Pojavnost lobiranja v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študija

Texto completo

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer študija: Organizacija dela. POJAVNOST LOBIRANJA V SLOVENIJI. Mentor: izredni prof. dr.Marko Ferjan. Kranj, januar 2007. Kandidatka: Mojca Prestor.

(2) »Skoraj normalno postaja, da tisti, ki smo jih izvolili in pooblastili, da izvršujejo oblast, tega niso zmožni po eti. Hkrati pa so edalje pogosteje upravljavci oblasti taki, ki jih sploh nismo neposredno izvolili, niti nimajo pooblastil. To so mednarodne organizacije, kapital z odlo itvami o svojem gibanju in naložbah, pa tudi nevladne in druge organizacije«.. Urlich Beck, svetovno znani sociolog.

(3) ZAHVALA Iskreno ter z vsem spoštovanjem se zahvaljujem mentorju izrednemu prof. dr. Marku Ferjanu, za usmerjanje in pomo pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi gospodu poslancu Branku Grimsu za pomo pri zbiranju podatkov v raziskovalnem delu diplomske naloge..

(4) POVZETEK Diplomsko delo raziskuje pojavnost lobiranja v državnem zboru Republike Slovenije. V teoreti nem delu je bralcu predstavljeno lobiranje kot organiziran poizkus vplivanja posameznika – interesne skupine na tistega,ki sprejema odlo itev. V Sloveniji se na to definicijo težko zanašamo. Samo lobiranje poteka namre na isto primitiven na in. Bodisi na na in podkupovanja, ali pa na isto balkanski na in »daj – dam«, kar pa ni ve lobiranje v pravem pomenu besede. Lobiranje najve krat poteka na izrazito prijateljski na in, preko sorodstva, znancev, preko vseh možnih kanalov. Preko le-teh pa se nato poskuša vplivati na neko odlo itev. Za tem sledi država in interesne skupine. Najbolj splošna definicija »interesna skupina« govori, da je interesna skupina družbena skupina, ki za uveljavljanje svojih interesov skuša vplivati na politi ni interes. Svoje interese skušajo interesne skupine uveljaviti po razli nih poteh in na razli ne na ine, ki se jim v danih pogojih zdijo najprimernejši in najbolj u inkoviti. Na ini za dosego ciljev segajo od prijateljskega prepri evanja do resnih groženj (z ugrabitvijo, ubojem) in celo do korupcije in mafijskih zvez. V teoreti nem delu nato sledi komuniciranje z vplivnimi javnostmi, ki jih lahko opišemo kot subjekte ali skupine, ki neposredno vplivajo na družbenopoliti ne odlo itve, ter subjekti ali skupine, ki lahko s svojo vplivnostjo posebej vplivajo na cilje in interese organizacije, podjetja ali posameznika. To so torej tisti, ki odlo ajo o sprejetju ali nesprejetju dolo ene zakonodaje. V diplomski nalogi je opisan tudi proces lobiranja. Proces poteka po naslednjih korakih:odlo itev o lobiranju, izbor lobista, analiza stanja, dolo anje dinamike lobiranja, izbor metod in taktik lobiranja, udejanjenje, vrednotenje rezultatov. Naslednja stvar, ki je pri lobiranju tudi pomembna, so mediji. Za uspešno oblikovanje odnosov z mediji, je najprej potrebno natan no poznati zapletena razmerja med mediji,.

(5) politiki in organizacijami. Komuniciranje med vlado in državljani v glavnem poteka prek medijev in le ti imajo velik vpliv na obliko in vsebino teh informacij. V teoreti ne delu diplomske naloge je omenjeno tudi lobiranje kot proces prepri evanja. Kar lahko definiramo kot, da je lobiranje proces prepri evanja, na uspeh katerega vplivajo lastnosti lobista in lobiranca ter lastnosti prepri evalnega sporo ila. Prakti ni del diplomske naloge prikaže raziskovanje s pomo jo intervjuja poslanca. Tukaj so navedeni odgovori na vprašanja v zvezi s pojavnostjo lobiranja v Republiki Sloveniji, pripravljenostjo lobiranca ob za etku lobiranja, omenjeni so tudi primeri lobiranja ter kaj natan no je lobiranje. Omenjene so tudi metode in taktike lobiranja, ki se jih poslužujejo poslanci v državnem zboru. Omenjeno je lobiranje v Republiki Sloveniji in kdo vse sestavlja odlo evalni proces v Republiki Sloveniji. V prakti nem delu diplomske naloge lahko najdemo tudi organizacijsko shemo državnega zbora. Omenjene pa so tudi politi ne stranke. Politi na stranka je definirana kot združenje državljank in državljanov, ki uresni ujejo svoje politi ne cilje, sprejete v programu. V prakti nem delu diplomske naloge je omenjeno tudi glede ureditve pri nas. Za katero pa lahko povem, da v Sloveniji še nimamo zakona, ki bi urejal lobiranje v celoti. Zakon o lobiranju je v pripravi. Prvo obravnavo je doživel 14.7.1999. Zaenkrat to podro je bolj ali manj urejajo posamezni zakoni. Omenjen je tudi vpliv na nastanek zakonodaje. V Republiki Sloveniji je zakonodajni organ državni zbor, ki sprejema, spreminja in dopolnjuje zakone. Nove zakone ali spremembe in dopolnitve obstoje ih zakonov pa pripravljajo odbori ali strateške skupine, ki jih imenuje državni zbor ali vlada. Opisan je tudi primer študentske organizacije s podro ja spremembe zakonodaje..

(6) V prakti nem delu diplomske naloge je glavnega pomena intervju. Tukaj lahko preberemo dejansko stanje lobiranja. Gospod poslanec Branko Grims, mi je povedal nekaj besed o lobiranju »iz prve roke«.. KLJU NE BESEDE lobiranje državni zbor interesne skupine komuniciranje z vplivnimi javnostmi proces lobiranja lobiranje in mediji lobiranje kot proces prepri evanja vpliv na nastanek zakonodaje intervju poslanec.

(7) ABSTRACT This diploma researches the occurrence of lobbying in the Parliament of Republic of Slovenia. Lobbying is introduced to the theoretical part as an organized attempt of influence of individual – interest group on those making the decision. This definition is very hard to rely on in Slovenia. The lobbying itself is run in a primitive way. In a way of bribe or in a Balcanic way “You give – I give”, but that is not lobbying, at least not in the right sense of the word. Lobbying usually runs in distinctive friendly way, through family, acquaintances, through all channels possible. Then through them you can influence on the decision. After that are the country and the interest groups. The most general definition “interest group” says that the interest group is a social group, which tries to influence on political interest to put into effect its own interests. They try to put into effect their interests through many ways, which seem most appropriate and efficient in given conditions. The ways to achieve goals extend from friendly persuasion to serious threats (kidnapping, murder) and even to corruption and mafia connections. Communication with influential public follows in the theoretical part, which can be described as subjects, or groups that directly influence on social-political decisions and subjects or groups, which influence on goals and interests of the organisation, company or individual with their power. Those are the one who decide about passing or rebutting of certain legislation. The process of lobbying is also described in this diploma. Process runs through many steps: decision about lobbying, selection of a lobbyist, analysis of the situation, defining the dynamics of lobbying, selecting the methods and tactics of lobbying, realization, evaluation of the results..

