(Ne)etičnost obveščevalnih dejavnosti : diplomsko delo univerzitetnega študija

Texto completo

(1)DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA (Ne)etičnost obveščevalnih dejavnosti. Avgust, 2014. Nejc Poljanšek Mentor: doc. dr. Sabina Zgaga.

(2) ZAHVALA Zahvalil bi se najprej mentorici doc. dr. Sabini Zgaga, za vso pomoč pri pisanju zaključnega dela ter za njeno sodelovanje in urejanje zadev, ki so vezane na zaključno delo. Brez njene pomoči, ne vem, če bi mi uspelo dopolniti zaključno delo tako, kot je potrebno. Njena zavzetost za pomoč in sodelovanje je bilo izrednega pomena, pri pisanju zaključnega dela. Nato bi se zahvalil za pomoč dvema prijateljicama in sicer Klavdiji Šolar in Janji Deutschmann, ki sta mi pomagali pri posredovanju anket med študenti. Prav tako bi se zahvalil osebam, ki so bile pripravljene odgovarjati na vprašanja, ki sem jih zastavil znotraj intervjuja. Še posebej gospe Nataši Pirc Musar, za odlične odgovore na zastavljena vprašanja. Posebno zahvalo bi namenil tudi vsem bližnjim, najbolj sestri Teji Poljanšek, ki so mi stali ob strani in me motivirali, da sem zaključil s pisanjem diplomske naloge. Zahvala gre tudi prijateljem, ki so verjeli vame in niso obupali nad mano, ko sem rabil spodbudne besede.. 2.

(3) Kazalo 1. 2. 3. UVOD ............................................................................................................................................... 6 1.1. OPREDELITEV PROBLEMA........................................................................................................ 7. 1.2. CILJI IN TEZE ............................................................................................................................. 8. 1.3. PREDVIDENE METODE ZAKLJUČENEGA DELA.......................................................................... 9. Etičnost in neetičnost .................................................................................................................... 10 2.1. Definicja etičnosti in neetičnosti ........................................................................................... 11. 2.2. Etičnost in neetičnost v kazenskem postopku ...................................................................... 13. 2.3. Vloga etičnosti in neetičnosti v obveščevalni dejavnosti ...................................................... 14. Obveščevalna dejavnost ................................................................................................................ 16 3.1. Definicija obveščevalne dejavnosti ....................................................................................... 16. 3.2. Vrste obveščevalno-varnostnih dejavnosti ........................................................................... 18. 3.2.1. Obveščevalna dejavnost ................................................................................................ 18. 3.2.2. Protiobveščevalna dejavnost......................................................................................... 19. 3.2.3. Varnostna dejavnost...................................................................................................... 19. 3.3 4. 5. 6. Delovanje obveščevalnih služb .............................................................................................. 20. Varnost ali zasebnost..................................................................................................................... 24 4.1. Definicija varnosti .................................................................................................................. 24. 4.2. Definicija zasebnosti .............................................................................................................. 25. 4.3. Izgubljanje zasebnosti zaradi prikritih ukrepov – konflikt med zasebnostjo in varnostjo .... 26. Zakonska podlaga delovanja obveščevalnih dejavnosti ................................................................ 29 5.1. Zakon o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji .............................................................. 30. 5.2. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ..................................................................... 30. 5.3. Zakon o kazenskem postopku ............................................................................................... 31. 5.4. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ................................................................... 32. 5.5. Zakon o tajnih podatkih ......................................................................................................... 32. Etičnost oz. neetičnost v kazenskem postopku na primeru .......................................................... 33 6.1. Balkanski bojevnik ................................................................................................................. 33. 7. Zaključek ........................................................................................................................................ 36. 8. Uporabljeni viri .............................................................................................................................. 38. 3.

(4) Povzetek Pomembno je, da so na položaju znotraj obveščevalnih služb ljudje, katerih namen se je boriti proti globalnim kaznivim dejanjem, terorizmu, kibernetskemu kriminalu ipd.. Ne pa nadzirati večji, če ne celo celoten spekter prebivalstva, da ne prihaja do etičnih dilem pri ljudeh na položajih. In da svojo moč, ki jim je podana izkoristijo za javno dobro, ne pa za svoje osebne predispozicije. Pomembno je, da sprejmejo odgovornost svoje službe in da si je ne prisvajajo samo zaradi moči, ki jim jo dajo podobne službe. Vse je odvisno od etičnega razmišljanja in delovanja ljudi na pomembnih položajih, ki dejansko skrbijo za varnost države pred nevarnostmi znotraj nje, kot tudi nevarnostmi zunaj nje. Tukaj naj omenim, da informacije o tem kaj dela povprečen državljan preko spleta nima nobene vrednosti, zato se v takih primerih ne bi smelo nadzirati njegovih dejanj. Nadzirajo naj se dejanja osumljencev kaznivih dejanj in ne drugih. Del diplomske naloge je ravno raziskovanje problematike omenjene v zgornjem delu besedila. Praktičen pristop vidimo skozi analizo virov raziskovanja varnosti in zasebnosti, ter analiziranja primera iz prakse, ki ga poznamo pod imenom Balkanski bojevnik. Da lahko govorimo o zakonski podlagi, moramo omeniti, da je del zaključnega dela tudi potrditev ureditve znotraj naše države, in sicer da pravna država obstaja, in s tem zapisani zakoni, ki omejujejo in predpisujejo delovanje obveščevalnih služb. Ob preučevanju tematike etičnosti in neetičnosti se dotaknemo tudi pojma pravičnosti in morale. Za na konec pa so pripomogli k zaključku diplomskega dela poleg analiziranja virov, tudi odgovori študentov Pravne fakultete in intervjuji opravljeni z osebami iz področja delovanja obveščevalnih služb. Kompilacija omenjenih metod, nam je podala marsikatere odgovore na vprašanja, na katera prej nismo znali odgovoriti.. Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe,. tajnost, etičnost,. neetičnost, zakonska podlaga, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, varnost, zasebnost, prikriti ukrepi, Balkanski bojevnik.. 4.

(5) Summary - (Un)ethicalness of surveillance and Intelligence services It is important that high positions in Secret Services of Slovenia are occupied with people, which intentions are to fight against global criminal activities, like terrorism, cyber crime etc. Their idea of work should not be to control the majority or even the whole spectre of country inhabitants. It shouldn't have come to ethical dilemmas with people on best job positions. The power that is given by the nature of work they are doingm should be used for common good, and not for their personal needs. The importance is, that they accept responsibilities of their own jobs, and not to get this job, just because it grants them with some kind of power over information and using them. Everything depends on Ethical thinking and usefulness of people working on important positions. The occupied positions that states they are working for security and the best gains of country. It is important to give a notice, that what an average person is doing in their lives on the internet shouldn't be a subject of control over their doings. The actions that need to be the centre of their investigation should be the one controlled. A part of our Degree is investigating the problems mentioned above. The practical approach is seen through analysis of sources in security and privacy. We centred our intentions in practical approaches, that we did through analysing Court case called Balkanski bojevnik. To be able to talk about the law, we need to mention order of our country, which was proved that is law enforced country. With this said, it means that our written laws about Intelligence Services restrict those from doing illegal things. When mentioning Ethicalness and Unethicalness, we can not pass through term Justice and Morality, which is also mentioned in our work. So that the work looks like it should and is completed is thanks to good answers from students of Law Faculty, and to answers from interviews we made with specific people. The whole compilation has given as answers we did not know before we started doing this work.. Keywords: Intelligence Service, Secret Service, confidentiality, ethicalness, unethicalness, Law, Slovene Secret Service and Intelligence, security, privacy, hidden measures, Balkanski bojevnik.. 5.

(6) 1 UVOD Skozi zgodovino se velikokrat pojavljajo omembe služb prikritega delovanja. Službe, ki se ukvarjajo z obveščevalno dejavnostjo, protiobveščevalno dejavnost in varnostno dejavnost. Imenujemo jih obveščevalne službe. Kot veliki neraziskani del naše družbe, smo se odločili o obravnavi te tematike. Obveščevalne službe so del vsakodnevnih procesov znotraj držav. Delajo za državo in za javno dobro, njihova glavna naloga je bojevanje proti terorizmu. Njihove glavne naloge delovanja izhajajo iz kaznivih dejanj globalnih razsežnosti. Veliko se omenja predvsem preko medijev, da njihovo delovanje ni v skladu z zakoni in ustavo. Da njihovo delovanje ni etično. Glavna tematika raziskovanja, ki smo se ga lotili v diplomski nalogi, je etičnost oziroma neetičnost delovanja obveščevalnih služb. Osrednja tematika in del raziskovanja je bila predvsem Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (v nadaljevanju SOVA). Etičnost je širok pojem, je to enako kot zakonito? Kako razčleniti ta dva pojma? Kakšno povezavo ima z delovanjem obveščevalne službe? Vprašanja, ki se nam pojavljajo vsakodnevno. Del naše diplomske naloge je namenjen raziskovanju tudi teh pojmov. (Ne)etičnost delovanja obveščevalnih služb se nam kaže tudi skozi prikrite ukrepe, kot je npr. prisluškovanje, snemanje. Kako daleč nas bodo trendi popeljali bomo videli v četrtem poglavju, ki ga bomo namenili raziskovanju varnosti in zasebnosti, ter kdaj prihaja do konfliktov med omenjenima pojmoma. Pomembno vlogo pri definiranju obveščevalnih služb pa imajo tudi zakoni. Kateri zakonski akti se navezujejo na delo obveščevalnih služb bomo videli v 5 poglavju. Na konkretnem primeru Balkanskega bojevnika pa bomo opredelili povezave med pravom in delovanjem obveščevalnih služb. Je bilo delovanje obveščevalnih služb v tem primeru etično, in ali prihaja do razhajanj tudi v drugih praktičnih primerih. Z vsemi naštetimi stvarmi se srečujemo vsakodnevno, zato je zaradi lažjega razumevanja česa se bomo lotili v naši diplomski nalogi treba izpostaviti opredelitev problema, s katerim se bomo soočali skozi preučevanje virov in raziskovanje za diplomsko nalogo in sicer v naslednjem podpoglavju.. 6.

