Izvajanje socialnovarstvene storitve pomoč na domu na Centru za socialno delo Pesnica

Texto completo

(1)UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO. Magistrsko delo. IZVAJANJE SOCIALNOVARSTVENE STORITVE POMOČ NA DOMU NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO PESNICA Nevenka Maček. Ljubljana, junij 2014.

(2) UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO. MAGISTRSKO DELO. IZVAJANJE SOCIALNOVARSTVENE STORITVE POMOČ NA DOMU NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO PESNICA. Kandidatka:. Nevenka Maček. Vpisna številka:. 04040710. Program:. magistrski študijski program Uprava druga stopnja. Mentor:. dr. Bojan Bugarič, izredni profesor. Ljubljana, junij 2014.

(3) IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DELA Podpisana Nevenka Maček, študentka magistrskega študijskega programa Uprava druge stopnje, z vpisno številko 04040710, sem avtorica magistrskega dela z naslovom: Izvajanje socialnovarstvene storitve pomoč na domu na Centru za socialno delo Pesnica. S svojim podpisom zagotavljam, da: ‒. je priloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;. ‒. sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;. ‒. sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili;. ‒. sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo, in sem to tudi jasno zapisala v predloženem delu;. ‒. se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerimi so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Uradni list RS, št. 21/95), kršitev pa se sankcionira tudi z ukrepi po pravilih Univerze v Ljubljani in Fakultete za upravo;. ‒. se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za upravo;. ‒. je elektronska oblika identična s tiskano obliko magistrskega dela, ter soglašam z objavo dela v zbirki »Dela FU«.. Magistrsko delo je lektorirala: Ana Koritnik, prof. slov.. Ljubljana, 19.06.2014. Podpis avtorice:. iii.

(4) iv.

(5) POVZETEK V Magistrskem delu z naslovom Izvajanje socialnovarstvene storitve pomoč na domu na Centru za socialno delo Pesnica je predstavljena problematika staranja prebivalstva, s katero se soočamo vse razvite države, tudi Slovenija. Poudarjen je pomen skrbi za starejše ljudi in storitev na področju oskrbe starejših. Naloga države je, da zagotovi različne oblike varstva starejše populacije. Pomoč starejšim mora biti dostopna vsem, ki jo potrebujejo, izvajati se mora kvalitetno in učinkovito. Vloga družine pri skrbi za starejše ljudi se bistveno zmanjšuje, s tem pa se povečuje vloga formalnih oblik pomoči starejšim. Družina kot glavni nosilec dosedanje oskrbe v starosti v tej svoji vlogi odpoveduje. Sodobni ritem in način življenja vedno bolj omejujeta možnost za družinsko in domačo oskrbo starejših družinskih članov. Naloga in odgovornost družbe je, da razvije in ponudi čim bolj primerne in humane oblike varstva starejše populacije. Podrobneje je obravnavana socialnovarstvena storitev pomoč družini na domu, ki je najbolj poznana in razširjena storitev, ki se izvaja na domu posameznika. Izvajanje storitve pomoč družini na domu je pod pristojnostjo občin. Storitev omogoča starejšim, da čim dlje v svoji starosti ostanejo doma in se tako kasneje, ali sploh ne, odločijo za odhod v dom za starejše, kadar imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju. Tako se jim skuša zagotoviti čim višja kakovost življenja v starosti in vključenost starejših v socialno okolje ter preprečevanje njihove socialne izoliranosti. Namen magistrske naloge je podrobneje predstaviti omenjeno storitev in analizirati izvajanje storitve pomoč na domu na Centru za socialno delo Pesnica, ki storitev izvaja na območju treh občin, in sicer občin Pesnica, Kungota in Šentilj. Med uporabniki storitve izvajalca Centra za socialno delo Pesnica je bila izvedena raziskava na podlagi anonimnih anket, katero je prostovoljno izpolnilo in vrnilo 46 uporabnikov, kar predstavlja 51,11 % vseh uporabnikov, ki so bili v času izvedbe ankete uporabniki storitve pomoč na domu. V empiričnem delu magistrskega dela so podrobneje analizirani in interpretirani rezultati raziskave. Potrebno je tudi spremljanje izvajanja socialnovarstvene storitve zaradi preverjanja doseganja ciljev programa Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 ter drugih informacij o tej storitvi, ki jih potrebujejo strokovnjaki, izvajalci storitve, raziskovalci, politiki in drugi načrtovalci razvoja na tem področju. Namen raziskave je bil raziskati nekatere vidike kvalitete življenja starostnikov, prednosti in pomanjkljivosti pomoči na domu in predvsem ugotoviti zadovoljstvo uporabnikov z izvajanjem storitve s strani izvajalca Centra za socialno delo Pesnica. Ugotovljeno je bilo, da so uporabniki v splošnem z izvajanjem storitve in z delom socialnih oskrbovalk zelo zadovoljni. Na podlagi dobljenih rezultatov raziskave smo potrdili ali zavrgli zastavljene hipoteze.. v.

(6) Ključne besede: staranje prebivalstva, skrb za starejše, socialnovarstvene storitve, pomoč družini na domu, Center za socialno delo Pesnica, uporabniki pomoči na domu.. vi.

(7) SUMMARY IMPLEMENTATION OF THE SOCIO-PROTECTIVE SERVICE HOME CARE AT THE CENTRE OF SOCIAL WORK PESNICA In the master's thesis entitled as Implementation of the socio-protective service Home care at the Centre of social work Pesnica, a trend of aging , which is present in every developed country nowadays, is presented. Taking care for the elderly and its related services are emphasized in this thesis. Country's assignment is to assure various types of caring of the elderly. Every older person should be justified to a personal care if needed, and this kind of help should be implemented with quality and efficiency. Family's role in taking care of the elderly is decreasing rapidly, leading to an increase of the formal types of helping the elderly. Family has been a leadership in terms of helping the elederly so far, but, unfortunately, its role is fading. Contemporary lifestyle keeps confining a possibility of the family an domestic care of the elderly. Our country's task and responsibility is to develop and offer the most suitable and humane types of care of the elderly. The majority of the elderly wants to spend their last period of life in their home environment. More closely inspected is a social-security service named domestic family care, which is the most known and widespread service implemented in one's home. This type of service is under jurisdiction of municipalities. This service provides the elderly to stay home and later decide, when living and all the other conditions in their domestic environment are assured, if they want to move to a rest home. In addition, the highest possible quality of life in this stage is tried to be provided, as well as integration of the elderly in the social environment and preventing their social isolation. The purpose of this thesis is to present the mentioned service more detailed and analyze the implementation of the Home care service at the Center of social work Pesnica, which implements the service in the area of three municipalities: Pesenica, Kungota and Šentilj. The Center of social work Pesnica has carried out a research based on anonymous surveys filled out voluntarily by 46 users of the service, which represents 51,11 % of all the users of the service Home care at the time of questioning. In empirical part of this project I have thoroughly analysed and interpreted the results of the research. We should continually check out the performance of this service to see if we achieve the goals of the National resolution programme of the socio-protective care between years 2013 – 2020. We should also gather any other information about this service because experts, researchers, politicians and all the other people who perform this service need this kind of information. The purpose of this research was to analyse the quality of life of elderly persons, to see advantage or deficiency of Home care at home environment and most of all to see. vii.

(8) if people are content with the Centre of social work Pesnica. Most of the people are generally very content with this service and with the work of social suppliers. Based on the results of the research I have confirmed or rejected original suppositions.. Key words: aging of the population, taking care of elderly persons, socio-protective service and home care at home environment, Center of social work Pesnica, people who use aid at home environment. viii.

(9) KAZALO IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DELA............................................................. III POVZETEK ................................................................................................................ V SUMMARY .............................................................................................................. VII KAZALO TABEL ........................................................................................................ XI 1. UVOD ............................................................................................................1. 2. STARANJE PREBIVALSTVA ...............................................................................5 2.1 MEDNARODNI VIDIK STARANJA PREBIVALSTVA V EVROPSKIH DRŽAVAH…. 6 2.2 DEMOGRAFSKE SPREMEMBE .....................................................................9 2.3 SKRB ZA STAREJŠE ................................................................................ 11 2.3.1 MEDGENERACIJSKA SOLIDARNOST .................................................... 12 2.3.2 OSKRBA STARIH LJUDI ..................................................................... 14 2.4 STAROSTI PRIJAZNA MESTA................................................................... 20. 3. SOCIALNOVARSTVENA STORITEV POMOČ NA DOMU ...................................... 24 3.1 ZAČETKI IZVAJANJA POMOČI NA DOMU .................................................. 24 3.2 PREDSTAVITEV STORITVE ...................................................................... 25 3.3 PRAVNE PODLAGE.................................................................................. 26 3.4 POMOČ NA DOMU V LUČI IZVAJANJA RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU SOCIALNEGA VARSTVA ZA OBDOBJE 2013–2020 .................... 26 3.5 VRSTA IN OBSEG STORITVE ................................................................... 29 3.6 UPRAVIČENCI/UPORABNIKI .................................................................... 29 3.7 KADROVSKI NORMATIVI......................................................................... 31 3.7.1 SOCIALNI OSKRBOVALEC/SOCIALNA OSKRBOVALKA ........................... 32 3.8 STRUKTURA CENE IN PLAČILO STORITVE ............................................... 34. 4. IZVAJANJE STORITVE POMOČ NA DOMU IZVAJALCA CENTRA ZA SOCIALNO DELO PESNICA ............................................................................................. 35 4.1 CENTER ZA SOCIALNO DELO PESNICA .................................................... 35. ix.

