec čakalna doba na aparat je več kot 1 mesec 2. do 1. meseca čakalna doba na aparat je do 1 meseca 3. je ni čakalne dobe ni, aparat gre takoj v servis. Terapevtski aparat.dxi 23.3.2009. Stran 6.

(39) DEXi. Terapevtski aparat.dxi 23.3.2009. Z nadomestnim aparatom Nadomestni aparat za čas servisiranja 1. ni možno nadomestni aparat za čas servisa ni možen 2. s plačilom najema nadomestni aparat za čas servisa je možen s plačilom najema aparata 3. je možno nadomestni aparat za čas sevisa je možen brez plačila, če je le-ta prost. Kraj servisiranja Lokacija servisa 1. tujina aparat morajo poslati na servis v tujino 2. Slovenija servis je v Sloveniji 3. na kraju manjše servise opravijo na kraju dogodka, večje v Sloveniji ali tujini. Stran 7.

(40) DEXi. Terapevtski aparat.dxi 23.3.2009. Tabele odločitvenih pravil Tehnične karakteristike Cena Servisiranje Terapevtski aparat 33% 28% 40% 1 nesprejemljive * * nesprejemljiv 2 <=sprejemljiv nesprejemljiv <=zadovoljivo nesprejemljiv 3 <=sprejemljiv * nesprejemljivo nesprejemljiv 4* nesprejemljiv nesprejemljivo nesprejemljiv 5 zadovoljiv * zadovoljiv odlično 6 >=zadovoljiv zadovoljiv nesprejemljiv odlično 7 zadovoljiv >=zadovoljiv >=zadovoljivo zadovoljiv 8 >=zadovoljiv zadovoljiv zadovoljivo zadovoljiv 9 odlične nesprejemljiv >=zadovoljivo zadovoljiv 10 odlične <=zadovoljiv zadovoljivo zadovoljiv 11 odlične zadovoljiv <=zadovoljivo zadovoljiv 12 odlične >=zadovoljiv nesprejemljivo zadovoljiv 13 >=sprejemljiv zadovoljiv odlično sprejemljiv 14 >=sprejemljiv zadovoljivo sprejemljiv odlična 15 >=sprejemljiv odlična odlično odličen. Stran 8.

(41) DEXi. Terapevtski aparat.dxi 23.3.2009. Notranjost aparata Zunanjost aparata Ostalo Tehnične karakteristike 44% 15% 41% 1 nesprejemljiva * * nesprejemljive 2* * nesprejemljivo nesprejemljive 3 sprejemljiva nesprejemljiva >=sprejemljivo zadovoljiv 4 sprejemljiva sprejemljiva >=sprejemljivo sprejemljiv 5 sprejemljiva >=sprejemljiva sprejemljivo sprejemljiv 6 >=sprejemljiva sprejemljiva sprejemljivo sprejemljiv 7 odlična nesprejemljiva >=sprejemljivo sprejemljiv 8 odlična <=sprejemljiva sprejemljivo sprejemljiv 9 >=sprejemljiva odlična odlično odlične 10 odlična >=sprejemljiva odlično odlične 11 odlična >=sprejemljivo odlične odlična Število programov Število kanalov Čas terapije Notranjost aparata 20% 42% 38% 11 <=2 * nesprejemljiva 2* * 1 nesprejemljiva 3* * fiksen nesprejemljiva 4 <=do 5 >=nastavljiv sprejemljiva več 5 do 5 >=2 >=nastavljiv sprejemljiva 6 >=od 6 do 15 >=2 >=nastavljiv odlična. Stran 9.

(42) DEXi. Terapevtski aparat.dxi 23.3.2009. Teža Velikost Mobilnost Zunanjost aparata 50% 36% 14% 1 zelo težak velik * nesprejemljiva 2 zelo težak * prenosljiv nesprejemljiva 3* prenosljiv nesprejemljiva velik 4 <=srednje težak majhen prenosljiv nesprejemljiva 5* >=srednje velik fiksen sprejemljiva 6 <=srednje težak >=srednje velik oboje možno sprejemljiva 7 >=srednje težak * sprejemljiva fiksen 8 srednje težak * oboje možno sprejemljiva 9 >=srednje težak velik oboje možno sprejemljiva 10 srednje težak srednje velik * sprejemljiva 11 >=srednje težak srednje velik <=prenosljiv sprejemljiva 12 lahek >=srednje velik oboje možno odlična 13 lahek >=prenosljiv odlična majhen Programi Varnost 47% 47% 1 fiksni * 2 <=nastavljivi <=srednje varen 3* ni varen 4 nastavljivi zelo varen 5 >=nastavljivi zelo varen 6 oboje srednje varen 7 oboje >=srednje varen 8 oboje zelo varen. Oprema Ostalo 6% * nesprejemljivo * nesprejemljivo * nesprejemljivo * sprejemljivo brez opreme sprejemljivo * sprejemljivo brez opreme sprejemljivo >=standardna odlično. Stran 10.