(7) 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA Vsakodnevno se srečujemo z delom obveščevalnih dejavnosti. Kljub temu, da so njihove dejavnosti prikrite, vemo, da obstajajo in da delujejo na državnem nivoju. Delovanje obveščevalnih. služb. se. kaže. na. treh. stopnjah. tj.. obveščevalna. dejavnost,. protiobveščevalna dejavnost in varnostna. Vsaka izmed njih igra svojo vlogo znotraj državnih sistemov, kateri omogočajo njihovo delovanje. Vsaka izmed njih se mora držati tudi specifičnih predpisov, zapisanih v zakonih, katerih se morajo držati popolnoma vse obveščevalne dejavnosti. Pomembno je tudi njihovo delovanje z internega vidika, in sicer, ne da delujejo samo zakonito, vendar svoje delo opravljajo tudi etično. Ko sodišče nima pristojnosti, je direktor obveščevalne službe tisti na katerem je odgovornost, da se bo pravilno odločil, to je v skladu z zakoni, ki ga omejujejo in svojo razsodbo, ki temelji na pogledih, da bodo rezultati dela pozitivni za delodajalca, za javno dobro in drugo. Najpomembnejši del in glavna problematika v diplomski, na katero se bomo osredotočali je, ali je njihovo delovanje etično ali neetično. O tej problematiki bomo pisali v drugem poglavju, katerega osrednja tematika je ravno ta, da preverimo če delujejo etično ali neetično. Bolj podrobna specifikacija problema, pa se bo pokazala ko bomo podali praktičen primer delovanja obveščevalnih služb v sodnem postopku. Glavni praktični primer, ki nam bo pomagal opredeliti problem je sodni primer imenovan: »Balkanski bojevnik«. Za opredeljevanje problematike obveščevalnih služb, je potrebno najprej izpostaviti in govoriti o definicijah obveščevalnih služb. Da lahko prikažemo bolj podrobno sliko, ki razpravlja o obveščevalnih dejavnostih, se osredotočamo na vrste služb, in kakšne vloge imajo, in kako vsaka izmed njih vpliva na raziskovanje naloge. Za pojmovanje problema etičnosti oziroma neetičnosti, moramo raziskati tudi področje varnosti in zasebnosti. V današnjem svetu velikokrat prihaja ravno do množičnih konfliktov, med potekom v razpravah v medijih, med obema pojmoma. Glavni konflikt, ki se pojavlja je, kako daleč smo pripravljeni žrtvovati lastno zasebnost, da se počutimo varno. Ali so prikriti ukrepi obveščevalnih služb resnično potrebni? Kako daleč gredo pri izvajanju prikritih ukrepov? Kje vse se pojavlja prisluškovanje? Kako to ugotoviti in kje najti pomoč, da do tega ne bi prihajalo več?. 7.

(8) Med preučevanjem virov, si moramo zastaviti cilj in teze, ki jih na koncu potrdimo ali zavrnemo. Kakšne cilje smo si določili in katere teze bomo raziskovali, vse to bo prisotno v naslednjem podpoglavju, ki se ga bomo dotaknili.. 1.2 CILJI IN TEZE Cilj diplomske naloge je raziskati področje obveščevalnih služb. Njihovo delovanje želimo prikazati tistim, ki ne poznajo njihovega delovanja. Kako delujejo obveščevalne službe? Ali se držijo zakonov, ki jih morajo upoštevati? Poleg ravnanja po zakonih, ali ravnajo tudi etično, kakšna vloga je pri tem glavnih v obveščevalnih službah? Ali javnost ve zadosti, da lahko sklepa, kakšno je delovanje? Na katere institucije se lahko obrnemo, če pride do težav? V prvih treh poglavjih bomo predstavili osnovne pojme naše tematike, in sicer definicije in opredelitev, kaj je etičnost in kaj je obveščevalna dejavnost. V četrtem poglavju pa bomo ugotovili, kaj je varnost in kaj zasebnost, ter predvsem ugotovili odgovor na vprašanje, kako daleč smo pripravljeni žrtvovati lastno zasebnost zaradi varnosti generalne populacije. V petem poglavju bomo predstavili zakonsko podlago etičnega delovanja obveščevalnih služb. V zadnjem, šestem poglavju pa bomo prikazali še praktični primer, ki nam pokaže kakšno je delovanje obveščevalnih služb v kazenskih procesih. Cilj naše diplome je odgovoriti na že zastavljena vprašanja na začetku poglavja, to bomo naredili z potrditvijo ali zavrnitvijo naslednjih tez. Prva teza: Mladi menijo, da je javna podoba slovenskih obveščevalnih služb prikazana kot delovanje v skupno dobro. Druga teza: Slovenska zakonodaja ščiti interese slovenskih obveščevalnih služb s ciljem njihove učinkovitosti, tudi če le ti niso vedno etično opredeljeni. Tretja teza: Slovenski strokovnjaki s področja ocenjevanja etičnosti delovanja slovenskih obveščevalnih služb, neetičnosti ne namenjajo veliko pozornosti. Nastanek diplomske naloge brez metod zaključnega dela ni mogoč. V naši diplomski nalogi smo raziskovali in preučevali tematiko z metodami, ki so naštete v naslednjem podpoglavju.. 8.

(9) 1.3 PREDVIDENE METODE ZAKLJUČENEGA DELA Lotili se bomo analiz odgovorov na vprašalnik, sestavljenega za študente Pravne fakultete, ki ga bomo sestavili, in bo osredotočen na predstavljeno tematiko. Obiskali bomo prostore Varuha za človekove pravice, prav tako Informacijskega pooblaščenca, s katerima bomo naredili intervjuje. Z njuno pomočjo bomo poskušali pridobiti podatke javnega značaja, ki se navezujejo na obveščevalne službe in z vprašanjem, ali je njihovo delovanje etično ali ne. V ugotavljanje osrednje tematike diplomske naloge bomo vpletli še intervju z bivšim direktorjem SOVE. Lotili se bomo tudi analiz literature in analize primera iz sodne prakse. Glavne metode, ki jih bomo večinoma uporabljali so opisne metode in sicer: klasifikacija in kategorizacija definicij etičnosti in obveščevalne dejavnosti, kompilacija sodnih obravnav in literature, sintetizacija definicij in primerov iz prakse v celoto diplomske naloge, kvalitativna in kvantitativna analiza s podatki pridobljenimi preko intervjujev in preko vprašalnikov. S tem poglavjem smo zaključili osnovne predpostavke, pomembne za pisanje zaključnega dela. V nadaljevanju pa se bomo osredotočili na tematike, kot so etičnost, obveščevalna dejavnost, varnost, itd. kot del naše diplomske naloge. Znotraj vseh tematik predstavljamo definicije preučevanja in rezultate do katerih smo prišli z analizo virov.. 9.

(10) 2 Etičnost in neetičnost Etičnost lahko pojmujemo z pravičnostjo, narediti tisto kar je prav, je etično in narediti tako da je pravično. Pri tem se postavljajo vprašanja, kaj je res tisto kar je pravično? Kaj je tisto kar je etično oziroma pravilno? Vsak izmed nas pojmuje etičnost drugače, so okoliščine ki nas obdajajo, katere spreminjajo pojmovanje lastnih predpostavk etičnosti in so institucije, ter osebe, zaradi katerih se spreminja lastno pojmovanje etičnosti. Razumeti moramo tudi, da je zelo tanka meja med etičnostjo in neetičnostjo. Kar je za nekoga etično, je za drugega lahko že neetično. Razmejitev teh dveh pojmov, je del kateremu bomo posvetili pisanje te diplomske naloge in poizkušali priti do rezultatov, ki bi nam omogočili razmejiti pojma etičnost in neetičnost. V demokratičnih družbah je zelo razširjen koncept nestrinjanj in nesoglasij glede tega kaj je prav in kaj narobe, kaj je pravično in kaj ne. Nekateri podajajo soglasje za splav, drugi razumejo to kot umor. So ljudje, ki mislijo, da je pravičnost, da se zviša davke bogatejšim, za boljše življenje revnih, medtem ko drugi mislijo, da ni pravično vzeti denarja bogatejšim, ker so ga zaslužili z lastnimi napori. Nekateri se ne strinjajo z mučenjem osumljencev, ko na drugi strani mislijo da je to potrebno kot zadnja možnost (Sandel, 2009). Za pojmovanje etičnosti se sprašujemo po treh argumentih oziroma sklopih kot pravi Sandel (2009): povečanje blaginje, spoštovanje svobode, spodbujanje vrlin. Za naše raziskovanje pa je pomemben koncept pojmovanja etičnosti in pojmovanja zakonitosti. Etično je tisto, kar je po pogledih družbe prav, kar je po mnenjih družbe prav, pa je tisto kar je zakonito. Torej kot vidimo se pojma etičnost in zakonitost sovpadata. Zato v pravni državi ne moremo mimo pojma etično. Kajti pravna država razmejuje z zakoni med etičnimi in neetičnimi dejanji po našem mnenju (Cerar,2013). V nadaljevanju bomo še podrobneje opisali definicije etičnosti in neetičnosti, ki obsegata pomemben del našega zaključnega dela.. 10.