(8) The next thing that is important with lobbying is media. For a successful design of public relations, you need to know exactly the complicated relations between media, politicians and organisations. Communication between government and citizens manly runs through media and only the media have great influence on shape and contents of these information. Lobbying is also mentioned as a process of persuasion in the theoretical part of diploma. This can be defined as if lobbying was a process of persuasion, on success of which influence the characteristics of lobbyist and the one being lobbied and the characteristics of persuasive message. Practical part of diploma shows the research with help of interview with a Member of Parliament. The answers to the questions about appearance of lobbying in Republic of Slovenia, readiness of the one being lobbied at the beginning of lobbying are stated here. Examples of lobbying and what lobbying exactly is are also mentioned. Methods and tactics of lobbying, which members of Parliament use are also mentioned. Lobbying in Slovenia and who all constitutes the decision-making process are also mentioned. The organisational scheme of Slovenian Parliament can also be found in practical part of diploma. Political parties are mentioned too. Political party is defined as an union of citizens that make their political goals, passed in program, come true. How the things are settled in Slovenia is also mention in this part of diploma. For which I can say that there is no law here in Slovenia which would settle lobbying in whole. The law of lobbying is currently in preparation. The first settlement was on the 14th of July in the year of 1999. Individual laws manage this area at the moment. Influence on the beginning of legislation is mentioned. The legislative body is the Parliament, who adopts, makes changes and supplements laws. New laws or changes.

(9) and supplements are prepared by committees or strategic groups, which are named by the Parliament or Government. Case of a student organisation from a field of legislation change is also described. Interview is of great significance in the practical part of the diploma. The actual state of lobbying can be read here. Member of Parliament Mr. Branko Grims said a few words about lobbying from his experience.. KEYWORDS lobbying parliament interest group communicating with the influential public process of lobbying lobbying and media lobbying as a process of persuasion influence on the beginning of legislation interview hypothesis a member of Parliament.

(10) KAZALO VSEBINE 1. UVOD…………………………………………………………………………………2 2. LOBIRANJE………………………………………………………………………….3 2.1. KAJ JE LOBIRANJE?.......................................................................................................................... 3 2.1.1. Primer lobiranja: ...................................................................................................................... 3 2.2. VRSTE LOBIRANJA ............................................................................................................................ 4 2.2.1. Notranje, zunanje lobiranje....................................................................................................... 4. 3. DRŽAVA IN INTERESNE SKUPINE……………………………………………...5 3.1. INTERESNE SKUPINE ......................................................................................................................... 5 3.2. NA IN VPLIVANJA INTERESNIH SKUPIN NA POLITI NE STRANKE ................................................... 6. 4. KOMUNICIRANJE Z VPLIVNIMI JAVNOSTMI……………………………….8 4.1. KAJ SO VPLIVNE JAVNOSTI? ............................................................................................................ 8 4.1.1. Vplivne javnosti delimo na: ....................................................................................................... 8 4.2. KAKO ODLO AJO VPLIVNE JAVNOSTI .............................................................................................. 9 4.2.1. Mediji ........................................................................................................................................ 9 4.2.2. Volivci ....................................................................................................................................... 9 4.2.3. Osebni interes.......................................................................................................................... 10 4.3. KDO VPLIVA NA KOGA? .................................................................................................................. 10. 5. PROCES LOBIRANJA…………………………………………………………….11 5.1. ODLO ITEV O LOBIRANJU .............................................................................................................. 11 5.2. IZBOR LOBISTA ............................................................................................................................... 12 5.3. ANALIZA STANJA ............................................................................................................................ 13 5.4. DOLO ANJE DINAMIKE LOBIRANJA ............................................................................................... 13 5.5. IZBOR METOD IN TAKTIK LOBIRANJA ............................................................................................ 13 5.6. UDEJANJENJE ................................................................................................................................. 14 5.7. VREDNOTENJE REZULTATOV ......................................................................................................... 14. 6. LOBIRANJE IN MEDIJI…………………………………………………………..15 6.1. MEDIJI, POLITIKI, LOBISTI ............................................................................................................. 15 6.2. NAJPOGOSTEJŠA ORODJA IN TEHNIKE KOMUNICIRANJA Z MEDIJI SO: ........................................ 15 6.2.1. Sporo ilo za medije ................................................................................................................. 16 6.2.2. Novinarska konferenca............................................................................................................ 16 6.2.3. Gradivo za novinarje............................................................................................................... 16 6.2.4. Izjava ....................................................................................................................................... 16 6.2.5. lanek ..................................................................................................................................... 16 6.2.6. Intervju .................................................................................................................................... 16.

(11) 6.2.7. Internet .................................................................................................................................... 16. 7. LOBIRANJE KOT PROCES PREPRI EVANJA……………………………….17 7.1. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA MO PREPRI EVANJA ...................................................................... 17 7.1.1. Lastnosti lobista ...................................................................................................................... 17 7.1.2. Lastnosti lobiranca.................................................................................................................. 18 7.1.3. Lastnosti sporo ila .................................................................................................................. 18 7.2. PRILOŽNOSTI ZA LOBISTE V SLOVENIJI ......................................................................................... 18 7.2.1. Za eti pri poslancih................................................................................................................. 18 7.2.2. Pritisk daje rezultate ............................................................................................................... 18 7.2.3. Za eti na vrhu.......................................................................................................................... 19 7.2.4. Poslanci in uradniki se morajo zabavati ................................................................................. 19 7.2.5. Posli z vlado so podaljšanje odnosov z javnostmi ................................................................... 19 7.3. ŠEST PRAKTI NIH NASVETOV, KAKO LOBIRATI MINISTRE, DRŽAVNE SEKRETARJE ALI POSLANCE ............................................................................................................................................................... 19 7.3.1. Opredelimo svoje prioritetne teme in cilje. ............................................................................. 19 7.3.2. Dobro poslušamo. ................................................................................................................... 20 7.3.3. Bodimo dobro pripravljeni...................................................................................................... 20 7.3.4. Ne ostanimo predolgo. ............................................................................................................ 20 7.3.5. Ne pozabimo, da smo tam zato, da navežemo stik................................................................... 21 7.3.6. Pomembno je, da zadevo izpeljemo do konca. ........................................................................ 21. 8. RAZISKOVALNI DEL……………………………………………………………..22 8.1. CILJ RAZISKAVE ............................................................................................................................. 22 8.2. OSNOVNA HIPOTEZA....................................................................................................................... 22 8.3. OPIS METODE RAZISKOVANJA ....................................................................................................... 23 8.3.1. Intervju .................................................................................................................................... 23. 9. LOBIRANJE V SLOVENIJI………………………………………………………………………….....26 9.1. ODLO EVALSKI PROCES V SLOVENIJI ........................................................................................... 26 9.1.1. Predstavitev vlade ................................................................................................................... 26 9.1.2. Delo vlade in priložnosti za lobiste ......................................................................................... 29 9.1.3. Državni zbor Republike Slovenije ........................................................................................... 29 9.1.4. Državni svet............................................................................................................................. 31 9.1.5. Politi ne stranke...................................................................................................................... 33 9.2. UREDITEV LOBIRANJA .................................................................................................................... 34 9.2.1. Ureditev lobiranja v svetu ....................................................................................................... 34 9.2.2. Ureditev lobiranja pri nas....................................................................................................... 36. 10. VPLIV NA NASTANEK ZAKONODAJE………………………………………37 10.1. PRIMER ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE S PODRO JA SPREMEMBE ZAKONODAJE ........................ 37 10.2. ZAKON O LOBIRANJU .................................................................................................................... 39.

(12) 11. UGOTOVITVE RAZISKAVE……………………………………………………40 11.1. SEZNAM VPRAŠANJ ....................................................................................................................... 40. 12. ZAKLJU EK……………………………………………………………………...49 12.1. TEST HIPOTEZ ............................................................................................................................... 49 12.2. POVZETEK UGOTOVITEV .............................................................................................................. 49 12.3. SKLEP ............................................................................................................................................ 50. 13. LITERATURA…………………………………………………………………….51 13.1. PUBLIKACIJE ................................................................................................................................ 51 13.2. INTERNETNI VIRI .......................................................................................................................... 52 13.3. USTNI VIRI..................................................................................................................................... 52.