(43) DEXi. Terapevtski aparat.dxi 23.3.2009. Nabavna cena Cena vzdrževanja Cena 33% 67% 1 <=srednja <=srednji nesprejemljiv 2* visoki nesprejemljiv 3 <=srednja majhni zadovoljiv 4 ugodna srednji zadovoljiv 5 ugodna majhni odlična Čakalna doba Z nadomestnim aparatom Kraj servisiranja Servisiranje 24% 65% 12% 1* * ni možno nesprejemljivo 2 <=do 1. meseca >=s plačilom najema * zadovoljivo 3* >=s plačilom najema zadovoljivo tujina 4 je ni >=s plačilom najema >=Slovenija odlično. Stran 11.

(44) DEXi. Terapevtski aparat.dxi 23.3.2009. Povprečne uteži Kriterij Lokalne Globalne Lok.norm. Glob.norm. Terapevtski aparat 33 33 39 39 Tehnične karakteristike 44 14 44 17 Notranjost aparata Število programov 20 3 25 4 Število kanalov 42 6 39 7 Čas terapije 38 5 36 6 15 5 15 6 Zunanjost aparata Teža 50 2 50 3 Velikost 36 2 36 2 Mobilnost 14 1 14 1 41 13 41 16 Ostalo Programi 47 6 47 8 Varnost 47 6 47 8 Oprema 6 1 6 1 28 28 25 25 Cena Nabavna cena 33 9 33 8 Cena vzdrževanja 67 18 67 17 40 40 36 36 Servisiranje Čakalna doba 24 9 24 8 Z nadomestnim aparatom 65 26 65 23 Kraj servisiranja 12 5 12 4. Stran 12.

(45) DEXi. Terapevtski aparat.dxi 31.3.2009. Rezultati vrednotenja Kriterij Varianta 1 Varianta 2 Varianta 3 Varianta 4 Varianta 5 sprejemljiv zadovoljiv zadovoljiv Terapevtski aparat nesprejemljiv sprejemljiv sprejemljiv odlične Tehnične karakteristike odlične odlične odlične sprejemljiva odlična Notranjost aparata odlična odlična odlična Število programov več kot 16 od 6 do 15 do 5 od 6 do 15 več kot 16 Število kanalov 2 2 2 2 2 Čas terapije nastavljiv fiksen in nastavljiv fiksen in nastavljiv fiksen in nastavljiv nastavljiv sprejemljiva sprejemljiva sprejemljiva odlična Zunanjost aparata odlična Teža srednje težak srednje težak lahek lahek lahek Velikost srednje velik srednje velik srednje velik srednje velik majhen Mobilnost prenosljiv prenosljiv oboje možno fiksen fiksen Ostalo odlično odlično odlično odlično odlično Programi oboje oboje oboje oboje oboje Varnost zelo varen zelo varen zelo varen zelo varen zelo varen Oprema standardna standardna S+opcije S+opcije S+opcije zadovoljiv zadovoljiv zadovoljiv Cena nesprejemljiv nesprejemljiv Nabavna cena srednja srednja srednja ugodna ugodna Cena vzdrževanja srednji srednji srednji srednji majhni Servisiranje odlično odlično odlično nesprejemljivo odlično Čakalna doba je ni je ni je ni je ni je ni Z nadomestnim aparatom s plačilom najema je možno s plačilom najema je možno ni možno Kraj servisiranja Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija. Stran 13.

(46) DEXi Kriterij Varianta 6 Terapevtski aparat nesprejemljiv Tehnične karakteristike nesprejemljive Notranjost aparata nesprejemljiva Število programov 1 Število kanalov 2 Čas terapije nastavljiv Zunanjost aparata odlična Teža lahek Velikost majhen Mobilnost prenosljiv sprejemljivo Ostalo Programi nastavljivi Varnost zelo varen Oprema standardna Cena odlična Nabavna cena ugodna Cena vzdrževanja majhni Servisiranje odlično Čakalna doba je ni Z nadomestnim aparatom je možno Kraj servisiranja Slovenija. Terapevtski aparat.dxi 23.3.2009. Stran 14.

(47)

Referencias

Documento similar

El profesor norteamericano caracteri- za la oposición entre conservadores y li- berales por la forma en que reaccionan ante problemas como los de la oportuni- dad del cambio social,

Por eso, se la puede considerar como una de las prime- ras feministas socialistas, que anali- za la situación especial de opresión que viven las mujeres trabajadoras.. LA CUESTIÓN

En este sentido, la Agenda 2030 no solo implica una apuesta por una mayor gobernan- za global —estimulando, como se señaló, la cooperación entre Es- tados—, sino que también

ZORAIDA y el DOCTOR ANTONIO SOSA tn la capilla: ZA- CHERLÍ y JUAN BLANCO, que salen por la puerta del fondo.. NO

cio de promover los adelantamientos de la Botanica, dedicaría yo esta Obrita, destinada expresamente para su enseñan- za ? Sírvase pues V.. M ar­.. tin de

A to što oni misle da Ivkica nije za njega – to je već njihov problem, zaključio je Bingula i odmah mu je postalo lakše.. Isprsio se, ali ruke nije vadio iz džepova: bio je jedan

Es el Neógeno el que alcan- za mayor desarrollo en la Cuenca y según SANCHEZ DE LA TORRE, L (1.978) tanto en la zona Norte como en el Este, los ambientes en los que se acumulan

Así, partiendo de un pesimismo antropológico que percibe la naturale- za humana como peligrosa, los dos autores se enfrentaron al problema de la transformación del clásico Estado