(11) 2.1 Definicija etičnosti in neetičnosti Vsakič znova se soočamo z novimi, drugačnimi nevarnostmi in izzivi. Najpomembnejši so tisti, ki jih nosimo v sebi, in ki so prisotni tudi na državni ravni, v družbe med ljudmi. Namesto, da bi izkoristili svoje človeške, naravne, kulturne, gospodarske, geostrateške in druge potenciale, se uprli na etičnost družbe, smo zapadli v naivno samozadovoljstvo. Življenjske in družbene vrednote in zakonitosti, ki smo jim priča vsak trenutek lastnega obstoja, smo zaradi spreminjanja trendov, življenja, dogodkov, okoliščin postopoma pozabili. Zaradi nemoči kontroliranja teh sprememb so nekateri ta čas izkoristili predvsem za vsestransko plenjenje in za različne druge vrste neetičnih in protipravnih ravnanj, s katerimi so nam odvzeli vso našo naravno substanco in nas same. Negativne posledice nebrzdanih patoloških strasti so postopoma preplavile vse. Povedano preprosto: želja po moči, kraja in laž so ene izmed glavnih lastnosti, ki kažejo in so pokazatelj neetičnega delovanja v družbi (Cerar, 2013). Neetičnost so vse negativne lastnosti, ki v času individualnega posameznikovega življenja veljajo kot za nesprejemljive v družbi, na državni ravni, itd. Kreirajo poleg etičnosti delovanje držav in njihovih sistemov. Kot vse stvari ima tudi neetičnost nasprotno stran. Nasprotno stran, ki ji v našem izrazoslovju rečemo etičnost (Cerar,2013). Kot pravi Cerar (2013) lahko etiko oziroma pridevnik etičnost v univerzalnem smislu opredelimo kot povezovanje vseh spolov, starosti, ras, narodov in celin. V univerzalnem smislu etičnosti, smo vsi enaki. Stvari, ki so del etičnosti, kot take, ki jih poznamo in definiramo »oddajajo« v prostor in današnji čas pozitivna nihanja. Takšna etika nas napeljuje v sočutje in pomoč, ter nas odvrača od tega, da bi na kakršenkoli način škodovali drugim ljudem, živalim in preostali naravi. Ta pojav bi lahko imenovali tudi etika univerzalne ljubezni, kar pomeni nesebično predajanje in delovanje v dobro vseh bitij in celotnega stvarstva. Univerzalna etika igra ključno vlogo v vsakdanjem življenju in je ključnega pomena za zmanjšanje stopnje krhkosti našega sveta, saj ohranja v pretežni meri ravnovesje oziroma sorazmerje med celicami, atomi, najmanjšimi delci našega obstoja in celotnega sveta (Cerar, 2013). Etičnost kot oznaka delovanje etike, omogoča, da se zadeve na svetu dogajajo tako kot je prav in pravično. Da nas označujejo kot civilna bitja, katera delamo na ravnovesju celotnega sveta. Civilna bitja, katerih namen je živeti etično, živeti v skladu s socialno in pravno državo (Cerar, 2013).. 11.

(12) Zato je pomembno tudi, da znotraj družbe ustvarjamo in kreiramo dovolj etične odgovornosti z občutkom za sočloveka ter solidarnostne in pravne zavesti ter vsega ostalega. Če tega in kar državo konstituira ni v zadostni meri, država in njen celoten sistem propadeta (Cerar, 2013). Ker pa univerzalnosti ni, še posebej ne ko govorimo o etiki, pa del človeštva kreira praktična etika. Praktična etika je uporabna etika, ki jo uporabljamo in se po njej ravnamo vsaki dan. Praktična etika predpostavlja teoretično oziroma filozofsko etiko kot posameznikovo moralno-etično (pred)znanje, ki osmišlja in usmerja njegovo etično prakso. Človek potrebuje etični (samo)razvoj, ker brez njega ni sposoben delovati v vrednotno in razvojno pozitivni smeri. To pomeni, da če ni prizadevanja in graditev posameznikovih prioritet, da brez doseganja etične odličnosti ni človekovega vzpona. Njegov napredek v samorazvoju ne more postati viden. Biti etičen, in delovati etično ni nekaj začasnega. Ni kratkoročen imperativ individualista. Če biti etičen zanemarimo in ne gradimo na njem vsak dan posebej, da proces ignoriramo, pride do negativnih posledic, ki jih znotraj našega sklopa imenujemo neetičnost. Ne ravnanje po zakonitostih etičnosti pripelje ravno do tega. (Cerar, 2013). Kot pravi Cerar, (2013): »Na etiki človek stoji in pade. Na etiki stoji in pade človeštvo. Brez etike drvi navzdol, v dekadenco, degeneracijo in razkroj. Z etiko se vzpenja, plemeniti in izpopolnjuje«, če se le na njej gradi dan za dnem. Tudi pri življenjskem stilu, pri ohranjanju zdravja in uspeha, etika igra pomembno vlogo. Človek, ki je neetičen oddaja vrednotno in razvojno negativno miselna, občutenjska in telesna nihanja, ki s svojim magnetizmom privlačijo nase podobna negativna nihanja. Ko se naknadno negativna nihanja združijo, progresivno vplivajo na človeka. Ko to dojamemo, spoznamo, kako pomembno je prizadevanje za uresničevanje pozitivnih moralno-etičnih načel in vrednot. Ne ubijaj, ne kradi, ne laži, ne povzročaj škode drugemu, česar ne želiš, da drugi storijo tebi itn. – to so univerzalna moralno-etična načela. Vsa ta univerzalna načela in mnogo drugih načel in vodil so tista, ki nam pomagajo ne le na poti k odličnosti, pač pa tudi k zdravemu in uspešnemu življenju. Del naše osebnosti, ki si uspešno prizadeva uresničevati etične vrednote, nenehno privlači dodatne količine teh etičnih nihanj, ki postopno prevladajo nad negativnimi mislimi, kakršne je v preteklosti sprožil in jih še sproža negativizirani pol naše osebnosti. Z moralno-etičnimi vrednotami, kot so: dobrota, poštenost, sočutje, pravičnost, iskrenost in drugi postopno presegamo v nas prisotne negativne lastnosti kot so nam znane in sicer: jeza, zavist, sovraštvo, nepravičnost, hinavstvo, brezčutnost itd. S tem širimo svojo etičnost tudi v širšem družbenem in naravnem prostoru ter pozitivno in stimulativno vplivamo na razvoj družbe (Cerar, 2013).. 12.

(13) Praktična etika ima posebni vidik, ki ga imenujemo etična prizadevnost. Del etičnega prizadevanja je ustvarjanje in ohranjanje zaupanja kot etične kategorije. Biti etičen namreč ne pomeni le, da posameznik že poseduje večino etičnih vrlin. Ima še drug pomen, in sicer da si človek gradi etičnost iskreno in po najboljših močeh prizadeva razvijati etične vrline. Poleg vsega tega pa pomeni tudi, da uresničuje etične vrednote in sledi etičnim ciljem (Cerar, 2013). Sandel (2009) je mnenja, da moramo pri definiranju etike, upoštevati tudi moralo in moralne vrednote, kot jih definira Kant. Opredeljevanje morale ni sestavljeno iz posledic, ki izhajajo iz nje, ampak v nameri, iz katerega je narejeno dejanje. Kar je pomembno je motiv, in motiv mora biti posebnega tipa. Kar je pomembno je to, da delamo kar je prav, ravno zaradi razloga, ker je to prav in ne zaradi posebnega prikritega motiva. Da katerokoli zadevo definiramo kot moralno dobro je potrebno vedeti, da ni dovolj, da se prilagodi moralnemu zakonu – ustrezno mora biti definirano zaradi moralnega zakona in upoštevanju zakonov znotraj družbe (Sandel po Ibid 2009). Motiv, ki primerja moralo v procesu je motiv dolžnosti, s katerim Kant trdi da je potrebno delati pravo stvar za prave razloge (Sandel po Kant 2009). Šele ko delamo stvari s pravim razlogom, smo moralno-etični ljudje. Vse skupaj pa mora obstajati znotraj določenih zakonov, in ne zunaj njih. Sandel (2009) pravi, da ko prihaja do etičnih dilem, smo odgovorni samo za stvari, ki jih naredimo sami, nismo pa odgovorni za stvari, ki jih izvajajo drugi ali za dogodke, ki so izven našega nadzora. Doktrina etičnih dilem, ne predvideva da smo ljudje sebični. Je predvsem trditev, za lasten obstoj in da smo svobodni. Za individualista znotraj tega procesa, pomeni da je svoboden in da je subjekt, samo znotraj in del tistega za kar se odloči sam s svojimi mislimi in dejanji.. 2.2 Etičnost in neetičnost v kazenskem postopku O spoštovanju etičnosti v kazenskem postopku kot tudi drugje, kadar so vpleteni ljudje z raznimi poklici in delom znotraj njega, sta pomembna predvsem dva človeška dejavnika: znanje in značaj. Oba hkrati in v pravem sorazmerju. Če so pri enem od obeh prisotne hujše pomanjkljivosti ali skrajnosti ali če sta oba v pretiranem nesorazmerju, človek ne more dobro opravljati svojega poklica ali kake druge dejavnosti (Cerar, 2013).. 13.