(10) 4.2 IZVAJANJE POMOČI NA DOMU NA CSD PESNICA ..................................... 35 4.3 KADRI .................................................................................................. 36 4.4 UPORABNIKI POMOČI NA DOMU NA CSD PESNICA .................................. 37 4.5 VRSTA IN OBSEG STORITVE .................................................................. 40 4.6 CENA IN PLAČILO STORITVE .................................................................. 41 5. RAZISKAVA.................................................................................................. 43 5.1 IZVEDBA RAZISKAVE ............................................................................. 43 5.2 PRIKAZ IN INTERPRETACIJA PODATKOV ................................................ 44 5.3 PREVERJANJE ZASTAVLJENIH HIPOTEZ ................................................. 62 5.4 SKLEPNE UGOTOVITVE RAZISKAVE ........................................................ 63. 6. ZAKLJUČEK .................................................................................................. 66. LITERATURA IN VIRI ............................................................................................... 68. x.

(11) KAZALO TABEL Tabela 1: Pregled obsega izvajanja pomoči na domu v letih 2010–2013 ....................36 Tabela 2: Struktura uporabnikov pomoči na domu glede na izpolnjevanje pogoja upravičenosti do storitve .......................................................................................38 Tabela 3: Starostna struktura uporabnikov .............................................................39 Tabela 4: Struktura uporabnikov po spolu ..............................................................40 Tabela 5: Plačilo storitve .......................................................................................42 Tabela 6: Število in odstotki uporabnikov glede na spol ...........................................44 Tabela 7: Število in odstotki uporabnikov glede na starost .......................................45 Tabela 8: Število in odstotki uporabnikov glede na stan ...........................................46 Tabela 9: Število in odstotki uporabnikov glede na bivanje.......................................47 Tabela 10: Število in odstotki uporabnikov glede na to, kdo jih je seznanil s pomočjo 48 Tabela 11: Število in odstotki uporabnikov glede na oceno ustreznosti kraja bivanja ..49 Tabela 12: Število in odstotki uporabnikov glede na razlog vključenosti v storitev ......49 Tabela 13: Število in odstotki uporabnikov glede na vrsto pomoči, ki jo prejemajo .....51 Tabela 14: Število in odstotki uporabnikov glede na čas vključenosti v storitev ..........52 Tabela 15: Število in odstotki uporabnikov glede na ure koriščenja pomoči ...............53 Tabela 16: Število in odstotki uporabnikov glede mnenja o ceni storitve....................54 Tabela 17: Števila in odstotki uporabnikov glede na zadovoljstvo z delom socialnih oskrbovalk ...........................................................................................................55 Tabela 18: Število in odstotki uporabnikov glede na mnenje o menjavi socialnih oskrbovalk ...........................................................................................................56 Tabela 19: Število in odstotki uporabnikov glede na zadostnost ali nezadostnost pomoči, ki jo prejemajo ........................................................................................57 Tabela 20: Število in odstotki uporabnikov glede na potrebo oz. željo po dodatnih storitvah ..............................................................................................................58 Tabela 21: Število in odstotki uporabnikov glede na potrebo po pomoči v popoldanskih urah ....................................................................................................................58 Tabela 22: Število in odstotki uporabnikov glede na potrebo po pomoči med vikendi in prazniki ...............................................................................................................59 Tabela 23: Število in odstotki uporabnikov glede na to, kdo jim še pomaga ...............60. xi.

(12) Tabela 24: Število in odstotki uporabnikov glede razmišljanja o tem, kaj bodo storili v primeru, če bodo potrebovali več pomoči ............................................................... 61. xii.

(13) 1. UVOD. Danes smo priče izjemnemu staranju prebivalstva, saj se povsod po svetu, zlasti v razvitih državah, delež in število starejših hitro zvišuje. Proces staranja prebivalstva je dvosmeren, saj se prebivalstvo lahko stara ali pomlajuje. Kadar se delež prebivalstva nad neko družbeno določeno mejo (60 ali 65 let) povečuje, se prebivalstvo stara, kadar se ta delež zmanjšuje, pa se prebivalstvo pomlajuje. Razvite države se danes starajo. Tudi Slovenija se sooča s problemom hitrega staranja prebivalstva. Starostna struktura prebivalstva se zelo spreminja. Delež starejšega prebivalstva glede na celotno prebivalstvo se naglo povečuje, hkrati pa se znatno zmanjšuje delež mladega in delovno aktivnega prebivalstva. Absolutno povečevanje števila starejšega prebivalstva je posledica manjše umrljivosti in s tem daljšega pričakovanega trajanja življenja. Ljudje živimo bolje, zato živimo dlje. Daljšanje življenjske dobe je odraz višje kakovosti življenja, v veliki meri zaradi napredka v znanosti in v zdravstvu v zadnjem stoletju. Daljša življenjska doba je vsekakor dosežek, a obenem tudi izziv za gospodarstvo in za sisteme socialne varnosti. Povečan delež starejših ljudi prinaša vrsto sprememb na področju socialnega varstva, stanovanjske politike, zaposlovanja, socialne politike in plačnega sistema. Posledice staranja prebivalstva so številne in se kažejo na vseh področjih družbe. Največ pozornosti zbujajo tiste posledice, ki se kažejo v javnih financah. Demografske spremembe, ki smo jim priča, močno vplivajo na javne finance. Javni odhodki, povezani s staranjem prebivalstva, kot so pokojnine, izdatki za zdravstvo in izdatki za dolgotrajno oskrbo, se povečujejo. Razmerja med aktivnim prebivalstvom, torej delovno sposobnimi, in upokojenci, so porušena. Na eni strani imamo zelo močno skupino starejših (vzdrževanih članov družbe), na drugi strani pa relativno šibko skupino zaposlenih (delovno aktivnih). Aktivni so vse bolj obremenjeni s starim vzdrževanim prebivalstvom. Države morajo zato najti načine, s katerimi bodo zagotovile pravične, zanesljive in vzdržne pokojninske sisteme. Zraven pokojnin je starejšim potrebno zagotoviti tudi zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo. S staranjem prebivalstva se večajo zdravstvene potrebe starejše populacije. Najbolj verjetno je, da bomo potrebovali storitve zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe v zadnjih letih življenja, torej v pozni starosti (nad 80. ali 85. letom). S staranjem prebivalstva izdatki za zdravstvo naraščajo, prav tako pa javni izdatki oz. sredstva za dolgotrajno oskrbo. To je povezano predvsem s hitro rastjo najstarejših starostnih skupin prebivalstva, ki pogosto potrebujejo pomoč tuje osebe pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Vloga družine pri skrbi za starejše ljudi se bistveno zmanjšuje, s tem pa se povečuje vloga formalnih oblik pomoči starejšim. Družina kot glavni nosilec dosedanje oskrbe v starosti v tej svoji vlogi odpoveduje. Sodobni ritem in način življenja vedno bolj omejujeta možnost za družinsko in domačo oskrbo starejših družinskih članov. S tem se povečuje število starejših oseb, ki živijo same ali skupaj z drugim starejšim človekom. Naloga in odgovornost družbe je, da razvije in ponudi čim bolj primerne in humane oblike varstva starejše populacije. Večina ljudi želi zadnje obdobje svojega življenja preživeti v domačem 1.

(14) okolju in se preseliti v okrilje institucionalnega varstva šele, ko jim skoraj popolnoma opešajo moči in so nujno potrebni tuje nege in pomoči. Ločitev od kraja svojega dolgoletnega bivanja povzroča starejšim boleče psihične strese. Institucionalizacijo starejši pogosto dojemajo kot travmatično izkušnjo. Zato je starejšim potrebno omogočiti storitve, s pomočjo katerih bodo lahko čim dlje ostali v domačem okolju in se tako čim kasneje odločili za odhod v dom za starejše ali v katerokoli drugo obliko institucionalnega varstva. S tem, ko starejšim ljudem zagotovimo potrebne storitve in jim na ta način omogočimo, da ostanejo v svojem domu, pripomoremo k temu, da ohranjajo svojo avtonomnost in zasebnost. Domače okolje namreč starejšim, tako kot drugim, daje občutek varnosti, zasebnosti, samostojnosti in individualnosti. Poudariti moramo, da večina starejših ljudi lahko sama skrbi zase in celo pomaga mlajšima dvema generacijama. Starejši pogosto finančno pomagajo svojim otrokom in njihovim družinam, prav tako pomagajo pri varstvu vnukov, s prevozi v vrtec ali šolo, pri gospodinjskih opravilih in podobno. Le del starejših pa zaradi bolezni ali drugih razlogov potrebuje tujo pomoč in oskrbo. Sprejem v institucionalno varstvo ni več edina možna izbira, saj lahko danes starejši izbirajo med številnimi oblikami pomoči, kot so pomoč na domu, dnevno (nočno) varstvo, pomoč na daljavo, družinski pomočnik, oskrbovana stanovanja in ostalo. Domovi za starejše vsekakor niso edina možnost za starejše, potrebne pomoči. Danes se vse bolj razvijajo tudi programi, namenjeni starejšim, ki temeljijo predvsem na prostovoljstvu, kot so programi družabništva in spremstva ali na primer skupine za samopomoč. Kljub številnim alternativam klasičnim domovom za starejše pa so te oblike pomoči bistveno manj razvite, zato jih je potrebno razvijati, izboljševati in jih omogočiti vsem, ki jih potrebujejo. Ena od socialnovarstvenih storitev pri nas, ki starejšim nadomesti institucionalno varstvo in omogoči daljše samostojno bivanje v domačem okolju, je pomoč družini na domu, ki je tudi osrednja tema pričujoče magistrske naloge. Zajema socialno oskrbo na domu in mobilno pomoč. Pomoč družini na domu kot socialna oskrba je socialnovarstvena storitev, namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, a se zaradi starosti ali invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami. Namenjena je torej upravičencem, ki za samostojno življenje v svojem domu potrebujejo občasno organizirano pomoč. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so pomoč na domu pričeli razvijati Centri za socialno delo, ki so še danes v večini izvajalci te storitve v okviru javne mreže – zraven domov za starejše, drugih javnih zavodov in koncesionarjev. Storitev zajema gospodinjsko pomoč, pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Neposredne izvajalke storitve so strokovno usposobljene osebe – socialne oskrbovalke ali socialni oskrbovalci, ki torej dnevno, tedensko ali mesečno obiščejo uporabnika na njegovem domu in mu pomagajo pri zgoraj navedenih opravilih. Storitev se organizira na ravni občine in je za uporabnike plačljiva. Stroški storitve se krijejo predvsem iz dveh virov, in sicer iz občinskih sredstev in prispevkov uporabnikov. Občina je dolžna kriti vsaj 50 % stroškov, nekaj krije tudi država v okviru ukrepov Aktivne politike zaposlovanja, preostanek pa uporabniki storitve. Ker različne občine zagotavljajo različno visoko subvencijo, je cena pomoči od občine do občine 2.