(13) KAZALO SLIK Slika 1: Trikotnik lobiranja..................................................................................................9 Slika 2: Klasi ni krogi vpliva (Ogrizek, 2004) ..................................................................10 Slika 3: Krogi vpliva – idealna situacija (Ogrizek,2004)..................................................10 Slika 4.: Proces lobiranja ..................................................................................................11 Slika 5: Odnosi med politiki, mediji in lobisti ...................................................................15 Slika 6: Organizacijska shema vlade Republike Slovenije ..................................................1 Slika 7: Organizacijska shema državnega zbora...............................................................30. KAZALO TABEL Tabela 1: Izbira zunanjega izvajalca lobisti nih projektov...............................................12 Tabela 2: Sestava državnega sveta ....................................................................................32.

(14) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. 1. UVOD Ljudje živimo v družbi, ki jo sestavljajo številna pravila in zakoni za preživetje tako družbe, kot tudi posameznika, le te pa je nujno tudi spoštovati. V demokrati ni družbi zakone in pravila sprejemajo izvoljeni predstavniki ljudstva in s tem v veliki meri vplivajo na življenja vseh predstavnikov družbe. Proces lobiranja kljub stoletni tradiciji za posamezne primere ni natan no predpisan. Lahko je povsem preprost ali pa ve plasten in zapleten. Pravilno na rtovanje strategije in taktike lobiranja mo no poenostavi razumevanje lobiranja kot proces pogajanja. To pomeni, da bosta obravnavanje in dolgoro no urejanje neke teme ali problematike zahtevala veliko mero prilagodljivosti obeh vpletenih strani. Vedno moramo namre biti pripravljeni, da nam bodo predstavniki vplivnih javnosti predlagali nove možnosti za reševanje skupnega problema. Da bo lobist lahko ugotovil, kaj ti predlogi pomenijo za doseganje kon nega cilja, mora biti odli no pripravljen, e pa je zraven tega oborožen še z pravimi argumenti, lahko hitro nadaljuje pogajalski proces in ga obrne v korist svoje organizacije oziroma naro nika. Pri ujo a naloga bo tako preu evala ali se lobiranje pojavlja tudi v državnem zboru, kaj vse mora vedeti lobist preden se loti lobiranja, nenazadnje pa bo napisanih tudi nekaj besed glede samega procesa lobiranja.. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 2 od 53.

(15) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. 2. LOBIRANJE 2.1. Kaj je lobiranje? Lobiranje je praviloma neformalna institucionalna mreža, s pomo jo katere vplivamo na odlo itve subjektov v politi no ekonomskih procesih. Predstavlja takšno neformalno mrežo medsebojnega nadziranja lanov družbe, ki skuša prese i tržne nepravilnosti in omejenosti državnega intervencionizma. Temeljni cilj lobiranja je vpliv na proces odlo anja v imenu posebnih splošnih koristi ali koristi posameznih skupin ljudi. (Mack, 1989). Sam izraz izhaja iz angleške besede »lobby« poseben prostor, kjer se tradicionalno sre ujejo parlamentarci in zunanji obiskovalci, ki skušajo vplivati na politi ne odlo itve lanov parlamenta. Zgodovinsko so bili lobisti ljudje, ki so neformalno skušali vplivati na odlo itve politi nih subjektov. Javno mnenje je bilo obi ajno nenaklonjeno takšni neformalni mreži vplivov, saj so lobisti obi ajno zastopali interese manjših in premožnejših interesnih skupin. Pojem lobist vklju uje vse, ki so v dolo eni organizaciji zadolženi za vladne odnose, pa tudi posameznike in podjetja zunaj te organizacije. Lobist pripravlja razli ne metode, strategije in taktike (natan en na rt lobisti ne kampanje), da doseže naslednje: •. pridobi dostop,. •. obvesti,. •. vpliva,. •. izvaja pritisk.. 2.1.1. Primer lobiranja: Vizija farmacevtskega podjetja je, da postane vodilni evropski proizvajalec generi nih zdravil. Cilj (dodano vrednost) menedžmenta podjetja predstavljajo dobi ek, zadovoljstvo zaposlenih, zadovoljstvo naro nikov ter družbena koristnost. Menedžment s komunikacijsko funkcijo ustvarja ugled podjetja, z lobisti no funkcijo pa (legalno). _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 3 od 53.

(16) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. vpliva na vplivne javnosti, da ustvarijo take zakonske akte, da podjetje najlažje ustvarja in trži.. 2.2. Vrste lobiranja 2.2.1. Notranje, zunanje lobiranje Obstajajo razli ne strategije lobiranja, zelo razširjena pa je razvrstitev v dve veliki skupini (Bibi , 1995:13). Notranje lobiranje: Pri notranjem lobiranju gre za prizadevanje, da lobiji in lobisti navežejo in ohranijo im tesnejše stike z oblikovalci politike. S temi stiki skušajo dose i svoj vpliv pri oblikovanju zakonov in drugih predpisov, na distributivne in redistributivne ukrepe, na davke, carino, socialno in zdravstveno politiko. Lobiranje je pri tem usmerjeno ne le v smeri naslovljencev, za katere se ra una, da so interesom lobistov naklonjeni, ampak tudi v smeri izrazitih nasprotnikov dolo enega ukrepa. Ena izmed rednih tehnik je informiranje državnih organov o zadevi s stališ a ekspertnega poznavanja in interesov lobistov, ki se zavzemajo za dolo eno politiko. Zunanje lobiranje: Pri tem lobiranju ne gre za neposredne kontakte z državnimi organi, temve za posebno vplivanje prek njihove »volilne baze« bodisi da gre za mobilizacijo dolo ene skupine volivcev (npr. kmetov), ki skušajo s kakšno demonstrativno akcijo vplivati na nosilce državne kmetijske politike, ali pa gre za vplivanje s finan no podporo, ki je v prid dolo enemu kandidatu ali stranki.. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 4 od 53.

(17) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. 3. DRŽAVA IN INTERESNE SKUPINE 3.1. Interesne skupine Najbolj splošna definicija pojma »interesna skupina« govori, da je interesna skupina družbena skupina, ki za uveljavljanje svojih interesov skuša vplivati na politi ni proces. V zgodovini politike so imeli interesi in interesne skupine pomembno vlogo, eprav se je vse do 20. stoletja nenehno menjavalo mnenje o obstoju interesnih skupin, od zanikanja do priznavanja. Priznavanje interesnih skupin in njihove legitimne vloge pa je postajalo v 20. stoletju vse širše.. edalje ve ji pomen interesnih skupin gre iskati v ve razlogih (Bibi ,. 1995:12): •. sodobna družba postaja edalje bolj asociacijsko gosta in zaradi kvantitativne rasti in kvalitativne diferenciacije interesnih združenj edalje bolj kompleksna;. •. pojav t.i. »javnih interesnih skupin«;. •. vzpon nevladnih organizacij;. •. zagon nastajanju in ve ji vlogi interesnih skupin je dal nov val demokratizacije, na prelomu 80. in 90. let prejšnjega stoletja.. Tako v zgodovini, kakor tudi danes, posameznik zelo težko uveljavi svoj specifi ni interes v procesu politi nega odlo anja. Posamezniki s skupnimi ali vsaj sorodnimi interesi se povezujejo in na razne na ine organizirajo zato, da bi v danem družbenem kontekstu s sodelovanjem in usklajenim delovanjem zagotovili boljše možnosti za uveljavitev in uresni itev svojih specifi nih interesov v procesu politi nega odlo anja. (Žagar,1995:55) Svoje interese poskušajo interesne skupine uveljaviti po razli nih poteh in na razli ne na ine, ki se jim v danih pogojih zdijo najprimernejši in najbolj u inkoviti. Na ini za dosego ciljev segajo od prijateljskega prepri evanja do resnih groženj (z ugrabitvijo, _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 5 od 53.