(14) Zaradi nesorazmerja med značajem in znanjem, lahko prihaja tudi do etičnih dilem pri osebi oziroma znotraj delovnega okolja. Etičnost oziroma neetičnost v kazenskem postopku se lahko definira samo znotraj pravne države. Saj le to omogoča razliko med pojmovanjem etičnosti ali neetičnosti znotraj kazenskega postopka. Če pravna država ne obstaja, tudi etičnost oziroma neetičnost znotraj kazenskih procesov nista mogoča (Cerar, 2013). Zato Cerar opozarja, da bi bila največja nevarnost za našo pravno državo, kolikor jo je še ostalo, da postanejo policija, državno tožilstvo in sodstvo, vključno z ustavnim sodiščem, neposredno ali posredno orodje (instrument) politične oblasti. V naši državi se kaže trend, da prihaja do preseganja instrumentalizacije že dlje časa na etičnem področju. Če se bo trend nadaljeval, je možnost, da bo dokončno izmaličila našo pravno državo. Če gledamo na problem z vidika ekstremne situacije, se lahko pojavi, da zapade izraz pravna država in pri nas o tem ne bi mogli več govoriti. Če bi do tega prišlo bi oblast in s tem delovanje obveščevalnih služb, ki delujejo znotraj vladnih resorjev lahko povsod (doma, v službi, na cesti,…) in kadarkoli snemala in prisluškovala vsem državljanom brez sodnih odredb. Vsaka kritična ali napačna izjava bi se lahko inkriminirala in posegala v odvzetje svobode skozi prirejene kazenske postopke (Cerar, 2013).. 2.3 Vloga etičnosti in neetičnosti v obveščevalni dejavnosti V zadnjem letu nas afera Snowden (Edward J. Snowden je kot pogodbeni sodelavec ameriške varnostne službe, ang. National Security Service (v nadaljevanju NSA) in nekdanji uslužbenec ameriške obveščevalne agencije, ang. Central Intelligence Service (v nadaljevanju CIA) javno razkril podrobnosti o tajnih programih za masovni informacijski nadzor) ponovno z vso ostrino sooča z dejstvom in spoznanjem, da je ideja demokracije kot svobodne družbe vedno bolj ogrožena s prakso vseobsežnega nadzora in poseganja v informacijske in druge oblike zasebnosti, s strani nosilcev oblasti. Ali so torej naše misli sploh še varne pred posegi teh ali onih obveščevalnih, varnostnih in drugih služb, ki v imenu t.i. višjih ciljev oblastnikov s prisluškovanji, snemanji ter na druge načine posegajo v naš intimni prostor (Cerar, 2013). Ob raziskovanju pri zaključnem delu smo prišli tudi do izraza »branje misli«, ki ga bomo v nadaljevanju opredelili na primeru, za lažje razumevanje, kaj lahko določeni akterji z avtoritativnim položajem delajo z našimi življenji in pri tem, kljub nezakonitimi posegi v našo zasebnost, niso kaznovani. Za primer smo izvzeli naslednji primer: npr. ko nam šef prisluškuje ali nadzira našo e-pošto spoznava naše misli. V takem primeru pride do predpostavk pri šefu, ki verjetno »misli«, da nam »bere« misli. Da pa zadeva ni tako 14.

(15) enostavna se postavimo še na nivo višje in sicer: enako počne in misli tudi država. Za primer vzamemo paradržavno politično strukturo, podjetje, banko ali katerokoli drugo organizacijo, ki tajno nadzira naše pogovore in dopisovanja. Vse kar rečemo ali zapišemo, šteje za naše misli, ki jih prisluškovalec oz. nadzornik razume kot del naše osebne strukture. Seveda pri tem vsak inteligenten nadzornik razume, da se misli nenehno spreminjajo in da jih – kot psihologi venomer znova izpostavljajo – v veliki meri sploh ne zmoremo zavestno nadzorovati. Toda pojavljajo se »uničujoča« dejstva, da smo v tej ali oni komunikaciji grdo govorili ali pisali o tem ali onem politiku ali direktorju, ali da smo v mislih načrtovali kako maščevanje ali zaroto. Kar rečemo ali zapišemo, nas opredeli in po tem nas lahko sodijo vsi ti skrivni opazovalci in nadzorniki. Nekega dne bomo morda zato izgubili službo ali ne bomo mogli dobiti nove, lahko pa se nam seveda zgodijo še marsikatere druge neprijetnosti. Nikogar pri tem v resnici ne zanima dejstvo, da je šlo pri naših izjavah le za naše hipne, impulzivne misli, ki so bile pogojene z našim trenutnim razočaranjem ali kakim drugim bolečim čustvom, ter da bi v primeru, če bi imeli možnost celovito in strukturirano predstaviti svoj razmislek in odnos do npr. šefa, politike ali države, vaše misli lahko učinkovale tudi bistveno drugače (Cerar, 2013). Zato moramo biti pozorni, kaj objavljamo, kje objavljamo, s kom se pogovarjamo. Če pa že pride do situacij »branja misli«, se moramo zavedati, da moramo situacijo razložiti, zakaj je prišlo do takih dogodkov, kot so bili in nam sedaj ti dogodki onemogočajo boljšo prihodnost. Zavedati se moramo da je »branje misli« pojav, ki ga bo potrebno kontrolirati, in da ne bo pri avtoritativnih osebah, prihajalo do izkoriščanja globalnega nadzora v osebne namene in ne namene, za boljše delovanje širše javnosti. Primeri kot so terorizem in globalna kazniva dejanja, so tista dejanja na katere se mora osredotočiti koncept »branja misli« (Cerar, 2013). V tem poglavju smo se osredotočili na etična oziroma neetična dejanja znotraj družbe, tako tudi znotraj skupine imenovane obveščevalna dejavnost, in seveda znotraj kazenskih postopkov. Ker pa se naše raziskovanje nadaljuje in se nismo osredotočili samo na pojma etičnost in neetičnost, temveč smo se osredotočili tudi na obveščevalno dejavnost, bomo to v nadaljevanju predstavili.. 15.

(16) 3 Obveščevalna dejavnost S pojmom obveščevalnih dejavnosti se srečujemo vsaki dan, vendar se tega ne zavedamo. Vsak dan potekajo akcije obveščevalnih služb znotraj države, kot tudi zunaj nje. Vendar pa je naše zavedanje omejeno, saj so službe znotraj obveščevalne dejavnosti očem neznane in nevidne. Delujejo prikrito in na državnem kot tudi globalnem nivoju. Obveščevalna dejavnost je del državnih ureditev, ki se ob globalnih primerih terorizma in kaznivih dejanj globalnega pomena (preprodaja drog, trgovanje z belim blagom,…) združujejo hkrati pa tudi tekmujejo in preverjajo konkurenco na trgu (obveščevalne službe se nadzirajo in preverjajo druga drugo). Delovanje obveščevalne dejavnosti je znano samo nekaterim posameznikom določene države. V Sloveniji se z delovanjem seznanjajo zaposleni v obveščevalni. službi,. tajni. sodelavci,. Varuh. za. človekove. pravice,. Informacijski. pooblaščenec id. To so tudi institucije na katere se lahko državljan Republike Slovenije obrne, če posumi, da se državljanu kratijo lastne pravice, predvsem pravica do zasebnosti in varovanja osebnih podatkov na nezakonit način (Zakon o varuhu človekovih pravic, 1994). Kot pravi Nataša Pirc Musar obveščevalna dejavnost je združenje ljudi, ki opravljajo dela na terenu, tako na ozemlju Republike Slovenije kot zunaj nje, poleg ljudi na terenu pa so del ekipe tudi analitiki, ki imajo dostop do podatkov, kateri jim omogočajo iz informacij, ki jih imamo v neomejenih količinah pridobiti podatke. Večina teh podatkov je javnega značaja, prikritega operativnega dela s pomočjo tajnih sodelavcev je samo okoli 5-10%. Bolj podrobno o obveščevalni dejavnosti bomo raziskovanje namenili v definiciji obveščevalne dejavnosti, ki sledi. Da se pobližje spoznamo s problematiko in samim pojmom obveščevalne definicije (Podbregar, 2012). Obveščevalne službe so ključni element vsake države in zagotavljajo neodvisno analizo informacij, pomembnih za varnost države in družbe ter za zaščito njenih glavnih interesov (Born, 2003).. 3.1 Definicija obveščevalne dejavnosti Obveščevalna dejavnost je del vladne službe. Skrbi za notranjo varnost države. S pomočjo policije opravljajo naloge, s pooblastili, ki so jim določena. »Policija je organ v sestavi ministrstva, ki opravlja naloge, določene z zakoni ter na njihovi podlagi izdanimi predpisi« (Zakon o organiziranosti in delu policije, 2013). 16.

(17) Definicije obveščevalne dejavnosti lahko delimo na več sklopov. Prvi izmed njih je pojmovanje obveščevalne dejavnosti v ožjem in širšem smislu. Nekateri avtorji se opredeljujejo do definicij z pojmovanjem posameznih besed. Del obveščevalno-varnostnih dejavnosti mora biti legalnost, strokovnost in etičnost, kot so mnenja Purg, Anžič in Podbregar. Obveščevalno-varnostna dejavnost v ožjem smislu je dejavnost, ki naj bi le javno ali tajno zbirala in analizirala ter interpretirala podatke, ki so pomembni za državo ali so predmet zanimanja obveščevalnih služb. V širšem smislu pa naj bi k obveščevalno-varnostni dejavnosti spadale še tajne akcije in protiobveščevalna dejavnost (Anžič, 1997 in Purg, 1995). »Obveščevalno-varnostna dejavnost je v bistvu proces zajemanja, zbiranja podatkov, njihovega vrednotenja in analiziranja ter distribucije informacij do uporabnikov raznolikih obveščevalnih informacij, potrebnih pri odločanju« (Podbregar, 2012). Glavna in temeljna značilnost obveščevalno-varnostne dejavnosti je tajnost delovanja. Lastnost, ki jo zelo loči od drugih dejavnosti. Pravzaprav je edina, ki uporablja tajne podatke in na podlagi njih prinese rezultate za službe, ki od njih to zahtevajo. Tajnost se v prvi vrsti kaže v načinu pridobivanja – praviloma tajnih – podatkov, ki mora biti tajen. Te podatke je treba hitro analitično ovrednotiti in oblikovati v obveščevalne informacije. Ti in drugi obveščevalni izdelki gradijo in bogatijo obveščevalno zakladnico znanja, ki predstavlja posebno moč in s tem nezanemarljivo sestavino moči države (Podbregar, 2012). Kot pravi tudi Podbregar (2012): Obveščevalno-varnostno dejavnost opredeljujejo legalna, strokovna in etična načela, kar je še zlasti pomembno zaradi njene posebne občutljivosti in delikatnosti. Vključuje namreč posege v človekovo zasebnost, ki ne sme biti kršena nezakonito in predstavlja določena varnostna tveganja ter nazadnje posega tudi na področje tajnosti podatkov. Bistvo osnovne dejavnosti je obveščevalni proces, ki vsebuje dokaj prepletene in soodvisne postopke. Vsak del službe znotraj procesa obveščevalnih dejavnosti je odvisen od koga drugega. Bodisi tajnih sodelavcev, analitikov, zaposlenih na terenu ipd. Kljub prepletenosti in soodvisnosti teh postopkov pa so sestavine obveščevalnovarnostnega procesa prepoznavne, saj gre v prvi vrsti za načrtovanje in usmerjanje, pridobivanje podatkov, njihovo analiziranje in vrednotenje ter posredovanje končnih informacij. Najpomembnejše pa je uporabiti preverjene podatke in pravilne, ne zavajajočih, ker lahko pripelje do katastrofalnih posledic. Natančno opravljanje službe je izrednega pomena.. 17.