(15) različna. Nekatere občine kljub zakonski obvezi ne krijejo predpisanih 50 % stroškov, med tem pa druge zagotavljajo 100 % subvencijo in tako je storitev za uporabnike brezplačna. Neenotna cena storitve, ki ponekod po državi presega celo 9 eur za uro pomoči, je glavna pomanjkljivost te oblike pomoči. Storitev mora biti cenovno dostopna vsem, ki jo potrebujejo. Glede na to, da je vse bolj uveljavljeno prepričanje, da naj star človek čim dlje ostane v svojem domačem okolju, saj se mu tako omogoči, da ohranja samostojnost, zasebnost in vse tisto, kar mu pomeni dom, ter mu zagotavlja varnost v vsakdanjem življenju, je storitev pomoči družini na domu zelo zaželena. Potrebno jo je dodatno razvijati, širiti in jo tako zagotoviti vsem starejšim, ki jo potrebujejo. Namen magistrske naloge z naslovom Izvajanje socialnovarstvene storitve pomoč na domu na Centru za socialno delo Pesnica je podrobneje predstaviti omenjeno storitev, raziskati njene prednosti in pomanjkljivosti, analizirati dosedanja spoznanja glede izvajanja storitve ter to podkrepiti z ugotovitvami raziskave, izvedene med uporabniki pomoči na domu izvajalca Centra za socialno delo Pesnica. Cilji magistrskega dela so: ‒ ‒ ‒ ‒. predstaviti problematiko staranja prebivalstva, opisati storitve na področju oskrbe starejših, podrobneje predstaviti socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu, analizirati rezultate raziskave, izvedene med uporabniki storitve.. Hipoteze, ki smo si jih pri obravnavanju problematike zadali, so: ‒. Hipoteza 1: S celodnevno časovno dostopnostjo bi bila mreža socialnovarstvene storitve pomoč na domu, katere izvajalec je Center za socialno delo Pesnica, bolj razvita.. ‒. Hipoteza 2: Socialnovarstveno storitev pomoč na domu, izvajalca Centra za socialno delo Pesnica, pogosteje koristijo starostniki nad 80 let kot starostniki, mlajši od 80 let.. ‒. Hipoteza 3: Socialnovarstveno storitev pomoč na domu, izvajalca Centra za socialno delo Pesnica, pogosteje koristijo starostniki brez svojcev kot tisti, ki imajo svojce.. ‒. Hipoteza 4: Socialnovarstveno storitev pomoč na domu, izvajalca Centra za socialno delo Pesnica, pogosteje koristijo ženske kot moški.. 3.

(16) ‒. ‒. Hipoteza 5: Ob lažji finančni dostopnosti (nižja cena) bi bila mreža socialnovarstvene storitve pomoč na domu, izvajalca Centra za socialno delo Pesnica, bolj razvita. Hipoteza 6: Socialnovarstvena storitev pomoč na domu, izvajalca Centra za socialno delo Pesnica, se izvaja pogosteje zaradi gospodinjske pomoči kot pa zaradi pomoči pri ohranjanju socialnih stikov.. Pri izdelavi magistrskega dela so bile uporabljene deskriptivna in komparativna metoda, metoda analize in sinteze ter zgodovinska metoda. V empiričnem delu magistrske naloge je bila uporabljena metoda spraševanja. Podatke, pridobljene s pomočjo anketnih vprašalnikov, smo analizirali in interpretirali ter jih prikazali v tabelah. Magistrsko delo je sestavljeno iz 6. poglavij. Uvodnemu delu sledi poglavje o staranju prebivalstva, v okviru katerega je predstavljen mednarodni vidik staranja prebivalstva v evropskih državah, pojasnjene so demografske spremembe, ki smo jim priča v razvitem svetu, ter posledice le-teh. Poudarjen je pomen skrbi za starejše, ki so, kljub temu da so pasivni člani naše družbe, enakovredni drugima dvema generacijama. Družba jim je dolžna zagotoviti različne oblike pomoči, ki so v tem delu tudi opisane. Poudarjen je tudi pomen solidarnosti med vsemi tremi generacijami, ki skupaj tvorijo družbeno celoto. V tretjem delu je podrobneje opisana in predstavljena socialnovarstvena storitev pomoč na domu. Opisani so začetki izvajanja storitve, pravne podlage za izvajanje storitve, predstavljeni so sklopi opravil, ki jih storitev zajema, opisana je struktura cene in podobno. Posebno podpoglavje je namenjeno tudi analizi Resolucije nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje od leta 2013 do leta 2020, ki je najnovejši program, sprejet v Sloveniji na področju socialnega varstva. Četrto poglavje je namenjeno analizi izvajanja storitve pomoč na domu na Centru za socialno delo Pesnica. Na kratko je predstavljen Center za socialno delo Pesnica, navedene so socialno varstvene dejavnosti, ki jih izvajajo, podrobneje je opisano in predstavljeno, kako poteka izvajanje pomoči na domu na Centru za socialno delo Pesnica, kdo so njihovi uporabniki, kako sofinancirajo storitev, kaj opažajo od začetka izvajanja storitve do danes … Naslednje poglavje pa je namenjeno analizi podatkov, ki smo jih s pomočjo anketnih vprašalnikov dobili od uporabnikov pomoči na domu s strani izvajalca Centra za socialno delo Pesnica. Podatki so prikazani v tabelah in podrobneje interpretirani. Na podlagi dobljenih podatkov smo potrdili oz. zavrnili zastavljene hipoteze.. 4.

(17) 2 STARANJE PREBIVALSTVA Staramo se vsa živa bitja: rastline, živali in ljudje. Staranje je normalno biološko dogajanje, ki mu je podvrženo vsako živo bitje. (Birsa, 1992, str. 9) Ljudje smo edina živa bitja, ki se zavedamo lastnega staranja. Človek se stara od rojstva pa vse do smrti. Ne staramo pa se le ljudje, a se starajo celotna ljudstva. Staranje in starost namreč lahko opazujemo v dveh vsebinsko različnih oblikah, in sicer staranje posameznika in staranje družbe. Pri staranju posameznika gre za življenjsko dobo, pri staranju družbe pa za demografsko staranje oz. za staranje prebivalstva. (Cijan R. in Cijan V., 2003, str. 33) Staranje prebivalstva je pojav, s katerim se soočamo prvič v zgodovini. »Staranje prebivalstva pomeni povečanje deleža prebivalstva nad določeno starostno mejo (običajno 65 let) ob hkratnem zmanjšanju števila otrok, mlajših od 15 let, in ob podaljševanju življenjske dobe prebivalcev.« (Prebivalstvo Slovenije se stara – potrebno je medgeneracijsko sožitje, 2008, str. 15) Staranje prebivalstva torej pomeni večanje deleža starih ljudi v celotnem prebivalstvu. Je eden največjih gospodarskih in družbenih izzivov Evrope 21. stoletja, saj se z njim srečuje prvič v zgodovini. Hitro staranje prebivalstva je današnji osrednji problem vseh razvitih držav, tudi Slovenije. Staranje prebivalstva ima številne posledice, na katere se je potrebno dobro pripraviti. Staranje prebivalstva je skrajnost, ki občutno vpliva na vse prebivalstvo, saj je tesno povezano z vsemi dogodki življenja vsakega posameznika. V prihodnosti bo staranje prebivalstva na ekonomskem področju bistveno vplivalo na gospodarsko rast, na višino prihrankov in vlaganj ter na potrošnjo, na razmerja na trgu delovne sile, na delovanje pokojninskih skladov, na davke in na medgeneracijske prenose (transferje). Na socialnem področju človekovega življenja pa staranje prebivalstva vpliva in bo tudi v prihodnje na zdravstveno stanje družbe, na skrb za zdravje prebivalstva, na sestavo družin in drugih oblik sobivanja, na gradnjo stanovanj in na selitve. Na političnem področju pa staranje prebivalstva vpliva in bo vplivalo v prihodnje na volilne modele ter na zastopanost posameznih starostnih skupin prebivalstva v vladnih in drugih političnih telesih. (Prebivalstvo Slovenije se stara – potrebno je medgeneracijsko sožitje, 2008, str. 11) Staranje prebivalstva prinaša številne spremembe na vseh področjih družbenega življenja. Večanje stare generacije ima in bo imelo v prihodnosti številne posledice. »Mnogi demografi napovedujejo škodljive in naravnost katastrofalne posledice za družbo in posameznike. Zaradi naraščajočega upokojevanja bo dohodkovno prizadeta mlajša generacija. Starejši ljudje bodo še bolj osamljeni in ločeni od sorodnikov in družbenega dogajanja – majhna Slovenija bo manj prizadeta, v velikih državah pa živijo družinski člani tisoče kilometrov daleč. /…/ Več starostnikov bo živelo v starostnih domovih. Povečali se bodo zdravstveni izdatki ter izdatki za domačo oskrbo, patronažno skrbstvo in oskrbo v domovih. S svojimi glasovi na volitvah pa lahko starostniki pomembno vplivajo na sestav. 5.