(18) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. ubojem) in celo do korupcije in mafijskih zvez (Bibi , 1995:9). Podrobnejše na ine vplivanja bom predstavila v naslednjem poglavju. Interesne skupine se glede na specifi ne zna ilnosti delijo na ve tipov: (Blondel, 1969 v Žagar 1995:56) 1. obi ajne skupine (plemena, kaste, etni ne skupine); 2. institucionalne skupine (cerkve in verske skupnosti, vojska, birokracija); 3. zaš itne skupine (sindikati, organizacije poslodajalcev, profesionalna združenja); 4. promocijske skupine (trgovinska in industrijska združenja, gospodarska podjetja, ekološke skupine). Vse te interesne skupine š itijo svoje interese, ki so v osnovi v ve ini materialnega izvora. Dejavnost interesnih skupin ni usmerjena predvsem na gospodarstvo, ampak na politiko. Takšna usmerjenost interesnih skupin je pogojena z dvema osnovnima razlogoma (Brezovšek, 1995:21): 1. politika je še vedno prevladujo a, avtoritativna sfera razdelitve družbenih vrednot; 2. posebni interesi se s pomo jo politike želijo predstaviti kot skupni in splošni, da bi se lažje uresni ili. Poleg navedenih tipov interesnih skupin, pa se v današnjem asu vse bolj pojavljajo t.i. javne interesne skupine. Te se v nasprotju z zavzemanjem za partikularne interese, zavzemajo za kolektivno dobro. Javne interesne skupine politi no posredujejo v imenu razli nih splošnih družbenih ciljev, in se zavzemajo za: zaš ito okolja, varnost, zdravje, enakost spolov, interese potrošnikov, mir, interese starostnih kategorij ipd. Bibi ugotavlja, da ta nova kategorija interesnih skupin pri a krepitvi sodobne civilne družbe.. 3.2. Na in vplivanja interesnih skupin na politi ne stranke Interesne skupine se v splošnem razlikujejo od politi nih strank po tem, da slednje tekmujejo za oblast, medtem ko si interesne skupine prizadevajo predvsem za vpliv na politi ne stranke.. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 6 od 53.

(19) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. V literaturi zasledimo najve krat dva na ina delovanja interesnih skupin, le te lahko delujejo neposredno na vlado, ali pa posredno preko politi nih strank ali množi nih medijev. Poleg lobiranja obstajajo tudi drugi na ini s pomo jo katerih lahko skupine uveljavljajo svoje interese. Pomembno vlogo imajo tudi; mobilizacija ljudi za dolo en cilj, oblikovanje in usmerjanje javnega mnenja oziroma javnomnenjski pritisk pri posameznih aktualnih družbenih zadevah. Bogomir Ferfila (1995:101) navaja še takoimenovani volilni inžinering, ki se nanaša v prvi vrsti na skupine, ki delujejo v volilnem procesu. Te skupine financirajo svoje kandidate, vplivajo na strankino strategijo in programske omejitve ter aktivirajo lanstvo za sodelovanje v kampanji. Pomembno pa je tudi pravdanje, ki je v ZDA v asih u inkovitejša strategija delovanja interesnih skupin kot lobiranje. Interesne skupine na sodiš u pogosto nadomeš ajo, kar so zamudile na zakonodajnem podro ju z lobiranjem. V ZDA so posebej uspešne ekološke skupine (Ferfila, 1995:101), pa tudi organizirani potrošniki in skupine za državljanske pravice. Delovanje interesnih skupin ima tudi asovne termine, Marjan Brezovšek (1995:32) govori o treh fazah: •. predparlamentarna faza (tu skupine delujejo pri konzultacijah, kampanjah);. •. parlamentarna faza (lobiranje, povezovanje, iskanje proti uslug). •. postparlamentarna faza (pravda pred sodiš em).. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 7 od 53.

(20) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. 4. KOMUNICIRANJE Z VPLIVNIMI JAVNOSTMI Klju no vprašanje pri lobiranju je, katere so vplivne javnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev lobisti ne kampanje. Pomembno je tudi, kako sprejemajo odlo itve, od katerih so odvisni interesi našega podjetja ali organizacije.. 4.1. Kaj so vplivne javnosti? To so subjekti ali skupine, ki neposredno vplivajo na družbenopoliti ne odlo itve, ter subjekti ali skupine, ki lahko s svojo vplivnostjo posebej vplivajo na cilje in interese organizacije, podjetja ali posameznika. To so torej tisti, ki odlo ajo o sprejetju ali nesprejetju dolo ene zakonodaje.. 4.1.1. Vplivne javnosti delimo na: •. vlado (vklju ujo ministre, državne urednike),. •. parlament,. •. politi ne stranke,. •. druge.. 4.1.1.1. Vlada Vlada, ministri ter državni uradniki izvajajo (ekonomske) politiko ter teko e posle, ki neposredno vplivajo na življenje posameznika, organizacije ali podjetja. 4.1.1.2. Parlament Je zakonodajno telo in s svojo mo jo ustvarja socialna, gospodarska in pravna pravila delovanja organizacij, posameznika ali podjetja. 4.1.1.3. Politi ne stranke Soustvarjajo politi ne cilje in obljube, ki jih dajo volivcem v volilni kampanji, in si jih prizadevajo uresni iti.. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 8 od 53.

(21) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. 4.1.1.4. Druge vplivne javnosti Sem prištevamo tiste institucije, ki zaradi svoje kapitalske pomembnosti (državni kapitalski skladi, Banka Slovenije, finan ne institucije itd.) ali zaradi idejnega organizacijskega naboja (nevladne organizacije) lahko odlo ilno vplivajo na subjekt, organizacijo ali podjetje.. 4.2. Kako odlo ajo vplivne javnosti Vplivne javnosti:. Kako odlo ajo:. Mediji Volivci Vlada. Osebni interes. Parlament Politi ne stranke. Slika 1: Trikotnik lobiranja (Novak, 2006) Vplivne javnosti odlo ajo po kriterijih, kaj poro ajo mediji, kaj menijo volivci in kaj je njihov osebni interes (tj. interes politikov, uradnikov, lobirancev).. 4.2.1. Mediji Ti imajo klju no vlogo pri ustvarjanju javnega mnenja.. 4.2.2. Volivci Klju na potreba in cilj organiziranih politi nih skupin v demokrati nih državah je zmaga na volitvah. Vplivne javnosti jasno in z natan no dolo enimi cilji sledijo volji volivcev tudi pri sprejemanju zakonodaje. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 9 od 53.

(22) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. 4.2.3. Osebni interes Poznavanje osebnih interesov posameznikov iz vplivne javnosti (lobirancev) je klju no za uspeh lobisti nega projekta.. 4.3. Kdo vpliva na koga? Vpliv nikoli ni enosmeren ali izoliran od drugih vplivov. To nazorno prikazujejo krogi vpliva, saj se med seboj prekrivajo, kakor se prepleta vpliv posameznih družbenih subjektov in skupin.. Slika 2: Klasi ni krogi vpliva (Ogrizek, 2004). Slika 3: Krogi vpliva – idealna situacija (Ogrizek, 2004). _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 10 od 53.

(23) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. 5. PROCES LOBIRANJA Proces lobiranja sestoji iz ve faz, katere so razvidne iz naslednje slike. Faze procesa lobiranja so opisane v naslednjih podpoglavjih.. ODLO ITEV O LOBIRANJU IZBOR LOBISTA ANALIZA STANJA DOLO ANJE DINAMIKE LOBIRANJA IZBOR METOD IN TAKTIK LOBIRANJA. UDEJANJENJE VREDNOTENJE REZULTATOV Slika 4.: Proces lobiranja (Ferjan, 2000). 5.1. Odlo itev o lobiranju Najprej je potrebno opredeliti cilj lobiranja. Cilj je navadno vplivati na vsebino odlo itve državnega organa. Poznamo: •. lobiranje za dosego ciljev v zvezi s poslovanjem z državo ( nakup, prodaja, finan ni posli, koncesije…);. •. lobiranje za dosego povsem osebnih ciljev;. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 11 od 53.

