Odločitveni model za izbiro oblačila : diplomsko delo univerzitetnega študija

Texto completo

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. DIPLOMSKO DELO. KSENIJA KARNER.

(2) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer: Organizacijska informatika. ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO OBLAČILA. Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kranj, oktober 2007. Kandidatka: Ksenija Karner.

(3) ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Vladislavu Rajkoviču za možnost opravljanja diplomske naloge pod njegovim vodstvom, za pomoč, nasvete in usmerjanje med delom. Zahvaljujem se tudi mojemu Juretu za vzpodbudo in staršem za nesebično pomoč v času študija..

(4) POVZETEK Zgodovina jeans hlač sega že v daljno leto 1873, ko sta bavarski trgovec Levi Strauss in krojač Jacob Youphes patentirala delavske hlače ojačane z zakovicami. Te so bile predhodnica danes vsem znanih Levi's 501. Te trpežne hlače so najprej nosili delavci v rudnikih zlata, železniški delavci in kavboji, kasneje pa delavci v tovarnah. V 50. letih prejšnjega stoletja so rahlo spremenjene, postale uniforma mladih in mladih po srcu. Postale so vsestransko oblačilo za prosti čas in svečane priložnosti. Izražajo individualnost, izvirnost in drznost, so simbol uporništva in tesno povezane z modo ter glasbo. Največji modni oblikovalci jih vključujejo v svoje kolekcije tudi v visoko modo. Jeans hlače so v današnjem času zastopane v omari vsake ženske. Ker lahko njihov izbor predstavlja nemalo muk, sem se v moji diplomi odločila, da bom predstavila odločitveni model za izbiro oblačila (jeans hlač). Odločitveni model je predstavljen z drevesom kriterijev, ki odločilno vplivajo na končno odločitev. S pomočjo programa DEXi sem izbirala jeans hlače za moj tip postave. Rezultat diplomskega dela je analiza variant in grafični prikaz rezultatov.. KLJUČNE BESEDE -. -. Odločitveni model Proces odločanja Program za večparametrsko odločanje Jeans Oblačilo.

(5) ABSTRACT History of jeans trousers started in a distant year 1873, when Bavarian wholesaler Levi Strauss and tailor Jacob Youphes patented working trousers strengthened with copper rivets. These were predecessors of today well known Levi’s 501. Workers in the goldmines, cowboys and railroad workers were the first users of these trousers, which were later also used by factory workers. Slightly modified trousers became uniform of young and young at hearth in the ninetine fifties. They became universal garment for leisure and formal occasions and expressed individuality, originality and dare. Jeans was symbol of rebellion and was closely connected whit fashion and music. Now days even fashion designers are including jeans in there collections. Today jeans trousers are hanging in the closets of every woman. Because jeans selection sometimes causes a lot of troubles, I decided to develop decision model for jeans trousers. Decision model was made with criteria tree where each criteria influences final decision. I used program DEXI to chose jeans trouser for my figure. Result of my work is analysis of different variations and graphical chart of results.. KEYWORDS • • • • •. Decision model Decision – making process Expert system shell for multi-attribute Decision making DEXi Jeans Clothes.

(6) KAZALO 1 2 3. Uvod........................................................................................................ 1 Izbira oblačila .......................................................................................... 2 Hlače iz jeansa........................................................................................ 4 3.1 Zgodovina jeansa ............................................................................ 4 4 Odločitveni modeli................................................................................. 15 4.1 Odločanje in večparametrsko odločanje ........................................ 15 4.2 Večparametrski odločitveni model ................................................. 17 4.3 Faze odločitvenega modela ........................................................... 18 4.3.1 Identifikacija problema ............................................................ 18 4.3.2 Identifikacija kriterijev.............................................................. 18 4.3.3 Definicija funkcij koristnosti..................................................... 19 4.3.4 Opis variant ............................................................................ 19 4.3.5 Vrednotenje in analiza variant................................................. 19 4.3.6 DEXi ....................................................................................... 20 5 Izdelava modela za izbiro oblačila ........................................................ 22 5.1 Identifikacija problema ................................................................... 22 5.2 Odločitvena skupina....................................................................... 23 5.3 Metode dela ................................................................................... 23 5.4 Identifikacija kriterijev..................................................................... 24 5.5 Merske lestvice .............................................................................. 25 5.6 Definicija funkcij koristniosti ........................................................... 26 5.7 Opis variant.................................................................................... 28 6 Vrednotenje in analiza variant............................................................... 33 7 Zaključek............................................................................................... 39 8 Literatura............................................................................................... 40 Seznam slik in grafikonov ............................................................................ 42 Izpis iz programa DEXi................................................................................. 43.