(18) parlamentov in vlad.« (Pečjak, 2007, str. 18) Na staranje prebivalstva se je potrebno zaradi navedenih posledic, ki so večinoma negativne za družbo, dobro pripraviti.. 2.1 MEDNARODNI VIDIK STARANJA PREBIVALSTVA V EVROPSKIH DRŽAVAH Življenjska doba evropskih prebivalcev se daljša. Dejstvo, da se evropska družba stara, posamezniki in družba vse prevečkrat doživljamo kot grožnjo in ne kot dosežek. (Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, 2014) Zaradi demografskih izzivov, s katerimi se soočajo članice Evropske unije, je Evropska komisija leto 2012 razglasila za evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. Evropsko leto 2012 je predstavljalo odziv Evropske unije in držav članic na demografske spremembe in je zasledovalo idejo starosti prijazne Evrope na temeljih vizije družbe vseh starosti. Aktivno staranje pomeni, da lahko starejši ljudje dlje časa ostanejo delovno aktivni in predajajo izkušnje, da ostanejo družbeno aktivni in sodelujejo tudi z drugima dvema generacijama ter da živijo kar se da zdravo in zadovoljno življenje. Politika, nevladne organizacije, stroka in vsi ostali socialni partnerji pa morajo skrbeti za prilagajanje novim demografskim razmeram na različnih področjih, kot so zaposlovanje, pokojninski sistemi, zdravstveno varstvo, socialna varnost itd. (MDDSZ, 2014) Osrednji dogodek Evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 v Sloveniji je bil Festival za tretje življenjsko obdobje, ki se je odvijal v Cankarjevem domu v Ljubljani. Festival za tretje življenjsko obdobje ni edinstven samo v slovenskem prostoru pač pa tudi v širšem evropskem merilu, zlasti zaradi mednarodne komponente, ki ga prežema. Je prostor, posvečen aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. (Festival za tretje življenjsko obdobje, 2014) Generalna skupščina združenih narodov je leta 1990 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših. Ta dan je namenjen skrbi za starejše in skrbi za večje spoštovanje do starejših. (Statistični urad RS, 2014) Starostna struktura prebivalcev Evropske unije naj bi se v naslednjih desetletjih dramatično spremenila. Po napovedih naj bi bilo leta 2060 30 % evropskih prebivalcev starejših od 65 let. To je sicer pomemben dosežek, a daljša življenjska doba hkrati predstavlja tudi izziv za gospodarstvo držav članic EU in sisteme socialne varnosti. Staranje prebivalstva pomeni tudi, da bo manj delovno aktivnega prebivalstva. Delež delovno aktivnih, starih med 15 in 64 let, naj bi se s 67 % zmanjšal na 56 %. Demografske spremembe bodo znatno vplivale na javne finance v EU. Javni odhodki, povezani s staranjem prebivalstva (pokojnine, izdatki za zdravstvo in dolgotrajno nego), naj bi se med letoma 2010 in 2060 povečali za 4,1 %, in sicer s 25 % na 29 % BDP. Tudi 6.

(19) delež izdatkov za pokojnine naj bi se do leta 2060 dvignil na 13 % BDP (z zdajšnjih 11,3 %). Med državami članicami EU seveda obstajajo razlike, ki bodo v večji meri odvisne od napredka posamezne države pri pokojninski reformi. Izzive, povezane s staranjem prebivalcev, bo treba reševati z odločnimi političnimi ukrepi. Zaradi demografskih izzivov, s katerimi se soočajo članice Evropske unije, je Evropska komisija leto 2012 razglasila za evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. Evropsko leto 2012 je predstavljalo odziv Evropske unije in držav članic na demografske spremembe in je zasledovalo idejo starosti prijazne Evrope na temeljih vizije družbe vseh starosti. (Evropska komisija, 2012) Zaradi globalnega staranja prebivalstva v 21. stoletju se bodo v prihodnje pojavile povečane potrebe po socialnih, ekonomskih in zdravstvenih rešitvah po vsem svetu. Staranje prebivalstva pomeni za vlade ekonomske in socialne težave, kar pa je še dodatno poslabšala trenutna svetovna kriza oz. recesija. Vlade evropskih držav se spopadajo s problemom, kako zagotoviti več storitev in socialne podpore za starejše. Staranje prebivalstva bo v prihodnosti stroškovno nevzdržno. (Mendes, 2013, str. 174) Evropske države se na različne načine soočajo s problemom, kako zagotoviti nego in pomoč hitro rastoči starejši populaciji, predvsem pa se ukvarjajo z vprašajem, kdo bi moral skrbeti za starejše: država, družina, ali obe? Večina starejših v Evropi je deležnih neformalne pomoči, ki jo zagotavljajo predvsem družinski člani, a ker družina v svoji vlogi glavnega oskrbovalca starejših odpoveduje, se vse bolj razvijajo tudi formalne oblike pomoči, kot sta pomoč na domu in domsko varstvo. V Skandinavskih državah, na Nizozemskem in v Belgiji, prevladuje na primer formalna oskrba starejših ljudi, medtem ko so v Sredozemskih državah, kot sta Španija in Grčija (v manjši meri tudi Nemčija), starejši deležni predvsem neformalnih oblik pomoči. V nekaterih evropskih državah, kot sta Avstrija in Francija, pa je pogosta kombinacija obeh, torej formalnih oblik pomoči in hkrati neformalne oskrbe starejših. Od družbe do družbe je odvisno, kako se gleda na oskrbo starejših ljudi in katera oblika pomoči se uporablja pogosteje. V tistih državah, v katerih je družina visoko na lestvici vrednot, prevladuje neformalna oskrba. V nekaterih evropskih državah je skrb za ostarele in bolne starše celo zakonsko urejena. (Suanet idr., 2012, str. 492–496) V državah, kjer je družina še vedno pomembna, se nekako pričakuje, da bodo družinski člani poskrbeli za starejše. V visoko razvitih državah, kjer družina ni tako pomembna, pa se pričakuje da bo država tista, ki bo poskrbela za starejšo populacijo. (Emery, 2012, str. 13) Odnos družbe do starosti in starejših ljudi se je skozi zgodovino zelo spreminjal. Današnje sodobne družbe, ki se soočajo s fenomenom staranja prebivalstva, cenijo produktivnost in potrošništvo in tisti, ki niso produktivni ter ne trošijo, so za družbo nepotrebni. Sodobna družba ceni mladost, lepoto, krepkost in fizično moč. V modernih družbah prevladuje ideologija mladosti, ne pa zrelost in starost, ki ju povezujemo z neproduktivnostjo in s propadanjem. V družbah, ki povzdigujejo mladost (kamor sodi tudi Slovenija), imajo starejši na razpolago vse sorte produktov in storitev, ki prikrijejo in skrijejo staranje, kot na primer plastična kirurgija, pomlajevalni postopki, diete, kozmetika in podobno. Vse to obljublja večno mladost in odložitev procesa staranja. Družba daje starejšim neko veljavo 7.

(20) samo, če se delajo mlade, v nasprotnem primeru pa starejše ignorira in jih izključuje iz družbenega življenja. (Mendes, 2013, str. 175, 177) V današnjem času je razumevanje starosti prežeto s prepričanji, predsodki in stereotipi, ki se odražajo kot obsojanje staranja in ljudi, ki se starajo in se znajdejo na robu družbe. Razkorak med generacijami je vse večji. Živimo v družbi, v kateri starejše ljudi primerjamo z mladimi, ki so aktivni, močni, imajo dober spomin, mladost in lepoto ter so produktivni. (Mercadante v: Mendes 2013, str. 175) Še nikoli v zgodovini človeštva starejši niso bili tako odrinjeni na rob socialnega življenja, kot so danes. Protislovno pa je, da se zavedamo, da s starejšimi ne smemo ravnati slabo, a jih istočasno zapostavljamo ter zapiramo v domove za starejše. (Rodrigues and Soares v: Mendnes, 2013, str. 175) Odnos družbe do starosti in starih ljudi se je v zadnjih desetletjih zelo spremenil. Starejši ljudje so bili nekoč visoko cenjeni in spoštovani, zlasti zaradi znanj in izkušenj, ki so jih imeli, sodobna družba pa daje starejšim občutek, kot da so nekoristni in zlasti v breme mlajšima dvema generacijama. Ne le da se je skozi zgodovino spremenil odnos družbe do starejših ljudi, spremenilo se je tudi poimenovanje starejših, ki jih različne države poimenujejo različno. V nekaterih Evropskih državah, kot so Velika Britanija, Nemčija in Irska, uporabljajo termin senior. V Španiji se je uveljavil izraz starejši ljudje, na Portugalskem pa termin priletni ljudje. Zaradi daljšanja življenjske dobe in dobrega zdravja starejših ljudi se zdijo nekatera poimenovanja danes neustrezna. V večini držav Evropske unije se je zato uveljavil termin starejši ljudje. (Mendes, 2013, str. 175) Tudi v Sloveniji starejše ljudi različno poimenujemo, in sicer starostniki, ostareli, starejši ljudje in podobno. Glede poimenovanja ljudi v zadnjem obdobju življenja ni konsenza. V sodobnem času je postal popularen tudi izraz tretje življenjsko obdobje, ki se je prvič pojavil v Franciji, v zgodnjih 60. letih prejšnjega stoletja. Za tretje obdobje življenja, ki traja od 60. do 80. leta starosti, je značilno aktivno socialno življenje. Za njim pa sledi četrto življenjsko obdobje, ki traja od 80. do 100. leta starosti. V tem obdobju se zmanjšajo kognitivne (miselne) sposobnosti, sposobnost učenja, pojavi se lahko demenca, peša spomin, posameznik je fizično šibkejši in začne vse bolj razmišljati o smrti. Izraza tretje in četrto življenjsko obdobje izvirata iz tega, da ljudje radi določamo življenjske stadije. Nova terminologija prispeva k vzpostavitvi novih potreb za starejše ljudi. (Mendes, 2013, str. 176–177) Za četrto življenjsko obdobje lahko rečemo, da ga označujejo odvisnost, onemoglost in smrt. Zaradi dobrega zdravja in aktivnosti starejših ljudi danes v bistvu šele ljudi po 80. letu, torej tiste v četrtem obdobju življenja lahko označimo za stare. V modernih družbah se vse bolj poudarja tudi pomen aktivnega staranja. Aktivno staranje lahko imenujemo tudi uspešno, produktivno ali zdravo staranje. (Mendes, 2013, str. 174) Ker je prebivalstvo sveta vse starejše, razne mednarodne organizacije in države poudarjajo pomen aktivnosti starejših ljudi. Aktivno staranje ne pomeni le, da je posameznik fizično aktiven in da nadaljuje z delom, ampak pomeni sodelovanje v socialnem, ekonomskem in kulturnem življenju. Aktivnost posameznika običajno povezujemo z delom. Delo oziroma služba ne pomeni le finančnih sredstev za preživetje, ampak družbeno aktivnost. V preteklosti so se ljudje upokojevali zgodaj, danes pa 8.