(24) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. •. lobiranje za dosego politi nih ciljev (sprejem zakonodaje ).. Preden se odlo imo za lobiranje je potrebno odlo itev dobro pretehtati. Potrebno je ugotoviti, kakšne posledice bodo za organizacijo nastale ob taki ali druga ni odlo itvi državnega organa. e so posledice dolo ene odlo itve za organizacijo tako neugodne, da bi bili stroški za organizacijo upravi eni, se odlo i za lobiranje.. 5.2. Izbor lobista Odlo iti se je potrebno ali za lobiranje angažirati notranjega lana ali najeti zunanjega lobista. Prednosti. Slabosti. •. sodelovanje poteka izklju no na. •. visoka cena storitev;. projektni osnovi;. •. daljši as spoznavanja podjetja,. •. zelo usposobljen kader;. naro nika. •. poznavanje metod lobiranja;. problema;. •. povezava z drugimi lobisti in. •. napa no razumevanje problema;. ustanovami;. •. možnost. •. hiter. dostop. do. virov. informacij; •. neobremenjenost z rezultati;. •. druga en pogled na problem;. •. nevtralna pozicija;. •. izkušnje.. in. njegovega. razkritja. zaupnih. podatkov;. in •. slabo poznavanje naro nika in njegove organiziranosti;. •. nerazumevanje z naro nikom in njegovimi zahtevami:. •. nedosledno. izpolnjevanje. dogovora.. Tabela 1: Izbira zunanjega izvajalca lobisti nih projektov. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 12 od 53.

(25) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. 5.3. Analiza stanja Pred za etkom kakršnekoli akcije lobiranja je potrebno temeljito analizirati stanje. Le to pa mora pokazati realne možnosti za uspeh lobiranja.. 5.4. Dolo anje dinamike lobiranja Pravilno izbran as za lobiranje je klju en za uspeh. Najbolj je u inkovito: •. v asu pred volitvami;. •. preden neka zadeva postane javna;. •. v asu, ko je neka zadeva na vrhuncu publicitete;. •. preden gre neka zadeva v obravnavo v parlament;. •. ko je neka zadeva v parlamentarni proceduri.. 5.5. Izbor metod in taktik lobiranja Poznamo metode direktnega in indirektnega lobiranja: K direktnem lobiranju štejemo: •. osebno sre anje;. •. posredovanje po telefonu;. •. pošiljanje pisem posameznikom;. •. pošiljanje odprtih pisem;. •. pošiljanje pisem, katere podpiše ve podpisnikov;. •. ˝zasedbo˝telefonske številke oziroma drugih elektronskih naslovov;. •. peticije.. K indirektnem lobiranju pa štejemo: •. kampanje v medijih;. •. ciljno usmerjene politi ne kampanje;. •. generiranje ˝zadev˝v medijih;. •. pritisk organizacij civilne družbe;. •. pritisk ˝vzporednih˝politi nih organizacij;. •. masovne demonstracije;. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 13 od 53.

(26) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. •. ustanovitev lastne politi ne stranke.. Izbor taktik lobiranja Taktika pomeni na in ravnanja za dosego kakega cilja. (SSKJ) Taktike lobiranja so: •. dajanje komplimentov ravnanju politika;. •. sklicevanje na ideologijo;. •. sklicevanje na zakone, resnico, pravico;. •. sklicevanje na ureditev v drugih državah;. •. zadovoljevanje osebnih interesov posameznika;. •. ponudba pomo i;. •. grožnje.. 5.6. Udejanjenje Dejavnost planiranja je dobro planirati. To pomeni predvsem opredeliti proces lobiranja, kakor smo ga opisali. V fazi udejanjenja je potrebno skrbeti za: •. logistiko (priskrbeti si je potrebno potrebne vire);. •. kontaktiranje z lobisti v smislu dajanja povratnih informacij naro niku lobiranja;. •. po potrebi kontaktiranje s politiki;. •. izvajanje administrativno-tehni nih opravil.. 5.7. Vrednotenje rezultatov Med procesom lobiranja je pomembna tudi funkcija kontrole. Kontrolno funkcijo je potrebno izvajati že med samim procesom lobiranja. Ob koncu pa je pomembno še ugotoviti: •. stroške in koristi lobiranja;. •. katere metode so nam prinesle želene in katere neželene u inke;. •. katere taktike so se najbolj obnesle.. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 14 od 53.

(27) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. 6. LOBIRANJE IN MEDIJI Za uspešno oblikovanje odnosov z mediji je najprej treba natan no poznati zapletena razmerja med mediji, politiki in organizacijami.. 6.1. Mediji, politiki, lobisti Politiki. Mediji. Lobisti Slika 5: Odnosi med politiki, mediji in lobisti (Novak, 2006) Komuniciranje med vlado in državljani v glavnem poteka prek medijev in mediji imajo velik vpliv na obliko in vsebino teh informacij. Vladni odnosi z javnostmi so se razvili predvsem zato, da bi državne ustanove dosegle svoje cilje, omogo ajo pa tudi kontrolo javnosti nad vlado.. 6.2. Najpogostejša orodja in tehnike komuniciranja z mediji so: •. sporo ilo za medije,. •. novinarska konferenca,. •. gradivo za novinarje,. •. izjava,. •. lanek,. •. intervju,. •. internet.. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 15 od 53.

(28) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. 6.2.1. Sporo ilo za medije To je osnovno komunikacijsko orodje v odnosih z mediji. Z njim medijem posredujemo informacije, s katerimi želimo seznaniti javnost, hkrati pa skušamo vzpodbuditi urednika ali novinarja, da bo poiskal ve informacij o naši novici, ki bo osnova za prispevek na dolo eno temo.. 6.2.2. Novinarska konferenca Organiziramo jo, kadar želimo vsem medijem hkrati sporo iti našo novico in jim ob tem dati priložnost, da nam zastavijo vprašanja.. 6.2.3. Gradivo za novinarje Za njih pogosto pripravimo posebno gradivo, ki ga imenujemo ˝novinarska mapa˝; zastavimo jo tako, da jo po potrebi brez težav spreminjamo.. 6.2.4. Izjava Z izjavo v nekaj stavkih povemo svoje mnenje. Izjava naj bo kratka in naj odgovarja na novinarjevo vprašanje.. 6.2.5. lanek V asih se lahko v vlogi novinarja znajdemo tudi sami, saj lahko kot strokovnjaki objavljamo lanke oz. strokovne prispevke.. 6.2.6. Intervju e nas novinarji zaprosijo za intervju, se najprej pozanimajmo o temi pogovora, da ugotovimo, ali smo sploh pravi sogovornik.. 6.2.7. Internet Oblikovanje posebne spletne strani za novinarje je sestavni del predstavitve organizacije na spletu. Po nekaterih raziskavah 80 odstotkov ameriških novinarjev svoj prvi vir informacij poiš e na spletu.. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 16 od 53.

(29) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. 7. LOBIRANJE KOT PROCES PREPRI EVANJA Lobiranje je proces prepri evanja, na uspeh katerega vplivajo lastnosti lobista in lobiranca, ter lastnosti prepri evalnega sporo ila. Zelo pomembno je, da za posamezno lobisti no namero izberemo ˝pravega˝lobista, strokovnjaka z dolo enega podro ja, z dobrimi odnosi z lobiranci, ki ga spoštujejo in mu zaupajo.. 7.1. Dejavniki, ki vplivajo na mo prepri evanja Na. uspešnost. prepri evanja. vplivajo. dejavniki,. povezani. s. tremi. elementi. prepri evalnega komuniciranja. Na mo prepri evanja torej vplivajo: •. lastnosti lobista oz. prepri evalca;. •. lastnosti lobiranca oz. tistega, ki ga prepri ujemo;. •. lastnosti sporo ila oz. komunikacije med lobistom in lobirancem... 7.1.1. Lastnosti lobista To je oseba, ki skuša vplivati na stališ a sogovornika. Lastnosti so: •. Verodostojnost oz. kredibilnost. Verodostojen lobist je kompetenten, dobro informiran in ima zanesljive vire informacij. V to mora prepri ati tudi lobiranca, e ho e, da ta sprejme njegove argumente. •. Socialni kapital. To so vse njegove veze in poznanstva, preko katerih navezuje stike z lobiranci. •. Socialna mo. Ta je odvisna od njegovega položaja v družbi. Gre za mo socialnega vpliva, ki ga je zmožen lobist imeti na prejemnike sporo enega, in je odvisna od socialnega kapitala lobista. •. Privla nost. To ima izjemno mo ne zmožnosti prepri evanja, saj privla nejšim ljudem raje verjamemo in se poistovetimo z njimi.. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 17 od 53.