(18) Torej eden izmed glavnih temeljev definicije obveščevalno-varnostne dejavnosti je tudi etičnost. Etičnost je osrednji del celotnega delovanja procesov znotraj obveščevalnih služb. Zaradi pomembnosti etičnosti znotraj delovanja obveščevalnih služb, mišljenih v ožjem ali širšem smislu smo namenili temu celotno diplomsko nalogo. Brez delovanja znotraj pojma etičnost in soodvisnost s pravičnostjo, ter v postopkih tudi strokovnost, in če naštetega ni, ne moremo govoriti o delovanju obveščevalnih služb kot delovanju v skladu z zakoni, kar pomeni delovanje v dobro države in celotne javnosti (Podbregar, 2012). Hkrati pa moramo obdržati suverenost, kar se dotika tajnosti podatkov, in paziti, da jih ne izkoristimo v napačne namene. Take in podobne stvari pa ležijo predvsem na nosilcih oblasti in institucij, katere sodelujejo v procesu obveščevalnih dejavnosti. Kot smo jih že omenili je to vlada, država, Varuh za človekove pravice, Informacijski pooblaščenec, id. Ker je pojem obveščevalne dejavnosti zelo širok smo v nadaljevanju pripravili delitev znotraj obveščevalne dejavnosti, ki se deli na tri dele. Delovanje obveščevalne dejavnosti je globalen sistem, znotraj državnih ureditev, zato smo mnenja, da bo poslednje definiranje in opredeljevanje na vrste izrednega pomena za boljše razumevanje tematike, ki jo raziskujemo.. 3.2 Vrste obveščevalno-varnostnih dejavnosti V procesu obveščevalno-varnostnih dejavnosti prihaja do različnih delitev znotraj procesa in dejavnosti. Ena izmed njih, najpomembnejša za naše raziskovanje je predvsem delitev na tri podzvrsti, katere bomo posamezno opredelili v nadaljevanju. To je delitev na: obveščevalno dejavnost, protiobveščevalno dejavnost in varnostno dejavnost. To so trije sklopi, ki delujejo znotraj državne ureditve, in vsak sklop izmed njih igra pomembno vlogo, tudi pri raziskovanju tematike, ki jo sami raziskujemo in sicer etičnosti. To so tri veje, nad katerimi se mora izvajati nadzor, da ne pride do kršenja etičnosti in kršenja zakonov, zapisanih znotraj posameznih držav. Ker so to trije popolnoma različni spektri delovanja, smo njim posvetili del naše diplomske naloge. Nekateri sklopi so pomembni tudi za problematike globalnih razsežnosti, nekateri malo manj, to je eden izmed razlogov, da smo se odločili, da bomo del preiskovanja namenili tem trem sklopom.. 3.2.1 Obveščevalna dejavnost Pri obveščevalni dejavnosti gre za zbiranje podatkov, pomembnih za nacionalno varnost izven območja naše države. Ker je Slovenija članica Evropske Unije (v nadaljevanju EU) in članica Zveze NATO (v nadaljevanju Nato) se postavlja vprašanje, kje opredeliti območje 18.

(19) obveščevalnega zbiranja podatkov? Ali izven območja Republike Slovenije ali izven območja EU in Nata? Pravniki trdijo s svojih stališč in prakse in imajo verjetno točne odgovore. Za njih zbiranje obveščevalnih podatkov iz EU in Nata, kot del teh multilateralnih organizacij, ni potrebno za našo nacionalno varnost. V nasprotju z njihovim razmišljanjem pa imamo na drugi strani uporabnike informacij kot so predsednik vlade, ministri ipd. ker so sami uporabniki in potrebujejo čim več informacij, so njihova navodila in usmeritve bolj ohlapne in so mnenja, da je vseeno potrebno tudi znotraj mej EU in Nata pridobiti znanja in informacije in je pojmovanje obveščevalne dejavnosti vse kar je zunaj meja Republike Slovenije. Ker pa imamo več zornih kotov, je tudi pri tej dilemi še tretji pomemben akter glede pojmovanja kaj spada pod obveščevalno dejavnost, to so izvajalci obveščevalne dejavnosti, ki delujejo na terenu in se soočajo z ogromno količino podatkov, ki izhajajo iz netransparentnih in raznolikih virov ogrožanja. Kljub temu, da prihaja do vedno večjega mednarodnega sodelovanja tudi med obveščevalnimi službami, je vseeno na terenu začutiti močan partnerski in konkurenčni odnos (Podbregar, 2012).. 3.2.2 Protiobveščevalna dejavnost Protiobveščevalna dejavnost je druga zvrst obveščevalno-varnostne dejavnosti. S protiobveščevalno dejavnostjo ščitimo naše nacionalne interese pred delovanjem in vdori tujih obveščevalnih služb. Vsaka večja sprememba, povzroči tudi večje posledice. Posledice vstopa Republike Slovenije v EU se zaradi graditve novih držav zahodnega Balkana soočamo s povečano protiobveščevalno dejavnost na ozemlju Republike Slovenije. Iz tradicionalnega središča, tj. Dunaj se taka dejavnost širi sedaj v Ljubljano, trend dogajanja povečevanja števila postavi na sum ravno to, da je razlog povečanja delovanja protiobveščevalne dejavnosti ravno zaradi selitve dogodkov iz Dunaja. Mnoge podobne modele dejavnosti v Ljubljani še danes lahko prepoznamo ko primerjamo vire iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Še danes so podobni modeli vidni v Ljubljani. Vpliv Dunaja je še vedno viden (Podbregar, 2012).. 3.2.3 Varnostna dejavnost Zadnja zvrst obveščevalno-varnostne dejavnosti je varnostna dejavnost. »V tem primeru naše nacionalno ozemlje ščitimo pred vsemi varnostnimi grožnjami, vključno z nadnacionalnimi grožnjami, kot so organizirani kriminal, terorizem ipd. Slovenija je geopolitično tranzitna država in je križišče poti iz vseh smeri. Poleg mnogih koristi in pozitivnih učinkov takšen geopolitični položaj na žalost predstavlja tudi odlično infrastrukturo za tiste, ki mislijo ter delajo bolj sebično in ozko oziroma za nas negativno. 19.

(20) Na tem mestu ne želimo polemizirati o potrebnosti te dejavnosti v sodobnem svetu. Že res, da so mnenja o tem različna, vendar se večina tistih, ki so bili v vlogi uporabnika obveščevalnih informacij strinja, da le-te potrebujejo. Prav tako pa po sicer maloštevilnih raziskavah lahko ugotavljamo, da vsebina obveščevalnih informacij participira v odločitvah v zelo majhnem, a morda ključnem odstotku« (Podbregar, 2013). Vse tri dejavnosti so izrednega pomena za obsežno in pravilno delovanje obveščevalnih služb, brez vseh treh spektrov, bi bilo v razsežnostih, ki danes obstajajo znotraj obveščevalnih služb v državah, težko delovati in biti učinkovit pri preprečevanju stvari, ki ogrožajo nacionalno varnost bodisi iz zunanjosti meja Republike Slovenije, bodisi v notranjosti (Podbregar, 2012). Vrste obveščevalnih služb imajo pomembno vlogo, tudi pri delovanju obveščevalnih služb. Ali biti bolj previden ko se lotiš obveščevalne dejavnosti ali ko se lotiš protiobveščevalne. Delovanje znotraj obeh in tudi tretjega spektra se razlikuje ko jih primerjamo med seboj. Razlikujejo se po nalogah, vključevanja tajnih sodelavcev ipd. zato del našega zaključnega dela opredelimo tudi v naslednjem podpoglavju, ki govori in se osredotoča na delovanju obveščevalnih služb.. 3.3 Delovanje obveščevalnih služb V naši raziskavi smo se lotili tudi raziskovanja pojava delovanja obveščevalnih služb. Za boljšo predstavo dogajanja smo analizirali tudi odgovore na vprašanja našega vprašalnika na tematiko etičnosti oziroma neetičnosti obveščevalnih dejavnosti. Ena izmed vodilnih delov naše diplomske je tudi samo delovanje obveščevalnih služb na splošno. Do podatkov smo prišli z analizo vprašalnika z vzorcem 47 vprašanih. Ponujeni so nam bili kar zanimivi odzivi in zanimivi odgovori na zastavljena vprašanja. Predno smo se pri tej tematiki lotili analize virov, smo zastavili vprašanja znotraj ankete, kjer je bilo tudi vprašanje: »Kaj za vas pomeni pojem obveščevalne službe«? Govor je bil o predstavah o delovanju obveščevalnih služb. Veliko odgovorov se je dotaknilo pojma tajnost, prikritost, kar je dejansko delovanje obveščevalnih služb. Vprašani so pravilno izpostavili ob odgovorih, da je njihovo delovanje predvsem namenjeno varovanju podatkov, preprečitvi izvirov kaznivih dejanj, skrbeti za nacionalno varnost. Pomembno lastnost so podali, da mora biti ažurno in natančno obveščanje nujni del njihovega delovanja. Najbolj približali pa so se tisti, ki so v odgovor zajeli večino del delovanja obveščevalnih služb, in sicer tisti, ki pravijo da obveščevalne službe delujejo kot državni. 20.