(21) evropske države starejše ljudi spodbujajo, da delajo čim dlje, saj imajo od tega tudi socialne prednosti. Ravno zaradi »obsedenosti« sodobnih družb z delom in produktivnostjo se poudarja aktivno staranje. V današnjem političnem in ekonomskem kontekstu postaja pravica starejših do dela vse bolj obvezujoča. Starejši se tako danes vključujejo v prostovoljno delo, so aktivni člani v raznih organizacijah, društvih in klubih. Socialna aktivnost danes pomeni predvsem javno udejstvovanje in ne le zasebno. (Mendes, 2013, str. 180–182) Aktivno staranje pomeni, da lahko starejši ljudje dlje časa ostanejo delovno aktivni in predajajo izkušnje, da ostanejo družbeno aktivni in sodelujejo tudi z drugima dvema generacijama ter da živijo kar se da zdravo in zadovoljno življenje. Politika, nevladne organizacije, stroka in vsi ostali socialni partnerji pa morajo skrbeti za prilagajanje novim demografskim razmeram na različnih področjih, kot so zaposlovanje, pokojninski sistemi, zdravstveno varstvo, socialna varnost itd. (MDDSZ, 2014) Problem staranja prebivalstva je v Evropi izpostavljen bolj kot v drugih regijah sveta. Napovedi kažejo, da se bo delež starega prebivalstva še povečal, kar pa prinaša številne spremembe, ki se jim bodo države morale prilagoditi. Učinki staranja prebivalstva bodo v prihodnje vse izrazitejši. Evropske države z raznimi reformami in ukrepi rešujejo probleme, povezane s staranjem njihovih državljanov, in nekatere so pri tem naprednejše in hitrejše kot druge. Slovenija vsekakor pri tem zaostaja za številnimi drugimi evropskimi državami in bo na tem področju morala storiti še veliko.. 2.2. DEMOGRAFSKE SPREMEMBE. V razvitem svetu se srečujemo s pospešenim procesom staranja prebivalstva – zaradi več let trajajočega zniževanja rodnosti, zmanjševanja smrtnosti oziroma daljšega trajanja življenja. K naraščanju števila starejših ljudi v razvitih družbah so prispevali številni dejavniki, zlasti pa izboljšanje medicinskih storitev in osnovnih preventivnih zdravstvenih ukrepov. (Bilban, 2005, str. 322) Življenjske razmere so danes bistveno boljše, kot so bile pred stotimi leti. Izboljšali so se življenjski pogoji, hrana je ustreznejša, mnoge bolezni, ki so bile včasih smrtne, so danes ozdravljive. Zato ljudje doživljajo višje starosti. (Russi Zagožen, 2001, str. 7) Življenjsko pričakovanje ob rojstvu, se je od leta 1950 pa do danes za ženske povečalo kar za 11,9 let, medtem ko za moške 10,06 let. V Evropi rodnost upada že več kot 130 let. Vse države v Evropski uniji so pod stopnjo obnavljanja prebivalstva. (Population Statistics, 2006, str. 38) Kljub temu da je daljšanje življenjske dobe dosežek moderne družbe, pa se je potrebno soočiti s težavami in spremembami, ki nam jih je staranje prebivalstva prineslo. O staranju prebivalstva govorimo, kadar se delež prebivalstva nad določeno mejo (najpogosteje nad 65 let) povišuje glede na celotno populacijo. Staranje je resen izziv, pred katerim smo se znašli. Starostna sestava prebivalstva se močno spreminja. Prebivalstvo sveta je namreč vse starejše. Staranje prebivalstva povzroča številne spremembe in je vzrok za nove izzive, na katere je treba čim hitreje najti ustrezne rešitve. Pri procesu staranja je prišlo do fenomena »feminizacije življenja v starosti«, kar pomeni, da lahko ženska zaradi različnih razlogov in sicer 9.

(22) bioloških, kakor tudi družbenih (vojne) pričakuje daljše življenje kot moški. (Arber in Ginn, 1993, str. 38) Zaradi navedenih sprememb so potrebne družbene spremembe na področju socialnega varstva, zaposlovanja in drugje. Hkrati pa staranje prebivalstva vpliva tudi na odnose med generacijami. Rešitve morajo poiskati vse generacije skupaj. Staranje prebivalstva je predvsem posledica znatnega napredka na gospodarskem, socialnem in zdravstvenem področju. Tudi v Sloveniji je staranje populacije proces, ki se mu ne moremo izogniti. Starostna struktura prebivalstva se z upadanjem števila rojstev, z daljšanjem življenjske dobe in z upočasnjevanjem umrljivosti spreminja tudi pri nas. Delež otrok se tako zmanjšuje, delež delovno sposobnega prebivalstva in delež starejših pa se povečujeta. (Vertot, 2010, str. 3–4) Ali, kot pravi Schirrmacher: »Medtem, ko stari živijo in ne umirajo, se mladi, ki bi jih potrebovali v prihodnosti, sploh niso rodili. /…/ In, ker naši otroci niso bili rojeni, tudi ne bodo mogli rojevati.« (Schirrmacher, 2007, str. 38) Izjemno hitro staranje prebivalstva in hkratno zmanjševanje deleža mladega prebivalstva v sodobnem zahodnem svetu povzročata številne spremembe. Poleg podaljševanja življenjske dobe, napredka medicine, zmanjševanja deleža aktivnega prebivalstva in višanja deleža od pomoči odvisnih ljudi smo priče tudi spremembam v družinskih razmerah in medgeneracijskih odnosih. Povečevanje deleža starejše populacije je posledica specifičnega pojava moderne družbe, in sicer demografskega prehoda z visokih stopenj rodnosti in smrtnosti na nizke. (Mali, 2013, str. 57) Hitro starajoče se prebivalstvo in padec rodnosti povzročata temeljne spremembe v družbah. Velik vpliv na družbene spremembe ima tudi spreminjanje pričakovane življenjske dobe. (Ramovš Ksenija, 2013, str. 6) Staranje prebivalstva ogroža vzdržnost javnih financ, zato države danes namenjajo veliko pozornosti reševanju tega problema. Na spremenjeno demografsko podobo se je potrebno dobro pripraviti, in sicer v zdravstvu, v socialnem varstvu, na trgu dela in pri pokojninskem sistemu. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da prebivalci, ki so danes stari nad 64 let, predstavljajo več kot šestino vsega prebivalstva Slovenije, v prihodnjih petih desetletjih pa se bo ta delež povečal na tretjino. Doseganje visoke starosti je odraz višje kakovosti življenja, v veliki meri zaradi napredka v znanosti in v zdravstvu v zadnjem stoletju. V skupino starejših, torej starih 65 ali več let, danes že sodijo prebivalci iz številčno zelo močne generacije, rojene po 2. svetovni vojni, t. i. »baby boom« generacije. Že v prihodnjih nekaj letih se bosta torej tako število kot delež starejših prebivalcev močno povečala. (Lah, 2013, str. 8) Hkrati z naglim staranjem prebivalstva se viša tudi število ljudi, starih 85 in več let. Starejše lahko glede na leta razdelimo v tri večje skupine, in sicer stare od 65 do 74 let (zgodnja starost), stare od 75 do 84 let (srednja starost) ter najstarejše stare, stare 85 in več let (pozna starost). Delež prebivalcev, starih 85 in več let, se povečuje najhitreje. Starejše prebivalstvo se torej tudi samo stara. Če se bo v prihodnje nadaljeval upad rodnosti, bo do leta 2050 starejših več kot otrok, kar se bo zgodilo prvič v zgodovini človeštva. (Vertot, 2010, str. 9, 14–15) Zaradi navedenih demografskih sprememb sta bila konec 90. let prejšnjega stoletja v Sloveniji sprejeta dva programa, ki sta postavila nove smernice za skrb starejših ljudi, in 10.