(30) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. •. Sposobnost empatije. Sposobnost vživljanja v sogovornika je prav tako ena bistvenih sposobnosti dobrega lobista. •. Retori ne sposobnosti. Dober lobist je tudi dober retorik, ki zna besede, kretnje in vsebino povedanega izbrati ustrezno okoliš ini in sogovorniku ter tako sogovornika popeljati do želenega zaklju ka.. 7.1.2. Lastnosti lobiranca Posamezni lobiranci so razli no dojemljivi za socialni vpliv. V vlogi lobirancev se najpogosteje pojavljajo: •. vlada, kot center odlo anja;. •. državni zbor, oblika posameznega zakona je odvisna tudi od dopolnil in glasovanja poslancev.. 7.1.3. Lastnosti sporo ila Vsako sporo ilo ima tri zna ilnosti: vsebino, slog in strukturo. Vse tri zna ilnosti vplivajo na mo prepri evanja posameznega sporo ila.. 7.2. Priložnosti za lobiste v Sloveniji 7.2.1. Za eti pri poslancih Parlament je splošno pomemben, je ena izmed komponent v strukturi mo i. Ker ima vsak poslanec lažji dostop do ministra, kot ga imajo predstavniki javnosti, tudi lažje predstavi tematiko. Vendar ni pogosto, da bi imel parlament najve ji vpliv.. e. predstavitve ministrom potekajo v parlamentu, so najprimernejši komunikacijski kanal uradniki, na katetre se ministri obra ajo glede informacij in argumentov, ki bi jih obvarovali pred napadom nanje.. 7.2.2. Pritisk daje rezultate Samo izkušnje nam povedo, kdaj je pravi as za pritisk. Pogosto uporabljen, vendar ne nujno uspešen na in je množi ni lobi, kjer množica ljudi pritiska na nekega ministra ali. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 18 od 53.

(31) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. lana parlamenta. Poslanci in zakonodajalci raje odgovarjajo na posamezna pisma, kot pa velikim delegacijam, ki pritegnejo malo pozornosti in ni ve .. 7.2.3. Za eti na vrhu Vsaka strategija naj bi se za ela pri predsedniku vlade, ministrih in politi nih strankah, ker imajo najve jo mo . Vendar gre vsaka predstavitev najprej preko oddelka, pristojnega za ta problem, ki svetuje ministrom na podlagi informacij, ki jih ima in ki jih seveda najprej skr i na bistvo, preden pridejo do vrha.. 7.2.4. Poslanci in uradniki se morajo zabavati Poslanci državnega zbora in uradniki sprejmejo mnogo povabil na kosila, ve erje ipd., zato so tudi pazljivi pri sprejemanju, predvsem pri osebah, ki jih ne poznajo preve dobro. Vendar jih nikoli ne smemo podkupiti z gostoljubnostjo.. 7.2.5. Posli z vlado so podaljšanje odnosov z javnostmi Odnosi z javnostmi so pomembni kot okrepitev ali kot vodilna tehnika, kjer je mobilizacija javnega mnenja, promocije, ugleda organizacije pomembna pri predstavitvi primera. Vendar so te metode nepomembne pri znanju (ang. need to know), tehniki zagovarjanja in pri razumevanju odlo anja.. 7.3. Šest prakti nih nasvetov, kako lobirati ministre, državne sekretarje ali poslance 7.3.1. Opredelimo svoje prioritetne teme in cilje. •. Vedeti moramo katero temo bomo obravnavali. Ne predstavljamo prevelikega števila tem – ostanemo pri najve dveh ali treh.. •. Odlo iti se moramo kaj pri akujemo od obiska – ali zagotovilo glede glasovanja ali prevzem vodenja dolo ene teme – ali pa je obisk zgolj informativne narave.. •. Na za etku dovolimo nekaj asa za ˝ vekanje˝, ampak ne preve . Zapomniti si moramo, da smo na obisku in da je as omejen.. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 19 od 53.

(32) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. •. e gre za skupinski obisk, se je treba odlo iti kdo bo razpravo za el in vodil ter kdo bo odpiral prioritetne teme.. 7.3.2. Dobro poslušamo. •. Ve ji del lobiranja je poslušanje, iskanje namigov glede pogledov, mnenj in stališ poslancev o odprtih vprašanjih in iskanje priložnosti za plasiranje dobrih informacij.. •. e se sre ujemo z bolj tihim. lovekom, poskušamo razviti debato z. zastavljanjem vprašanj. Za nemo previdno. •. e se sre ujemo s lovekom, ki ˝dolgovezi˝, moramo biti pozorni na priložnosti, ko lahko debato pripeljemo spet nazaj na obravnavano temo.. 7.3.3. Bodimo dobro pripravljeni. Ve ino poslancev posplošuje, podobno kot ve ina vseh nas. Narediti moramo ˝doma o nalogo˝, vendar nam ni treba imeti ob utka, da moramo poznati vsako najmanjšo podrobnost glede odprtega vprašanja. Kadar je primerno, lahko dodamo kakšne osebne izkušnje ali ob utke. Predstaviti je potrebno skrbi/pomisleke naših prijateljev in drugih lanov skupnosti glede odprtega vprašanja. •. Vedeti je treba, kdaj je modro priznati, da esa ne vemo, ter ponuditi pomo pri iskanju te informacije.. •. Bodimo odprti do protiargumentov, vendar se pri njih ne ustavljajmo predolgo. Ne bodimo prepirljivi ali tekmovalni.. 7.3.4. Ne ostanimo predolgo. •. Poskusimo priti do sklepa odprtega vprašanja. e smo slišali, kar smo želeli, se zahvalimo in odidimo.. •. e razprava zaide v slepo ulico, se zahvalimo kljub temu, da smo razo arani. Zapustimo prostor in razpravo nadaljujemo prihodnji .. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 20 od 53.

(33) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. 7.3.5. Ne pozabimo, da smo tam zato, da navežemo stik. •. e poslanec podpira našo pozicijo glede odprtega vprašanja, ki ga zastopamo, ali jo je v preteklosti že podprl, mu med obiskom izrazimo našo hvaležnost in ponudimo podporo.. •. e je situacija nasprotna, pomislimo na frazo: Nobenih stalnih prijateljev, nobenih stalnih sovražnikov. Mogo e bo nekega dne glede pomembnega vprašanja isti poslanec podprl našo pozicijo. Med tem asom pa bo naš obisk mogo e prepri al poslanca, da ne bo naš gore nasprotnik. Z drugimi besedami, napetost na nasprotni strani lahko zmanjšamo.. 7.3.6. Pomembno je, da zadevo izpeljemo do konca. Po obisku moramo poslati zahvalno pismo/sporo ilo. e smo se na sestanku dogovorili za dolo ene obveznosti, ponovimo naše razumevanje le-teh.. e je bilo na sestanku. prisotno tudi osebje, pišimo tudi njim. Pogosto so lahko prav oni pomembni zavezniki.. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 21 od 53.