(21) organ, ki skrbi za varnost države in njene ureditve, s tem da ustreznim naslovnikom priskrbi ustrezne informacije o potencialnih virih ogrožanja, pri čemer uporablja posebne metode dela, lastne le obveščevalni službi. Odgovori kot so bili, so pripomogli k razumevanju pojma obveščevalne službe znotraj Republike Slovenije in predvsem njenega delovanja, kot je poznano vprašanimi. Znotraj državnih ureditev kot že vemo, delujejo razne obveščevalne službe. Obveščevalne službe so službe, katere trgujejo s informacijami in podatki, važni za ohranjanje nacionalne varnosti. Delujejo na nivoju tajnosti, zato je tudi dostop do njihovih informacij, podatkov, do njihovega delovanja nedostopno javnosti. Podatki s katerimi trgujejo bi imeli premočan vpliv na javnost, zato je bolje, da nekatere stvari ostanejo prikrite in nedostopne javnosti. Koliko podatkov se pretaka znotraj obveščevalnih služb ne bomo nikoli vedeli, ker vemo, da javnost ve premalo o delovanju obveščevalnih služb, kar smo tudi potrdili s podanimi odgovori na vprašanje ankete, katere rezultat je bil, da je 88% vprašanih podalo odgovor, da vedo premalo o dogajanju znotraj obveščevalnih služb, da bi sploh lahko sklepali, kakšno je dejansko dogajanje znotraj obveščevalnih služb. Obveščevalne službe kot že omenjeno delujejo znotraj državne ureditve v sklopu obrambe države. Da deluje obveščevalna služba znotraj države zakonito opredeljuje tudi Zakon o obrambi (2004), ki pravi, da je temeljni namen obrambe odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države. Ta namen se uresničuje tudi z vključevanjem in z aktivnim sodelovanjem države v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb. Delovanje obveščevalnih služb, kot že omenjeno ni omejeno samo na meje znotraj države, tajne mreže se širijo tudi preko mej. Ne samo to, obstajajo mreže, ki se zaradi razširjenosti terorizma in kaznivih dejanj, povezujejo na globalnem, mednarodnem nivoju in skupaj nastopajo v boju proti omenjenimi akterji terorizma ipd. Velika pomoč vsakemu operativcu pa so tudi tajni sodelavci, bodisi znotraj države bodisi zunaj nje. Vsak izmed operativcev dobi nalogo, da pridobi potrebne informacije, ki jih le ti dobijo od tajnih sodelavcev in jih nato posredujejo analitikom v obdelavo (Lobnikar in ostali, 2014). V sistem obveščanja lahko vpeljemo tudi vohune, v primerih, da rabimo podatke od nasprotnikove ureditve, se vpelje vohune, te ločimo na 5 skupin: lokalni vohuni, notranji vohuni, spreobrnjeni vohuni, mrtvi vohuni in živi vohuni (Podbregar, 2012). V splet mreže je najbolje vpeljati, čim več omenjenih vohunov in urediti zadeve, da se mreža ne sesuje in ne pride na plan. Vsi deli mreže morajo ostati skriti. 21.

(22) Uporaba omenjenih 5 skupin je pomembna in uporabnost njih je za vsakega drugačna. Lokalni vohuni so del skupnosti oziroma prebivalci nekega področja. Notranji vohuni so del skupine med nasprotniki, po navadi kakšni nasprotnikovi uradniki. Ko pridobimo nasprotnikovega vohuna na svojo stran in ga uporabimo za dosego lastnih ciljev, govorimo o uporabi spreobrnjenih vohunov. Uporaba mrtvih vohunov pomeni narediti nekaj odkrito, da se preslepi nasprotnika in da o tem naši vohuni poročajo nasprotniku. Vohune, ki prinesejo skrivnosti iz nasprotnikovega tabora imenujemo živi vohuni (Podbregar, 2012). Nekateri agenti imajo nalogo pridobivati podatke od določenih oseb za dalj časa, imenujemo jih agenti pod krinko. Da dobijo zadostno količino podatkov, se pretvarjajo da so zaljubljeni, da so zelo dobri prijatelji, vendar taki vohuni samo kradejo identitete, kdaj delujejo nezakonito,… V sistem in življenje človeka, ki deluje pod krinko se vpne mnogo oseb, osebe ki jih zavaja. Ljudje, ki mislijo, da je človek pod krinko samo navadna oseba, brez kakršnihkoli skrivnih življenj. So taki ljudje brez čustev, ali samo zelo predani svojemu delu (Evans in Lewis, 2013)? Vse to je tudi delo agentov, ki se odločijo pretvarjati, da bi dosegli in pridobili podatke, ki se jih zahteva od njih. Delovanje obveščevalnih služb deluje prav na posebnem nivoju, na državnem nivoju, a prikritem, javnosti neznanem. Prenašajo se podatki, za katere ne bomo nikoli izvedeli, razen, če se akterji, ki jih vodijo odločijo, da bodo to delili z drugimi. Ali v nekaterih primerih, ko pride do »curljanja« informacij od virov, ki so bili del obveščevalnega procesa, vendar zaradi nezakonitega dogajanja znotraj, niso mogli več delovati znotraj takih dogajanj. Nekateri pustijo vse za sabo, drugi se odločijo za drugo pot, za pot, da javnost obvestijo, kaj se v resnici dogaja. Najboljši opis takega primera, je nedaven primer Edvarda Snowdna. Sam se je odločil posredovati informacije v javnost. Izvedeli smo marsikaj, marsikaj kar so nam prikrivali, je bilo odkrito. Da so te vrste informacij prišle v javnost, je pravilno. Ker nas soočijo z nezakonitostjo in neetičnostjo, ki so jo v tem primeru izvajali Američani in Angleži preko lastnih varnostnih služb. V dokumentih, ki so bili predstavljeni javnosti, so tudi podatki o metodah, ki jih uporabljajo za prisluškovanje, vendar ne samo nad terorističnimi skupinami, zaradi dogajanj v Združenih državah Amerike 9/111, ampak tudi nad lastnimi državljani in tudi državljani izven lastnih mej. V sodelovanju z angleško podružnico, se z njihovimi metodami poslužujejo nadzora nad celotnim prometom, ki poteka preko interneta. Rezultati omenjenih dokumentov so pokazali, da je celoten svet pod nadzorom obveščevalnih služb, 1. 9/11 je dogodek, ki se je zgodil v Združenih državah Amerike. Dogodek je napad 11.9.2001 na World Trade Center. Posledice terorističnega napada so bili ogromne, še posebej v delovanju obveščevalnih služb.. 22.

(23) demokracija v takih primerih propada, je neustrezna. Tehnologijo uporabljajo za pregled prometa, ki se steka preko Googla, Skypa, mobilnih telefonov, GPS-a, YouTuba, Tor, internetno bančništvo itd. (Harding, 2014). Delovanje obveščevalnih služb v svetovnem merilu je naredilo ogromen prehod in velike spremembe po 9/11. S prvimi spremembami so začele Združene države, temu je kmalu sledilo Združeno Kraljestvo,… Po omenjenem datumu, se je število akcij, število posebnih enot, s posebnimi nalogami in posebne operacije v svetu močno povečalo (Scahill, 2013). In s tem se je močno razširilo delovanje obveščevalnih služb, tudi na bolj odročne kraje, kateri prej niso bili del skritih operacij. Predvsem v ospredje dogajanja pade Irak, ozadje zakaj oni, nam verjetno ne bo nikoli znano, lahko samo predvidevamo. Prave podatke vedo sami izbrani (Scahill, 2013). Zaradi svetovnih premikov na področju terorizma in terorističnih skupin, so ti sistemi postali še bolj kompleksni. Zato je boj proti njim s strani obveščevalnih služb še toliko bolj otežen (Lobnikar in ostali po Glees, 2014). Ena izmed rešitev, za boj proti terorističnim organizacijam predstavlja mednarodno sodelovanje, ki iz dneva v dan postaja bolj potreben (Lobnikar in ostali, 2014). Omeniti ne smemo pozabiti finančnega stanja obveščevalnih služb, brez njega delovanje ne bi bilo mogoče. Vsa sredstva se odvzemajo iz državnega proračuna. Za specifične podatke, za kaj je šel denar, podatki niso javno dostopni. Pri vprašanju ali poslujejo brez izgub, in kot je potrebno, nam lahko dogovori samo Računsko sodišče, ki je leta 2008 že objavil, da je prihajalo do nepravilnosti, kar se veže na razporejanje finančnih sredstev. Neomejena sredstva za obveščevalno dejavnost pa imajo v Angliji (Thomas, 2010). Dotaknili smo se že tematiki etičnosti in neetičnosti, ter tematike obveščevalne dejavnosti, kako dejansko oni delujejo pa bo vidno skozi raziskovanje naslednjih poglavij. In sicer najprej z opredelitvijo varnosti in zasebnosti. Kako daleč gredo akterji obveščevalnih služb da poskrbijo za nacionalno varnost, vendar se pri tem ne ozirajo, ali pač, na vpletene tretje osebe, ki ne ogrožajo varnosti. Vendar pa je zaradi varnosti ogrožena njihova zasebnost, ter kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.. 23.