(23) sicer: Program razvoja starejših oseb na področju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005, ki je bil sprejet leta 1997, ter Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005, sprejet leta 2000. Na teh dveh programih, poleg zakonskih osnov, temelji izvajanje socialnega varstva starejših pri nas. Dokumenta temeljita na izhodiščih sodobne socialne politike in zagovarjata stališče, da je treba zagotoviti pogoje, da starejši čim dlje ostanejo v okolju, v katerem so živeli, ter da se jim poleg socialnih in zdravstvenih storitev nudijo tudi najrazličnejše druge storitve, servisi in dejavnosti, ki bodo zagotovile aktivno in polno življenje, predvsem tistim, ki živijo sami in bi bili brez teh možnosti izolirani iz družbenega dogajanja. Programa zagovarjata kakovost življenja starejših, ki jih moramo sprejemati kot polnopravne člane družbe, s številnimi izkušnjami in znanji, ki so koristna in uporabna za ostale starostne skupine. (MDDSZ, 2014) Od sprejetja omenjenih programov smo v Sloveniji sprejeli tudi Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006–2010 ter Strategijo varstva starejših do leta 2010 – solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva, ki je odgovor Republike Slovenije na staranje prebivalstva in na evropske zahteve po skrbi za novo solidarnost med generacijami. Njen cilj je povečati solidarnost in kakovost medčloveškega sožitja med tretjo, srednjo in mlado generacijo ter zagotoviti kakovostno staranje in primerno oskrbo vsem, ki vstopijo v hitro naraščajočo tretjo generacijo pri nas. Najsodobnejši program, ki ga je sprejel Državni zbor na področju socialnega varstva, pa je Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020. Navedeni dokumenti so odgovor Republike Slovenijena demografske spremembe, s katerimi se soočamo, zlasti na večanje števila in deleža starejše populacije pri nas. Naraščanje starejših skupin prebivalstva postavlja vsako državo, tudi našo, pred zahtevne naloge na številnih področjih. Zraven področja zaposlitve bo eno bistvenih področij v prihajajočih letih tudi ohranjanje in razvijanje dosedanjih formalnih oblik pomoči starejšim in hkrati organiziran razvoj novih oblik. Dejstvo je, da danes demografske spremembe bolj kot kdaj koli prej korenito spreminjajo svet in prebivalstvene, gospodarske in socialne razmere v njem. Upadanje rodnosti, okrepljeno z naraščanjem trajanja življenja ljudi, povzroča neprimerljive spremembe v sestavah vseh družb: zgodovinski obrat v razmerju deležev mladega in starejšega prebivalstva. Posledice staranja prebivalstva pa pomenijo velike možnosti in tudi izzive za vse družbe sveta. (Prebivalstvo Slovenije se stara – potrebno je medgeneracijsko sožitje, 2008, str. 13–14). 2.3. SKRB ZA STAREJŠE. Država je dolžna poskrbeti za svoje starejše člane enako kot za ostale. Kljub temu da starejši niso več delovno aktivni, to ne pomeni, da so manj vredni člani naše družbe. Starost je v današnjem času vse bolj aktivno obdobje življenja. Starejši se tako povezujejo v razne stranke in so politično aktivni, prav tako delujejo v okviru raznih društev, klubov in še kje. Ravno zaradi svoje številčnosti so še kako pomembni člani družbe. Tistim starejšim, ki zaradi bolezni in opešanosti ne zmorejo več povsem samostojnega življenja, 11.

(24) pa morajo država in lokalne skupnosti zagotoviti pomoč. Le-ta mora biti dostopna vsem, ki jo potrebujejo, kvalitetna in učinkovita. Večinoma starejši potrebujejo pomoč šele po 80. letu starosti, zaradi bolezni in ostalih pojavov, ki spremljajo starost, pa tudi prej. Nihče od nas ne more zagotovo vedeti, ali bo v prihodnosti potreboval oskrbo in pomoč, v kakšnem obsegu in kako dolgo jo bo potreboval. Zaradi tega se ljudje niti ne informiramo o vrstah oskrbe, ki so nam na razpolago, če niti ne vemo, ali in kaj bomo potrebovali. Pogosto je potreba po socialnem varstvu in oskrbi nenadna in se pojavi kot posledica nesreče ali bolezni. Država mora imeti aktivno vlogo pri vzpostavljanju in reguliranju pogojev, pod katerimi lahko posameznik dostopi in prejema pomoč. Ker se tudi v Sloveniji soočamo s problemom staranja prebivalstva, mora biti ureditev oskrbe starejših oseb, ki potrebujejo pomoč, ena ključnih nalog Vlade Republike Slovenije. (Bugarič in dr. idr., 2010, str. 66) Država mora zagotoviti različne formalne oblike pomoči starejšim članom družbe. Nastanitev v instituciji ni več edina možna izbira za starejše ljudi, potrebne pomoči, saj obstajajo številne druge možnosti, kot so pomoč družini na domu, dnevno in nočno varstvo, oskrbovana stanovanja, varovanje na daljavo, pravica do družinskega pomočnika in podobno. Tovrstne storitve je potrebno razvijati, jih izpopolnjevati in jih omogočiti vsem starejšim, ki jih potrebujejo.. 2.3.1 MEDGENERACIJSKA SOLIDARNOST Ljudje gremo v življenju skozi tri življenjska obdobja – mladost, srednja leta in starost. Mlada ali prva generacija so mladi ljudje od začetka življenja do starosti, ko se povprečje vrstnikov celovito osamosvoji (služba, samostojno gospodinjstvo, otrok …). Običajno je meja 25. leto starosti, a se meja samostojnosti že dlje časa pomika navzgor. Srednja ali druga generacija (tudi starševska, odrasla) so ljudje v srednjih letih življenja. Danes jih družbeno najbolj opredeljuje delovna zaposlenost do upokojitve. Meja je 60. leto življenja, a se tudi ta pomika v poznejša leta (65. leto). Tretja generacija, upokojenska ali generacija dedkov in babic, pa so vsi starejši, ki so v družini opravili starševsko vlogo do zrelosti otrok, v službi pa poklicno vlogo zaposlitve do upokojitvenega obdobja. Upokojitev je danes najbolj jasen družbeni mejnik za prehod v tretje življenjsko obdobje (starost). (Ramovš Ksenija, 2013, str. 9) Ljudje se staramo vse od spočetja do smrti. Pri tem prehajamo iz mladosti v srednja leta življenja in nato v starost. Preidemo torej po petindvajsetih letih življenja iz mlade v srednjo generacijo in pri petinšestdesetih v upokojensko generacijo. Družba šteje zaradi zaposlenosti srednjo generacijo za aktivno, mlado in tretjo pa za pasivno. Vse tri generacije so za družbo enako pomembne. Vsaka izmed generacij ima svoje posebne naloge in značilne zmožnosti, vse tri pa imajo tudi skupne naloge, kot so vseživljenjsko učenje, delo, organizacija sožitja, kulturno in duhovno poglabljanje in podobno. (Ramovš Ksenija, 2013, str. 9–10) V obdobju mladosti človek telesno dozori za razmnoževanje. Glavna naloga tega obdobja je zdrava rast in temeljno učenje za življenje in delo. Kot že rečeno, se mladostno obdobje vse bolj podaljšuje. V srednjih letih ljudje rojevajo in 12.

(25) vzgajajo svoje potomstvo, predvsem pa delajo. Delajo za preživetje sebe, mlade in tretje generacije. Obdobje srednjih let traja vse do redne upokojitve, ko se prične obdobje starosti. Zanjo je značilno, da posameznik prepusti skrb za materialni razvoj naslednji generaciji, sam pa dozori do polne človeške uresničitve. Naloga tretjega življenjskega obdobja je tudi, da posameznik predaja svoja spoznanja in izkušnje drugim. Torej teče podpora od starejših k mlajšim, celo potem ko začnejo tem upadati njihove fizične sposobnosti, ti še naprej nudijo emocionalno podporo svojim otrokom. (Merz in dr., 2009, str. 536-548) Celota človeškega življenja se torej deli v tri življenjska obdobja in se na ravni družbe kaže v obliki delitve družbene celote v tri generacije – mlado, srednjo in staro. Temeljno razmerje med generacijami je njihovo komplementarno dopolnjevanje, a hkrati med generacijami vedno vlada tudi določena napetost. Manjše napetosti med generacijami so normalen družbeni pojav, večje pa najprej škodijo eni generaciji, nato pa še drugima dvema. (Ramovš, 2003, str. 68–69) Zaradi demografskih sprememb, zlasti daljšanja življenjske dobe in nizke rodnosti, so danes napetosti med generacijami vse večje. Kljub temu da je daljša življenjska doba najpomembnejši dosežek postindustrijske družbe 20. stoletja, dolgoživost pomeni čedalje večji pritisk na solidarnost med generacijami. Odnosi med generacijami se zelo spreminjajo. Danes se srednja generacija sooča s številnimi obveznostmi, ki jih ima tako do svojih zelo starih sorodnikov, kot do svojih otrok in tudi vnukov. Starejši dobivajo vse večji občutek krivde zaradi stroškov, ki naj bi jih imela mlajša generacija s financiranjem njihovih potreb. Če ena generacija nosi večino bremena oskrbe drugih generacij, lahko pride do medgeneracijskih sporov. Vprašanje, ki se ob tem pojavi je, kako enakomerno porazdeliti breme dolgotrajne oskrbe med državo, zasebni sektor in družino. (MDDSZ , 2008) Namreč družina, ki je bila glavna oskrbovalka starih ljudi vso zgodovino in je tudi danes, zaradi načina današnjega življenja, vse težje opravlja to nalogo. Da bo lahko ohranila to svojo vlogo, potrebuje primerno strokovno in javno pomoč. (Švab in dr., 2012, str. 6) Pri oskrbi in negi starih ljudi je treba najti ravnotežje med družino, novimi socialnimi programi za stare ljudi ter nastanitvijo v ustanovi. Danes imajo generacije med sabo zelo malo živih stikov, tako da pogosto druga druge niti ne poznajo. Med generacijami tako vladajo številni predsodki in stereotipna gledanja. Sredi družbenih, demografskih in zgodovinskih sprememb je družina, čeprav je prevzela nove oblike, ohranila vlogo starostno integrirane institucije. Kot taka, ima na področju medgeneracijskih odnosov zelo pomembno vlogo, saj blaži starostno segregacijo, stereotipe in ageizem. Mladi starejše ljudi, ki so člani družine, ocenjujejo manj stereotipno in bolj pozitivno kot neznane stare ljudi in se do njih vedejo manj ageistično. (Hagestad in Uhlenberg, 2005, str. 356) Današnja družba na vsakem koraku časti kult mladosti. Starostniki so premalo vključeni v družbo, njihove življenjske izkušnje in strokovno znanje pa so premalo uporabljeni. V kulturi, ki povzdiguje predvsem vrednote, kot so hitrost, storilnost, učinkovitost in uspešnost, so starejši nemalokrat moteči. (Kuhar, 2007, str. 37) »Odnos družbe do starih ljudi se kaže v različnih perspektivah, od socialnega sprejemanja, tolerance, pozitivno naravnanih usmeritev do zelo odklonilnega stališča. Družba oblikuje stare ljudi, oni pa v njej najdejo pogoje za svoj obstoj.« (Kobentar, 2008, str. 145) Odnos družbe do starejših se je skozi zgodovino zelo spreminjal. V preteklosti so bili starejši za 13.