(34) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. 8. RAZISKOVALNI DEL 8.1. Cilj raziskave Raziskava preu uje navzo nost lobiranja v slovenskem parlamentu. Z lobiranjem skušajo interesne skupine vplivati na sprejemanje odlo itev. Cilj raziskave bo temeljil tudi na preu evanju kaj vse mora vedeti lobist preden se loti lobiranja, omenjen bo tudi sam proces lobiranja. S pomo jo intervjuja bom tako prejela veliko informacij, ki mi bodo v pomo pri sami raziskavi.. 8.2. Osnovna hipoteza V Sloveniji opravlja vlogo splošnega predstavniškega telesa državni zbor. Poleg državnega zbora, ustave odlo a tudi državni svet, ki predstavlja posebne družbene interese oziroma interesne skupine. Zaradi zastopanja interesnih skupin v državnem svetu gre pri akovati, da lobiranje v državnem zboru ni navzo e. Z ozirom na to je bil namen mojega diplomskega dela raziskati navzo nost lobiranja v državnem zboru, ter pripravljenost lobista na samo lobiranje. OSNOVNI HIPOTEZI: •. Lobiranje v državnem zboru je navzo e. •. Pripravljenost lobista ob pri etku lobiranja je navadno slaba. Razlog za postavitev navedenih hipotez je dejstvo, da bo Slovenija s približevanjem zahodnim integracijam morala sprejeti pravila vedenja, ki jih narekujejo te integracije, potrebno se bo soo iti tudi s prakso, ki jo poznajo razviti parlamenti kamor sodi tudi lobiranje. Vstop lobistov v državni zbor je po mojem mnenju neizbežen. Prav tako sem mnenja, da so lobisti pri lobiranju zelo nepripravljeni, saj po mojem mnenju preve krat prihaja do nesprejetja zakonov.. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 22 od 53.

(35) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. 8.3. Opis metode raziskovanja Raziskovalnega dela diplomske naloge sem se lotila z metodo intervjuja. Intervju lahko pomeni dvoje, kot na in zbiranja podatkov z ustnimi vprašanji ali pa kot javnosti namenjen pogovor, v katerem kdo odgovarja na pripravljena vprašanja. (SSKJ, 2004) V diplomski nalogi bom uporabila intervju, kot na in zbiranja podatkov z ustnimi vprašanji, kar pomeni na rten razgovor med dvema osebama, in sicer med tistim, ki intervjuja in intervjuvancem. S tehniko intervjuja na eni strani ugotovimo stališ a, mnenja in ideje, ki jih imajo drugi in na podlagi teh spoznanj lahko oblikujemo svoja stališ a. Po drugi strani pa je tehnika intervjuja pomembna tudi pri prenosu informacij, s tem pa pri posredovanju naših stališ in pri ugotavljanju, kako drugi sprejmejo ta stališ a.. 8.3.1. Intervju Zaradi bolj obširne pridobitve podatkov sem se v diplomski nalogi odlo ila za metodo raziskovanja uporabiti intervju. Po mojem mnenju je to ena boljših metod. Intervju je bil v mojem primeru na rten razgovor med dvema osebama. Med osebo, ki intervjuva (menoj) in intervjuvancem (poslancem Grimsem).. Slika 1: poslanec mag. B. Grims S tehniko intervjuja lahko na eni strani ugotovimo stališ a, mnenja in ideje, ki jih imajo drugi in na podlagi teh spoznanj oblikujemo svoja stališ a. Po drugi strani je tehnika. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 23 od 53.

(36) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. intervjuja pomembna pri prenosu informacij, s tem pa pri posredovanju naših stališ in pri ugotavljanju, kako drugi sprejmejo ta stališ a. Metoda intervjuja nam je le v pomo , oziroma je eden od dejavnikov za lažji in na rtnejši razgovor. Obstaja še vrsta drugih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost intervjuja. Ti dejavniki so v tistem, ki intervjuja (osebi, ki vodi razgovor), in se kažejo v njegovi strokovnosti, poznavanju problemov, njegovi izkušenosti, odnosu do sodelavcev, osebnosti itd., kot tudi intervjuvancev (osebi, s katero vodimo intervju), kot npr.: ali je intervjuvanec zainteresiran za pogovor, je pripravljen sodelovati, pozna podro je problematike itd. Sam postopek organiziranega intervjuja je potekal slede e. Najprej sem veliko pozornosti posvetila sestavi vprašalnika. Po tem sem preko telefona obvestila intervjuvanca v mojem primeru poslanca B. Grimsa. Tako sva skupaj dolo ila teme pogovora. Že v prvem pogovoru z njim sem ga podrobneje seznanila s problemom in ciljem pogovora. Sam se je z veseljem odzval in mi posredoval kar nekaj informacij, ki so mi bile v pomo pri sami raziskovalni nalogi. Gospod poslanec mi je že v naprej omenil, da mu je tema zelo blizu in tako nebo imel težav pri odgovorih na vprašanja. Sama sem se šele ob pisanju diplomske naloge podrobneje sre avala z navedeno temo. Zato sem porabila kar nekaj asa za samo pripravo na intervju. Sama priprava na intervju je po mojem mnenju klju nega pomena. Razgovor ob dobri pripravljenosti tako poteka nemoteno, sproš eno, iskreno. Tako lahko hitreje dosežemo cilj razgovora in sprejmemo stališ a, ki so vsem dovolj skupna. Sodelovanje je aktivno in zainteresiranost obojestranska. Razgovor se kon a v prijetnem ozra ju, zadovoljna sta tako intervjuvana oseba, kot tisti ki je intervjuval. Intervju v moji raziskavi obsega 19 vprašanj. Sama sem med intervjujem intervjuvani osebi postavila tudi nekaj podvprašanj. Tako je intervju potekal bolj sproš eno in razgibano.. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 24 od 53.

(37) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. Sam intervju z g. B. Grimsem je potekal v Ljubljani 18. oktobra 2006, pred parlamentom.. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 25 od 53.

(38) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. 9. LOBIRANJE V SLOVENIJI 9.1. Odlo evalski proces v Sloveniji 9.1.1. Predstavitev vlade Vlado sestavljajo predsednik vlade in ministri. Vlada in ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni državnemu zboru. Po zakonu vlado sestavlja štirinajst ministrov s svojimi ministrstvi, poleg teh pa ima lahko vlada tudi dva ministra brez resorja. Vlada Republike Slovenije je organ izvršilne oblasti in hkrati najvišji organ državne uprave. Funkcija vlade je torej dvojna: upravlja politi no - izvršilno in upravno funkcijo. Politi na izvršilna funkcija pomeni predvsem predlaganje politike državnemu zboru, predlaganje zakonov in drugih aktov, ter skrb za njihovo uresni evanje. Tako v skladu z ustavo, zakoni in drugimi splošnimi akti državnega zbora dolo a, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. Kot najvišji organ državne uprave pa izdaja predpise in sprejema pravne, politi ne, ekonomske, finan ne, organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za razvoj države in urejenost razmer na vseh podro jih v pristojnosti države. Predsednik vlade Vodi ter usmerja delo vlade, skrbi za enotnost njene politi ne in upravne usmeritve, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje. Predsednik vlade lahko dolo i ministra, ki ga nadomeš a v njegovi odsotnosti ali zadržanosti. Ministri V vlado so imenovani ministri za naslednja podro ja: finance, gospodarstvo, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, zdravje, notranje zadeve, zunanje zadeve, pravosodje, javno upravo, delo, družino in socialne zadeve, promet, kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, okolje in prostor, kulturo, šolstvo in šport ter obrambo. Ministri so odgovorni za stališ a in odlo itve vlade in za izvajanje teh odlo itev. Vsak minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo. Odgovoren je za odlo itve pri vodenju ministrstva, pa tudi za opustitve ukrepov, ki bi jih moral sprejeti.. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 26 od 53.