(24) 4 Varnost ali zasebnost Vsak izmed nas se dnevno srečuje s pojmoma varnost in zasebnost. V nadaljevanju bomo tudi bolj podrobno definirali omenjena pojma, ter predvsem razliko med njima, in kaj je v vsakdanjem življenju nekoga potrebno vedeti, da se zadeve ne lotimo napačno in da ne prihaja do konflikta med zasebnostjo in varnostjo zaradi prikritih ukrepov, nadzora, ki se dogaja vsak dan, nam pred očmi prikrito. Pojmovanje varnosti in zasebnosti je posebno pomembno v našem sklopu, zaradi nesoglasja, koliko daleč smo pripravljeni žrtvovati našo zasebnost, zaradi nacionalne varnosti? Zakaj bi se prepuščali neprestanem nadzoru, kamorkoli gremo in karkoli delamo, kadarkoli? Vendar ker nadzor, pa čeprav nezakonit v določenih primerih ne boli, se ljudje tega ne zavedajo in se prepustijo toku dogodkom in konstantnem nadzoru. Po drugi strani pa se postavlja vprašanje, kam se lahko sploh obrnemo, komu lahko zaupamo kot pravi Nataša Pirc Musar v intervjuju z njo?. 4.1 Definicija varnosti Varnost je občutek ugodja znotraj državne ureditve, družine,… ki nam da vedeti, da smo znotraj določene skupine varni in da nas ni potrebno skrbeti. Vendar kljub temu, da se lahko počutimo brezskrbno, moramo biti vseeno pozorni na spreminjanje in ugotavljanje, če gre še za dejansko varnost ali samo za izkoriščanje le te za višji namen. Ker smo del neprestano spreminjajočega sveta, pretoka neskončnih virov informacij, in red uhaja iz rok političnih ureditev znotraj države. Zaradi podobnih težav in tehnološkega napredka je danes možnost popolnega nadzora, z namenom urejanja reda znotraj države. Vse lepo in prav, dokler ne pride zaradi dileme varnosti do pretiranega izkoriščanja nadzora in kratenja človekovih osnovnih pravic. Ko prestopimo mejo etičnosti in začnemo na podlagi varnosti nadzirati celotno populacijo ne samo kršiteljev reda in prestopnikov, ki so storili kaznivo dejanje oziroma ogrozili nacionalno varnost Republike Slovenije, takrat vemo, da ne delamo nekaj pravilno in se je potrebno ustaviti, če le še ni prepozno. Za pravo mero etičnega delovanja, je potrebno, da so na položaju odločanja pravi ljudje. Ob pogovoru v intervjuju z Natašo Pirc Musar smo prišli do marsikaterih dilem pri vprašanju varnosti. Ugotovili smo, da ima politika države moč nadzirati celotno državo, samo zaradi ustrahovanja in prirejanja resnic glede varnosti države. Gredo tako daleč, da ljudje prepustijo ves nadzor in ni nobenih ugovorov. Namesto, da bi moč in tehnologijo usmerili samo v kazenski pregon, se vedno več začenja pojavljati še dodaten poseg v življenja. 24.

(25) drugih akterjev. Država mora biti pozorna, kar je v Republiki Sloveniji možno opaziti da je na to da se ne opira na pojem varnosti zaradi 5% dejanskih krivcev in da ne začenja izkoristiti moči nadzora nad celotnim prebivalstvom. Namen obveščevalnih služb je primarno dober za borbo zoper kriminal vseh vrst, in pri tem naj ostane. Na globalnem nivoju govorimo o izkoriščanju pojma varnosti. Pojavlja se množičen nadzor vseh državljanov, samo zaradi določen skupine ljudi (Thomas, 2010). Kot pravi Thomas je v Angliji, kjer delujeta MI5 in MI6, ki sta obveščevalna in protiobveščevalna služba Anglije prisotno na milijone kamer, čez celotno ozemlje države, zaradi strahu pred teroristi in terorizmom na sploh. Vendar se niso ustavili pri tem, da bi nadzirali samo specifične skupine muslimanov, ampak so šli dlje in nadzirajo celotna telekomunikacijska omrežja, ulice…, kjer pa se nahajajo tudi ostali državljani kraljevine in s tem so vpeti v proces nadzora, kateri se jih ne bi smel dotikati (Thomas, 2010).. 4.2 Definicija zasebnosti Zasebnost je del človeškega življenja, ki je v tem svetu nenehno razpeta med dve temeljni razsežnosti. Imamo del človeka, ki si prizadeva samo zase, za svoj obstoj in lastni razvoj, njegov drugi del pa se želi razdajati drugim in svetu. Tej usodnosti nihanja med individualnim na eni strani ter partikularnim in univerzalnim na drugi strani se ne more izogniti nihče. Noben posameznik ne more živeti zgolj zase ali zgolj za druge. Seveda pa ljudje močno razlikujemo v tem, koliko sebe in tujega želimo zadržati zase, ter koliko svojega smo pripravljeni nameniti drugim ljudem in naravi (Cerar, 2013). Pomemben del definiranja zasebnosti, je da je to temeljna človekova pravica (saj gre v tem primeru tudi za varstvo osebnih podatkov) ki ne sme biti kršena, še posebno ne na nezakonit način, kot določa tudi Ustava Republike Slovenije, 1991 v 38. členu. Vsakdo ima pravico do zasebnosti in da je zasebnost nedotakljiva obrazloži tudi Ustava Republike Slovenije (1991) v 35. in 37 členu. Natančneje »zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic« (Ustava Republike Slovenije, 1991). 37. člen Ustave Republike Slovenije (1991) pa narekuje »(varstvo tajnosti pisem in drugih občil). Zagotovljena je tajnost pisem in drugih določil. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišče za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti in drugih občil in nedotakljivosti človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države«. Stališče, da sme policija v predkazenskem postopku pridobiti podatke, ki sodijo v ustavno varovano komunikacijsko. 25.

(26) zasebnost, brez sodne odločbe, ne izpolnjuje pogoja, ki ga Ustava Republike Slovenije (1991) v drugem odstavku 37. člena določa za dopustnost posega v komunikacijsko zasebnost tj. da poseg s svojo odločbo dovoli sodišče.. 4.3 Izgubljanje zasebnosti zaradi prikritih ukrepov – konflikt med zasebnostjo in varnostjo V intervjuju z Informacijskim pooblaščencem smo se dotaknili tudi tematike izgubljanje zasebnosti zaradi prikritih ukrepov. Ker je glavna naloga Informacijskega pooblaščenca varovanja osebnih podatkov, smo se odločili na to tematiko sestaviti intervju. Ugotovili smo, da bo zasebnost posameznikov ob ne pravih oseb na glavnih pozicijah lahko zelo zmanjšala. Predvsem zaradi uvedbe novih tehnologij, ki so malo da ne očem nevidne, in s tem opazovani nima ideje, da se nad njim izvaja določeni nadzor, pri katerem trpi njegova oziroma njena zasebnost. Ena izmed omenjenih tehnologij je nano tehnologija, ki je tako majhna, da dejansko govorimo o delcih v velikosti samih atomov. Taka tehnologija je očem lahko popolnoma nevidna. Ravnanje s tako tehnologijo predstavlja tudi izziv pravnikov, saj bo potrebno v naprej predvideti in pripraviti ustrezno zakonodajo, predno pride do izkoriščanja in delovanja mimo zakonskih predpisov. Hkrati pa bo potrebno biti previden, saj mora biti zakonodaja tehnološko nevtralna. Tehnologija na katero bo potrebno biti pozoren v prihodnosti je tudi: biometrija, moderne informacijske tehnologije, »droni«, trojanski konji, pameten video nadzor, »cloud computing«, »big data«). Kar je nevarno zaradi nadzora nad ljudmi in vtikanja v njihovo zasebnost je tudi programska oprema, ki so jo že ustvarili in se imenuje »Ex Kies Core«, omogočala pa naj bi samo z vpisom elektronskega naslova dostopati do vseh podatkov uporabnika tega elektronskega naslova. V ameriški praksi naj bi uporabljali tudi prisluškovanje po nivojih. Kjer je potrebno vedeti za kakšen nivo gre, in da v primeru da prisluškujejo telefonskim pogovorom, prisluškujejo samo osebi v postopku, in izvzamejo iz pogovorov tretjo osebo, torej osebo, ki je na drugi strani linije, in nima nobene povezave s tem, zaradi česar nekomu prisluškujejo. Pozorni moramo biti, kako daleč lahko gremo ko nad nekom izvajamo prikrite ukrepe. Za raziskovanje konflikta med zasebnostjo in varnostjo je pomembna analiza virov, kot so informacije, ki so se razvedele, zaradi oseb, ki so delovali znotraj obveščevalnih služb. V Sloveniji za enkrat takih problemov še nimamo, oziroma če obstajajo so dobro prikriti. V zadnjih časih so v ospredju »curljanja« informacij v javnost Združene države Amerike. Nekatera imena takih informatorjev so npr. Bradley Manning, Julian Assange in Edward 26.

(27) Snowden. Izvedelo se je da znotraj NSA2 poizvedujejo o osebah, ki imajo v svetu pomembno politično vlogo, poizvedovalo in prisluškovalo ter nadzorovalo naj bi se poleg oseb na visoko-političnih položajih tudi ostalim državljanom preko vseh elektronskih pošt, klicev ipd. Snowden je potrdil avtorstvo dokumentov s predpostavko strogo tajno, ko jih je podal novinarskim hišam, da so informacije dosegle svetovno prebivalstvo preko njih. Posledice, ko so informacije prišle v javnost so bile hude, predvsem za delovanje NSA. Snowden je razkril, da je z NSA sodelovala tudi angleška partnerica varnostne službe »Government Communication Headquarters3« (v nadaljevanju GCHQ). Zbirali naj bi podatke o vseh telefonskih klicih vseh državljanov Amerike, znotraj programa imenovanega PRISM. Poleg tega pa imajo dostop tudi do korporacij kot so Google in Yahoo, preko katerih dveh brskalnikov se preteka največ dnevnih informacij. Informacij, ki se dotikajo tudi posameznikov, ki niso vpleteni v nikakršna kazniva dejanja oziroma sodne postopke, pri katerih se vpletejo obveščevalno-varnostne službe. Današnja tehnologija jim omogoča shranjevati vse te podatke, in jih izkoristijo, ko jih želijo sami (Harding in Leigh, 2013). Dogajanje znotraj naštetih obveščevalnih dejavnosti in izkoriščanje novejših tehnologij ne bi smelo biti dovoljeno in omogočeno za nadzor nad prebivalstvom sveta, moralo bi se uporabljati samo za boj proti terorizmu, kar je bila prvotna ideja obveščevalnih služb, ko si niso več gledale pod prste in vohunile druga za drugo kot poda v intervjuju Nataša Pirc Musar. Najnevarneje je, da v Londonu (GCHQ) in Washingtonu (NSA) te meje dovoljujejo. In njihov namen ni več samo nadzirati in poizkusiti preprečiti teroristične akcije in druga hujša kazniva dejanja, pri katerih se vmešajo obveščevalne službe, vendar tudi nadzirati celoten spekter prebivalstva in njihovih lastnih državljanov (Harding in Leigh, 2013). Glavni akter spreminjanja pojmovanja in povečanja nadzora zaradi varnosti in s tem prikrajšanje zasebnosti je bil napad v Ameriki na tako znana dvojčka. Po napadu so v Združenih državah takoj ustanovili sektorje za domovinsko varnost in proti teroristične enote. Nastajajoče vojne organizacije in odgovor držav na problematiko, je prinesel ogromno sprememb in različnih posledic. Navezujejo se, da je nadzor potreben zaradi bojevanja proti »super terorizmu«. Nastale spremembe, naj bi preprečile ponovne napade in ti. »črne luknje« v sistemu. Vendar so nekatere izmed sprememb tako ekstremne, da je v določenih primerih težko sploh še govoriti o demokratičnosti držav (Born in ostali, 2005). 2. Ameriška nacionalna varnostna služba, ki prestreza informacije znotraj komunikacijskih kanalov po celotnem svetu. Informacije, ki ogrožajo nacionalno varnost Združenih držav Amerike. 3 Glavni sedež angleške vladne komunikacijske službe. Angleška služba, ki dostopa do 25% celotnega internetnega prometa (Harding in Leigh, 2013).. 27.