(26) mlajši dve generaciji glavni vir informacij, znanja ter veščin za vsakdanje delo in druge bistvene vidike preživetja, danes pa pripadniki tretje generacije težko sledijo naglemu tehničnemu napredku. Industrijsko potrošniška družba poveličuje mladost, lepoto, hitrost, drznost, moč … S tem je v javnem mnenju ustvarila slepo pego za vrednost starosti. Starost je danes tabu, obdan z mnogimi predsodki in negativnimi stereotipi. V takih pogojih pa imajo starejši ljudje slabe pogoje za sprejemanje svoje lastne starosti, njenih možnosti, zlasti pa onemoglosti in smrti. Posledica tega je osamljenost številnih starih ljudi. Danes so stari, bolni in onemogli v družbi marginalizirani, svoje starosti ne sprejemajo in ne vidijo možnosti, ki jih nudi zadnje življenjsko obdobje vse do smrti. Odtujeni sorodniki pa dodajajo svoj delež k večanju prepada med generacijami. Prepad med generacijami se tako poglablja. Da ne bi prišlo do t.i. »vojne generacij«, je nujno ustvariti pogoje za boljše medgeneracijsko spoznavanje, komuniciranje in povezanost. (Strategija varstva starejših do leta 2010, str. 8) Vse tri generacije bi med seboj morale biti povezane in posameznik bi moral biti v vsakem življenjskem obdobju povezan s pripadniki drugih dveh generacij. Generacije morajo med seboj sodelovati in se dopolnjevati, saj skupaj sestavljajo nedeljivo družbeno celoto.. 2.3.2 OSKRBA STARIH LJUDI Do sedaj je pri oskrbi in negi starih ljudi prevladovala tradicionalna družinska in domača ter sosedska oskrba, a danes se vloga družine pri skrbi za stare družinske člane zmanjšuje. Družina kot glavni nosilec dosedanje oskrbe v starosti v tej svoji vlogi odpoveduje. Sodobna družina se spreminja in vse več starejših živi samih. Možnosti za družinsko in domačo oskrbo se danes krčijo iz različnih razlogov: ‒ ‒ ‒. ‒ ‒ ‒. ‒. tudi za družinsko-sorodstveno socialno mrežo velja, da se naglo veča delež starejših, upada pa delež mladih in srednje generacije; veča se delež starih ljudi, ki živijo sami (ali z drugim starim človekom); ženske so večinoma tiste, ki oskrbujejo stare ljudi; le-te so zaposlene in so tako v svojem poklicnem delu, družini in družbi preobremenjene, družba pa jih za oskrbo starejših ne usposablja niti ne nagrajuje; tabu starosti povzroča podzavestno izogibanje starim ljudem, kar prispeva tudi k večjemu družinskemu odtujevanju od stare osebe; komunikacijska odtujenost in nepoznavanje med generacijami zmanjšujeta možnosti za sožitje med mlajšimi in starejšimi družinskimi člani; vsi ljudje, zlasti pa starejši, imajo velika pričakovanja glede socialnega sožitja, a malo uporabnega znanja in veščin za dobro osebno komuniciranje med generacijami – njihova znanja in kompetentnost so na materialnem in drugih področjih višji; tretja generacija je preživljala težka vojna in povojna leta, sedaj pa živi z mlajšima generacijama v družbi relativne blaginje; zdajšnja tretja generacija je torej še pripravljena na prenašanje težav, od današnje srednje generacije pa je za pričakovati manjšo frustracijsko toleranco v osebnih, socialnih in zdravstvenih 14.

(27) ‒. težavah starosti, kar pa bo pomenilo večjo obremenitev za današnjo mlado generacijo, ki jo bo oskrbovala; tretja generacija ima ambivalenten odnos do družinske oskrbe – po eni strani tradicionalno pričakuje pomoč sorodnikov, po drugi strani pa jo odklanja, saj noče biti v breme.. Zaradi zmanjševanja vloge družine pri skrbi za ostarelega družinskega člana, so danes države in stroke pred izzivom, da razvijejo in razširijo nove modele pomoči družini s starim človekom, nove človeku prijazne programe oskrbe starih ljudi, in druge podporne socialne mreže za kakovostno staranje in sožitje generacij v skupnosti. Pri oskrbi in negi starih ljudi je treba najti ravnotežje med družino, novimi socialnimi programi za stare ljudi ter nastanitvijo v ustanovi. (Strategija varstva starejših do leta 2010, str. 9) Ena od ključnih demografskih nalog ob staranju prebivalstva je kvalitetna oskrba onemoglih starih ljudi in oblikovanje celovitega nacionalnega sistema za dolgotrajno oskrbo. (Ramovš in dr. idr., 2012, str. 3) V Sloveniji nimamo ustrezno urejenega sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence. Prejemki in storitve niso povezani v enovit sistem, prav tako ni koordinacije med različnimi službami, zaradi česar se zmanjšuje kakovost in učinkovitost na tem področju ter omejuje dostop določenim skupinam prebivalstva. Večina formalnih storitev se pri nas izvaja v institucionalni obliki, storitve, kot so pomoč na domu, preventiva, uporaba sodobnih informacijskih tehnologij in ostale storitve, pa so precej nerazvite. Tako se v Sloveniji sistem dolgotrajne oskrbe med občinami močno razlikuje tako glede cene, kakor tudi dostopnosti. Nekatere občine ponujajo le zmerno dobro oskrbo, medtem ko druge višjo blaginjo, kakor tudi kombinacijo institucionalnega varstva in socialne oskrbe na domu. (Hlebec in dr., 2014, str. 15) Številne države so že sprejele spremembe zakonodaje, da bi zagotovile ustrezno oskrbo in socialno varnost oseb, ki potrebujejo storitve t.i. dolgotrajne oskrbe. Velik poudarek je zlasti na zagotavljanju univerzalne dostopnosti do kvalitetnih storitev, predvsem tistih v domačem okolju, zagotavljanju finančne vzdržnosti sistemov dolgotrajne oskrbe ter kombiniranju izvajanja storitev znotraj formalnega in neformalnega sektorja. V Sloveniji glede tega bistveno zaostajamo za drugimi državami, saj pri nas obstoječe storitve in prejemki niso povezani v enovit sistem, med službami, ki jih izvajajo, pa ni ustrezne koordinacije, kar otežuje dostopnost do storitev in zmanjšuje njihovo kakovost in učinkovitost. Sedanja ureditev zagotavlja največji obseg storitev tistim, ki so vključeni v institucionalne oblike storitev, medtem ko je v domačem okolju ponudba formalnih storitev nezadostna in neustrezna. Prav tako so nerazvite tudi storitve preventive, zgodnje rehabilitacije in uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij. Veljavna ureditev ne zagotavlja dostopa do storitev vsem, ki jih potrebujejo. (MDDSZ, 2013) Zaradi navedenega je nujno čim prejšnje sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Predlog zakona, ki bo prispeval k večji socialni varnosti oseb, ki so odvisne od tuje pomoči in zagotavljanja vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe, je že pripravljen, a zakon še ni sprejet.. 15.