(39) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. Državni sekretarji Vsako ministrstvo ima lahko po enega državnega sekretarja, ki ima status funkcionarja. Državni sekretarji v bistvu predstavljajo namestnike ministra, ki so odgovorni za dolo eno podro je v okviru ministrstev. Za lobiste predstavljajo pomemben komunikacijski kanal do pristojnega ministra in posledi no do vlade. Generalni direktorji Upravno in strokovno delo na zaokroženem delovnem podro ju znotraj ministrstva vodijo generalni direktorji. Imenuje jih vlada. So tudi pomemben komunikacijski kanal in ve inoma strokovnjaki za podro je, ki ga pokrivajo. Strateški sveti Predsednik vlade lahko ustanovi strateške svete. Z aktom o ustanovitvi se dolo ijo naloge in delovno podro je strateškega sveta. Strateški sveti v okviru svojega delovnega podro ja na predlog predsednika vlade obravnavajo posamezna vprašanja in mu svetujejo ter zanj pripravljajo mnenja. lane strateškega sveta imenuje predsednik vlade. Vladne službe Za organizacijsko, strokovno in drugo pomo pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstva lahko vlada ustanavlja vladne službe. Poslanske skupine Poslanci so v državnem zboru organizirani v poslanskih skupinah. V mandatu 20042008 je ustanovljenih osem poslanskih skupin. Delovna telesa Državni zbor ustanovi delovna telesa: komisije in odbore. V mandatu 2004-2008 je ustanovljenih 24 delovnih teles: 14 odborov in 10 komisij. Podro je dela delovnih teles ureja Odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 35/02 in 06/04).. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 27 od 53.

(40) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. Slika 6: Organizacijska shema vlade Republike Slovenije (Internetna stran, 2006).

(41) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. 9.1.2. Delo vlade in priložnosti za lobiste Vlada dela in odlo a na rednih in dopisnih sejah. Njeno delo je javno. Za zagotavljanje javnosti dela vlade skrbita služba vlade za informiranje in vladni predstavnik za odnose z javnostmi. Urad vlade za informiranje skrbi za obveš anje doma e javnosti in doma ih medijev o delu vlade preko interneta. Na spletnih straneh urada lahko spremljamo teko e delo vlade, tj. ves postopek od nastajanja gradiv, ki akajo na obravnavo na vladi (gradiva v postopku obravnave) in obravnavo na sejah vlade (dnevni red sej vlade s sklepi in že sprejetimi gradivi), ko vlada sprejeta gradiva pošlje v obravnavo v državni zbor in sklepe v objavo v uradni list. Po vsaki seji vlade urad pripravi tudi sporo ilo za javnost o vsebini sklepov, ki jih je vlada sprejela, in jih objavi na vladnem spletnem portalu in na straneh urada. Vsak lobist mora spremljati delo vlade, da je sproti informiran o njenih teko ih in prihodnjih aktivnostih. Demokrati en sistem nam zagotavlja, da smo vsi državljani obveš eni o delu vlade, e to želimo. Spremljanje dela vlade je tako za povpre ne državljane možnost, za lobiste pa obveza.. 9.1.3. Državni zbor Republike Slovenije Organizacijska shema državnega zbora prikazuje sam sestav državnega zbora. Shema je dokaj pregledna in po mojem mnenju ne potrebuje dodatne razlage.. _______________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji. stran 29 od 53.

(42) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. DRŽAVNI ZBOR. KABINET PREDSEDNIKA DZ SLUŽBE POSLANSKIH SKUPIN. PREDSEDNIK DZ 3 PODPREDSEDNIKI DZ KOLEGIJ PREDSEDNIKOV DZ. ZAKONODAJNO PRAVNA SLUŽBA. GENERALNI SEKRETAR. SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI. URAD GS. SEKRETARIAT DRŽAVNEGA ZBORA. SEKTOR ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI DZ • •. Oddelek za pripravo in izvedbo sej DZ Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in prevajanje. DIREKTORAT. RAZISKOVALNO DOKUMENT. SEKTOR • •. Raziskovaln i oddelek Dokumentac ijskoknjižni ni oddelek. SPLOŠNI SEKTOR • •. Oddelek za organizacijo in kadre Finan no – ra unovodsk i oddelek. INFORMACI. SEKTOR •. •. • •. Oddelek za razvoj informacijsk ega sistema Oddelek delo z gradivi in pošto Oddelek za operaterski servis Oddelek tiskarna. OPERATIVNO TEHNI NI SEKTOR • • • •. Oddelek za investicije in vzdrževanje Oddelek za gostinske storitve Oddelek za prevoze Oddelek za receptorska in telefonska dela. Slika 7: Organizacijska shema državnega zbora 9.1.3.1. Pogled lobista na državni zbor Državni zbor šteje 90 poslancev, ki so izvoljeni neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice. Ustava v 80. lenu predpisuje, da se v državni zbor vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti.. lani parlamenta so izvoljeni za. dobo štirih let. Državni zbor kot predstavniško telo opravlja vse funkcije, zna ilne za sodobni parlament. Te funkcije se obi ajno porazdelijo na zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 30 od 53.

(43) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. Zakonodajna funkcija zboru omogo a: •. sprejemanje sprememb ustave;. •. sprejemanje zakonov in drugih splošnih aktov;. •. sprejemanje svojega poslovnika;. •. sprejemanje državnega prora una in zaklju enega ra una prora una;. •. ratificiranje mednarodne pogodbe;. •. razpisovanje referendumov.. Volilna funkcija omogo a državnemu zboru, da voli ter imenuje in razrešuje predsednika vlade in ministre, predsednika in podpredsednike državnega zbora, sodnike ustavnega sodiš a, guvernerja centralne banke,. lane ra unskega sodiš a, varuha. lovekovih pravic itd. v okviru nadzorne funkcije državni zbor zlasti odreja parlamentarno preiskavo, odlo a o zaupnici in nezaupnici vlade in odlo a o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiš em. (Grad, Kau i , 1997:178) Poleg navedenih funkcij pa ima državni zbor pristojnosti, da odlo a o razglasitvi vojnega in izrednega stanja ter uporabi obrambnih sil. Delovanje državnega zbora: Na podlagi ustave in poslovnika državni zbor opravlja svoje delo na zasedanjih in sejah. Zasedanje pomeni daljše asovno obdobje delovanja državnega zbora, znotraj zasedanj pa dela državni zbor na sejah, ki potekajo na dolo ene dneve v mesecu. mogo e državni zbor po 85.. e je nujno je. lenu ustave, sklicati tudi mimo rednih zasedanj na. izrednem zasedanju.. 9.1.4. Državni svet Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Šteje 40 lanov, ki so za razliko od Državnega zbora Republike Slovenije kjer. _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 31 od 53.

(44) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________. se oblikujejo poslanske skupine, organizirani v petih interesnih skupinah po posameznih podro jih. Spodnja tabela prikazuje število lanov v posameznih interesnih skupinah. Ime interesne skupine. Število lanov. Interesna skupina delodajalcev. 4. Interesna skupina delojemalcev. 4. Interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih podjetnikov. 4. Interesna skupina negospodarskih dejavnosti. 6. Interesna skupina lokalnih interesov. 22. Skupaj. 40 Tabela 2 : Sestava državnega sveta. Interesne skupine lahko oblikujejo stališ a do posameznih zadev, ki so na delovnem redu sej državnega sveta in njegovih komisij. Vsaka interesna skupina izvoli izmed sebe vodjo, ki vodi in organizira delo, ter sklicuje in vodi njene seje. Državni svet ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli z ve ino glasov vseh. lanov.. lani. državnega sveta se volijo za dobo petih let. V državnem svetu se predstavniki interesov razli nih družbenih skupin medsebojno soo ajo na institucionalen na in, namesto da bi skušali vplivati na parlamentarno odlo anje prek razli nih oblik neformalnih pritiskov. Pristojnosti državnega sveta so naštete v 97. lenu ustave: Državni svet lahko: •. predlaga državnemu zboru sprejem zakonov;. •. daje državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti;. •. zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odlo a;. •. zahteva razpis referenduma iz drugega odstavka 90. lena;. •. zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93.. lena (parlamentarna. preiskava). _______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 32 od 53.