(28) Tudi v Združenem Kraljestvu se je začel povečan nadzora zaradi omenjenega napada 9/11, poleg tega pa je teroristični napad na podzemno železnico nekaj časa za tem povzročil še večji porast tehnologij za nadzor (Thomas, 2010). Delovanje obveščevalnih služb, predvsem na ozemlju Republike Slovenije pa omejujejo tudi zakonski predpisi, katere mora vsak, ki je del obveščevalne službe, upoštevati. Kateri zakonski predpisi so za omenjeno službo najpomembnejši se bomo soočili v naslednjem poglavju.. 28.

(29) 5 Zakonska podlaga delovanja obveščevalnih dejavnosti Govorili smo že o etičnosti, govorili smo že o delovanju obveščevalnih služb, pojmovali definicije, ki so bile potrebne razlage, dotaknili smo se tudi že problematike razlikovanja med varnostjo in zasebnostjo. Vse zgoraj naštete zadeve so predvsem del praktičnega izvajanja službe obveščevalne dejavnosti. Kaj pa teoretični vidik? Kakšne so zakonske podlage za raziskovalni objekt? Kakšne so razlike med teorijo in prakso, predvsem kar je pomembno je, ali je v praksi res tako, kot je zapisano v teoriji? Na podana vprašanja bomo poizkusili dobiti odgovore v tem sklopu. Znotraj tega poglavja, kateri je zakonska podlaga delovanja obveščevalnih dejavnosti, bomo preverili kako mora delovati obveščevalna služba Republike Slovenije in sicer SOVA. V Republiki Sloveniji imamo zakone in zakonske akte, ki potrjujejo pravno državo in njeno delovanje na vseh področjih državne ureditve: kako, kje, kdaj, zakaj, kakšne so sankcije, ipd. Delujejo in so pisana za splošni red znotraj države. So pravila, ki določajo življenje posameznikov oziroma državljanov znotraj državne ureditve. Ker pa Republika Slovenija deluje tudi na globalni ravni, na ravni znotraj ureditve EU, na ravni ureditve Nata ipd. pa sestavljajo državno ureditev tudi bilateralni dogovori med državami. Predvsem so taka sodelovanja pomembna za sodelovanje na področju kriminalitete, na področju urejanja kaznivih dejanj, na področju nacionalnih mej, in pooblastil določenih členov držav znotraj le-teh mej. Predvsem pa igrajo mednarodne pogodbe in mednarodno sodelovanje skoraj najpomembnejšo vlogo za opredeljevanje problematike, katero raziskujemo v diplomski nalogi in sicer o opredeljevanju sodelovanj med obveščevalnimi službami posameznih družb. Ker pa izhajamo iz Republike Slovenije, se bomo osredotočili na definiranje pojmov znotraj slovenske zakonodaje, katera se dotika problematike delovanja obveščevalnih služb. Tudi skozi pravno ureditev bomo videli, kaj je zakonito in s tem kaj je etično za delovanje obveščevalnih služb znotraj meja Republike Slovenije. Zakonske podlage so del pravne države, ki mora biti nujno prisotna, da lahko karkoli omenjamo in govorimo o ravnanju po zakonih določenih za obveščevalne službe. Pravna država je moderna država, v kateri je delovanje državnih organov pravno vezano in v kateri so zagotovljene temeljne pravice (Cerar, 2009). Pojav pravne države sovpada z razvojem moderne družbe. Pri pojavu pravne države je to vedno vidno šele s časovnim zamikom. Da se dejanska slika vidi, je potrebno nekaj spremeniti in preučiti modele delovanja, to pa lahko šele, ko smo nekaj časa že posvetili taki tematiki. Zakonska država, država s podlago v zakoni, zagotavlja predstavniškemu 29.

(30) telesu ustavni položaj, uveljavlja se načelo splošne enakosti pred zakonom ter zagotavlja vezanost delovanje uprave na zakon (Cerar, 2001).. 5.1 Zakon o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji Glavna zakonska podlaga za delovanje SOVE je zakon z akti o SOVI (v nadaljevanju ZSOVA). V njem so vsi predpisi, katerih se mora SOVA nujno držati. Da obveščevalne službe delujejo za javno dobro je najlažje, da se držijo predpisanega zakona. Da lahko govorimo tudi o etičnosti delovanja obveščevalnih služb znotraj družbe, se morajo držati predpisov, ki so jim dani. »SOVA je samostojna služba vlade, ki opravlja s tem zakonom določene naloge.« (Zakon o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, 2006). V ZSOVI je zapisano vse, od nalog, ki jih izvajajo, kdaj in kdo določa, ko gre pri podatkih za ustrezno vrsto tajnosti. Kdo vodi SOVO, kakšni so pogoji za izbiro direktorja ipd. Pri delovanju SOVE je obvezno zapisati znotraj zakona, kar ZSOVI ima, s kom in kdaj SOVA sodeluje, in kakšni so pogoji za sodelovanje s SOVO. Pri opredeljevanju etičnosti, in delovanja znotraj zakonov je pomemben tudi naslednji sklop, ki je določen v ZSOVI. Sklop govori in omenja kakšna pooblastila imajo zaposleni v SOVI. Ker je glavni spekter SOVE zbiranje podatkov, ter varstvo in zavarovanje podatkov, se sam zakon osredotoči tudi na to tematiko. Da pa je nadzor še povečan nad delovanjem obveščevalnih služb zapisanih v ZSOVI, imamo v Republiki Sloveniji še Zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. »Omenjeni Zakon ureja predmet in obseg parlamentarnega nadzora obveščevalnovarnostnih in varnostnih služb, sestavo, pristojnosti, naloge in način dela delovnega telesa Državnega zbora, pristojnega za nadzor obveščevalno-varnostnih in varnostnih služb… (Zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, 2007). Parlamentarno nadzorstvo do leta 2000 ni bilo na ravni političnega nadzora obveščevalnih služb in policije zahodnih demokracij, zaradi pomanjkanja prakse in pravne neurejenosti od osamosvojitve. Potrebno je bilo še dodatna 3 leta, da je Republika Slovenija na pobudo Ustavnega sodišča Državni zbor sestavil predlog Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb (Anžič, 2010). 30.

(31) Nadzor je sestavni del življenja vsake organizacije, ki želi biti uspešna in učinkovita. Ker je obveščevalen krog stalnica, mora biti stalnica tudi nadzor, ki se izvaja nad obveščevalnimi službami. Poleg tega se mora opravljati preverjanje, primerjanje s predhodnimi rezultati, ocenjevanje in implementacije ugotovitev ocenjevanja. Izvajanje nadzora mora biti ustrezno normativno reguliran, da se lahko izvaja učinkovito in uspešno (Črnčec, 2010).. 5.2 Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije Kot na vsakem področju, je tudi na področju obveščevalnih služb možnost dejanj korupcije. Ker pa je to državna služba in izkoriščanje svojega statusa lahko pripelje do katastrofalnih negativnih posledic, je še toliko bolj pomembno, da se člani SOVE držijo tudi predpisanih zakonov znotraj omenjenega zakona. »Ta zakon z namenom krepitve delovanja pravne države določa ukrepe in metode za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov« (Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, 2011). »Namen tega zakona se uresničuje tako, da se: z omejevanjem in preprečevanjem korupcije ter nadzorom nad nezdružljivostjo funkcij z drugimi funkcijami in dejavnostmi zagotovi neodvisno izpolnjevanje ustavno in zakonsko določenih funkcij« (Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, 2011).. 5.3 Zakon o kazenskem postopku Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), je glavni pokazatelj etičnosti delovanja obveščevalne službe v Sloveniji. Postopki, ki se dotikajo pravnih utemeljitev na podlagi obsodb pri katerih imajo povezave tudi obveščevalne službe, so specifični in so določeni znotraj obstoječega zakona. Vsi postopki, od začetka do konca kazenskega postopka morajo biti v soglasju z ZKP. Obveščevalne službe igrajo veliko vlogo pri pregonih osumljencev, predvsem tistih, ki ogrožajo zaradi večjih razsežnosti nacionalno varnost tako znotraj Republike Slovenije kot tudi zunaj nje. Zato je še toliko bolj pomembno, da se obveščevalne službe striktno držijo določenih aktov znotraj ZKP. V primerih kršenja ZKP, predvsem kar se tiče izvajanja prikritih ukrepov, gre za kršenje človekovih pravic in njihove zasebnosti, kar pa si nihče ne sme dovoliti pri izvajanju omenjenih dejanj (Zakon o kazenskem postopku, 2013).. 31.