(28) Pri nas imamo kar nekaj oskrbovalnih programov, sestavljenih iz storitev za pomoč bolnemu in onemoglemu človeku pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Le-te delimo na osnovna vsakodnevna opravila in na instrumentalna. Med osnovna sodijo osebna higiena, oblačenje, hranjenje, gibanje, ohranjanje kontinence in samostojna uporaba stranišča. Med instrumentalna, kompleksnejša vsakodnevna opravila pa štejemo gospodinjska opravila (čiščenje, pranje, likanje …), kuhanje in pripravo hrane, nakupovanje, uporabo transportnih sredstev, upravljanje z denarjem, pravilno jemanje zdravil in uporabo telefona, interneta. Večina ljudi je v starosti še sposobnih samostojno skrbeti za osnovna vsakodnevna opravila, medtem ko imajo težave pri opravljanju instrumentalnih opravil. Pri teh torej starejši potrebujejo pomoč prej. Ta pomoč je lahko neformalna – s strani družine, prijateljev, sosedov in drugih, ali pa formalna. (Rant, 2012, str. 34–35) Večji del neformalne oskrbe v okviru družine zagotavljajo ženske, ki težko usklajujejo zaposlitev, skrb za svojo družino in oskrbovanje starejšega družinskega člana. Potrebno jih je razbremeniti s formalnimi oblikami pomoči starejšim, ki jih mora zagotoviti država in lokalne skupnosti. Glede na to da delež starejših oseb, ki potrebujejo pomoč hitro raste, vseh potreb starostnikov ne bo možno zadostiti z individualno oskrbo na domu ali institucionalnim varstvom. Na Institutu Jožefa Štefana je bil razvit prototip inteligentnega sistema, ki bi v kombinaciji z naprednimi senzorji postajal vse sposobnejši in bi lahko deloval kot pomočnik socialnih služb in zdravstvenih ustanov pri skrbi za starostnike. (Dovgan in dr., 2011, str. 824) Ker v Sloveniji nimamo enotno urejenega sistema dolgotrajne oskrbe, se različne storitve in prejemki zagotavljajo v okviru obstoječih sistemov socialne zaščite, in sicer zdravstva, socialnega varstva ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Del storitev se zagotavlja v institucionalnih oblikah zdravstvenega varstva kot neakutna bolnišnična obravnava, ki se izvaja na negovalnih oddelkih in s podaljšanim bolnišničnim zdravljenjem ter na primarni ravni s patronažnim varstvom in zdravstveno nego na domu. Starejšim, potrebnim pomoči, se zagotavljajo različne storitve tudi v sklopu sistema socialnega varstva, in sicer dnevno ali celodnevno institucionalno varstvo, storitve socialne pomoči na domu, pravica do družinskega pomočnika, oskrba v oskrbovanih stanovanjih in podobno. Oseba, za katero se ugotovi, da potrebuje tujo pomoč, lahko iz tega naslova dobi tudi denarne prejemke, s pomočjo katerih si zagotovi neformalne oblike pomoči oz. si s temi sredstvi doplača navedene formalne oblike pomoči. Kot že rečeno, pa obstoječe storitve in prejemki niso povezani v enovit sistem. V praksi pa tudi ni najboljše koordinacije med službami, ki izvajajo storitve, kar otežuje dostopnost do storitev in zmanjšuje njihovo kvaliteto. (Strategija varstva starejših do leta 2010, str. 18–19) Obstoječe formalne oblike pomoči v Sloveniji, namenjene starejšim, so torej: ‒ oskrba in nega na domu, ki je tudi tema pričujoče magistrske naloge in jo bomo podrobneje predstavili v naslednjih poglavjih; ‒ preventivni programi za aktivno in zdravo staranje, da ostajajo ljudje čim dlje in čim bolj samostojni (dejavnosti upokojenskih organizacij, izobraževalni programi, tečaji …); 16.

(29) ‒ pomoč družini, ki oskrbuje starega človeka (tečaji za usposabljanje v oskrbi, razumevanje starih in bolnih …); ‒ dnevno in nočno varstvo, ‒ oskrbovana stanovanja (primerno urejena in opremljena; nudijo vse potrebne storitve stanovalcem); ‒ sodobni domovi za stare ljudi (gospodinjske skupine do desetih oskrbovancev, individualne sobe, skupna kuhinja …). (Ramovš in dr. idr., 2012, str. 17–18). Večina omenjenih formalnih oblik pomoči je na razpolago tudi starostnikom iz občin Pesnica, Kungota in Šentilj. Na območju, ki ga pokriva Center za socialno delo Pesnica, v kraju Jarenina na območju občine Pesnica, od leta 2004 deluje Dom starejših Idila. Je zasebni dom, ki mu je bila podeljena koncesija za izvajanje institucionalnega varstva starejših. Dom Idila nudi institucionalno varstvo 165 stanovalcem v eno- in dvoposteljnih klimatiziranih sobah ter apartmajih. Dom se nahaja v naravi, v mirnem, idiličnem okolju odmaknjenem od mestnega vrveža. V domu zagotavljajo starejšim bivanje, zdravstveno nego in zdravstvene storitve, prehrano, poskrbijo pa tudi za čiščenje, pranje in likanje. V Domu starejših Idila izvajajo tudi razne prostočasne aktivnosti, ki so namenjene dvigu kvalitete življenja njihovih stanovalcev. Za zunanje uporabnike nudijo tudi dnevno varstvo, dostavo hrane starostnikom na dom in, v primeru prostih postelj, tudi začasne namestitve. Storitve, ki jih ponuja Dom starejših Idila, so seveda plačljive. Višina plačila je odvisna od ravni oskrbe: ‒. Oskrba I je osnovna oskrba, namenjena osebam, starejšim od 65 let, ki ne potrebujejo neposredne osebne pomoči. Taka oskrba starostnika v dvoposteljni sobi s kopalnico mesečno znaša 611,10 evrov, dnevna oskrba za 8 ur pa 14,25 evra.. ‒. Oskrba II je oskrba, namenjena osebama z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, z manjšim obsegom, ki potrebujejo občasno neposredno osebno pomoč (spodbujanje, nadzorovanje, delna pomoč). Za oskrbo II je mesečno potrebno odšteti 755,40 evra, za 8 ur pa 17,63 evra.. ‒. Oskrba IIIa je namenjena osebam z zahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč, in osebam, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč za opravljanje vseh življenjskih potreb. Mesečno tovrstna oskrba znaša 899,40 evra, dnevna, 8-urna oskrba pa 20,99 evra.. ‒. Oskrba IIIb je namenjena najtežje prizadetim osebam in osebam z najzahtevnejšimi starostnimi in drugimi težavami, ki v celoti potrebujejo stalno osebno pomoč. Mesečno znaša tovrstna oskrba seveda največ, in sicer 1.025,50 evra oz. dnevno 23,90 evra. 17.

(30) ‒. Oskrba IV pa je namenjena osebam z najzahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor. Mesečno znaša 910,50 evra oz. dnevno 21,40 evra.. Cena dnevnega varstva v domu starejših Idila se glede na dejanske ure varstva sorazmerno dvigne ali zniža. (Dom starejših Idila, 2014) Odhod v dom je za večino starih ljudi izjemno težek. Nihče namreč ne želi svojega doma zamenjati za drugo okolje. Institucija nikakor ne more nadomestiti domačega okolja. Prostor, v katerem ljudje preživimo večino svojega življenja, ni le mesto našega bivanja, ampak je prostor, v katerem zadovoljujemo potrebe po druženju, ustvarjanju družine, shranjevanju stvari, varnosti in zasebnosti. (Kornhauser in Mali, 2013, str. 322) In prav izguba zasebnosti je pogosto tista, zaradi katere starejši ne želijo v dom. Če je le mogoče, naj se starejši sam odloči za odhod v dom. Večina ljudi se boji preživljati starost v domovih za stare ljudi. Dom mnogi namreč občutijo kot zadnjo postajo življenja, kot znak propada in izgubo neodvisnosti. Bolje se v domu za starejše vživijo tisti, ki so bili doma osamljeni in potrebni pomoči. (Creagan, 2001, str. 161) Prilagoditev je lažja tudi za tiste, ki kažejo pozitivna pričakovanja, ter za tiste, ki lažje navežejo stike. Navadno starejšim bivanje v domu zmanjšuje samozavest, saj z odhodom v dom starejši izgubi svojo vlogo in neodvisnost. Novo okolje in sostanovalci zahtevajo prilagajanje, ki pa je v tem obdobju težko. Negativne vplive lahko omilimo z rednimi obiski in s tem, da starostnika občasno odpeljemo iz doma. (Fink in Mohar, 2004, str. 172) Veliko starejših ljudi ima še vedno predsodke, da so domovi za starejše hiralnice, kot je za domove veljalo nekoč, čeprav danes temu ni več tako. Danes domovi starejšim nudijo kvalitetne socialne in zdravstvene storitve in številni starejši si z odhodom v dom dvignejo kvaliteto svojega življenja. Je pa dejstvo, da so cene domov v Sloveniji visoke in pogosto razlog, da se starejši raje odločijo za druge oblike pomoči. Ena takih oblik pomoči je dnevno varstvo, ki ga v Občini Kungota zagotavljajo v Hiši vseh generacij, ki deluje od septembra leta 2013. V Hiši vseh generacij se izvajajo različni dnevni programi, namenjeni starejšim občanom, ki želijo aktivno preživljati svoje dneve v krogu sokrajanov. Starejši se v Hiši vseh generacij družijo, udeležujejo raznih delavnic in tako aktivno preživljajo svoj prosti čas. V Hiši vseh generacij je možen tudi zakup treh obrokov hrane, ki jih pripravljajo v kuhinji Osnovne šole Kungota. Kot pove že ime, Hiša vseh generacij ni namenjena le starejšim, ampak tudi mladim in vsem ostalim, ki želijo aktivno preživljati svoj prosti čas in pomagati tako sebi kot drugim. Hiša vseh generacij torej zagotavlja dnevno varstvo za starejše izven okvira institucionalne storitve, s tem pa je storitev tudi bolj pestra in zanimiva. Dnevni program za starejše občane deluje od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro. Program je brezplačen in namenjen izključno občanom občine Kungota. Plačljiva je le prehrana. Tudi obisk popoldanskih delavnic je brezplačen in namenjen vsem, ne le starejšim, tudi otrokom. V popoldanskem času 18.