(7) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 1 UVOD V sodobni družbi je zunanji videz postal neke vrste osebna izkaznica človekovega značaja. Veliko nam pomeni skladen in harmoničen zunanji izgled ter pravilna izbira oblačila, barve in kroja. Z izbiro oblačil izražamo profesionalnost, individualnost in subtilnost ter tudi pripadnost določeni skupini ali kulturi. Naša zunanja podoba je prvi stik na podlagi katere si posamezniki oblikujejo svoje mnenje o nas. Zaradi tega smo ljudje obremenjeni z lastnim zunanjim videzom, ki nam ga vsiljujejo mediji in težnja po pravilni izbiri oblačil ter popolnem oblačenju postaja vedno večja. Na trgu je velika izbira jeans hlač, nekatere izločimo že zaradi cene, nevšečnega kroja, barve, vendar je odločitev še vedno težka. V diplomi sem poskušala s pomočjo računalniškega programa DEXi, ki smo ga spoznali med predavanji, v času študija, izbrati najboljše jeans hlače za moj tip postave in opredeliti vzroke za izbiro. V drevesu kriterijev sem uporabila kriterije, ki odločilno vplivajo na vizualni izgled postave v določenih jeans hlačah ter lastnosti med nošnjo, ki se merijo v dobrem počutju med nošenjem hlač. Potrebno je poudariti, da je izbor hlač zelo subjektiven in na koncu v veliki meri temelji na željah in okusu vsakega posameznika. Obstajajo osnovna pravila oblačenja, ki bi jih morala upoštevati vsaka ženska. Poznati mora svojo telesno konstitucijo ter prednosti in pomanjkljivosti le te. Za dobro oblačenje mora vedeti kaj skriti in kaj odkriti, kako določeni detajli vplivajo na oblačilo in kako navidezno spremenijo telo. Ozirati pa se mora tudi na modo. Vendar na koncu je odločitev še vedno odvisna od našega splošnega izgleda in če so lastnosti nošnje dobre, se v opravi dobro počutimo in smo urejeni, potem je odločitev za oblačilo še toliko lažja. »Prav tolikšna slabost je bežati pred modo kot se po njej ravnati.« (Značaji, La Bruyere, Jean de, 1654-1696) »Bolje je oditi iz sveta kot iz mode.« (Zadnji premik ljubezni, Cibber, Roley, 16711757). Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 1.

(8) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 2. Diplomsko delo univerzitetnega študija. IZBIRA OBLAČILA. »Moda proizvaja lepe stvari, ki čez čas postanejo grde.« (J.Cocteau) Moda je družbeno kulturni fenomen. Je način oblačenja in je izražanje posameznikove individualnosti. V preteklosti se je spreminjala počasi, danes v času polnem hitenja, pa se tudi moda hitro spreminja. Kar ne pomeni, da je minljiva, saj se pojavlja ciklično in oblačilo po nekaj letih zopet postane moderno. Lastnost mode je torej nenehno spreminjanje. Oblačenje je neločljivo povezano z modo. Že človeški predniki so začutili potrebo po zavarovanju telesa pred neželenimi vremenskimi in temperaturnimi vplivi, v boju proti sovražnikom in nadnaravnimi silami. Prva oblačila so bila izdelana iz živalskih kož in trave. Ljudje oblačenja nimamo prirojenega, temveč je pridobljeno s socializacijo. Vsaka kultura ima svoj način pokrivanja delov telesa. Vendar oblačenje ni samo to. Je sredstvo za spreminjanje zunanjega videza, okraševanje telesa z namenom narediti privlačnejšega za nasprotni spol. Sporoča pripadnost določeni družbi, kulturi in kaže položaj ter funkcijo posameznika. Pri izbiri oblačila vsaka ženska potrebuje točke, ki jo vodijo in na podlagi katerih, izbere idealno oblačilo zase. Vsako telo in njegova silhueta je drugačno, zato je tudi izbrano oblačilo za različne tipe telesa različnega kroja in drugačnih vzorcev. Prva točka pri izbiri oblačila je določitev našega tipa postave.. Slika 1: Različni tipi postave (Vir: Determing your silhouette on BelleMag, 2007) Druga točka je izbira oblačila glede na tip postave (visoko/nizko telo, okroglo/vitko telo, široki boki, velika zadnjica, ozek pas…). Tretja točka je izbira ustreznih hlač za našo postavo. Načini nošenja jeans hlač so zelo ohlapni. Lahko jih nosimo s športnimi copati v šolo, s sandali v vročih poletnih dneh ali z elegantnimi čevlji za obiske zabav in nočnih lokalov.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 2.

(9) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Zaradi velike izbire jeans hlač je lahko kar nerodno izbrati hlače, ki bi se naši postavi ustrezno prilegale in poleg tega izgledale moderno. Barva, kroj, kvaliteta, prilagajanje telesu in znamka, so pomembni faktorji pri naši izbiri. Da lahko rečemo, da smo dobro oblečeni, moramo nositi oblačila, ki naše naravne linije poudarijo, skrajšajo, zožijo ali podaljšajo, odvisno od postave vsake posameznice, nas tudi psihično dopolnjujejo, izražajo našo osebnost in naš osebnostni stil. Oblačila morajo biti primerna tudi priložnosti in družbi v kateri se gibljemo.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 3.

(10) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 3 HLAČE IZ JEANSA 3.1. ZGODOVINA JEANSA. Izumitelj najvplivnejšega oblačila (»blue jeansa«) Leob Levi Strauss je bil rojen v mestu Buttenheim na Bavarskem v Nemčiji, 26. februarja 1829. Po smrti staršev, je leta 1847, kot 17 letni mladenič, s še dvema sestrama, emigriral v New York. Tam se je pridružil bratoma, ki sta že imela trgovsko podjetje imenovano »J. Strauss Brother & Co.« in pomagal nadaljevati družinsko tradicijo trgovanja. Januarja 1853 je Levi postal ameriški državljan. Ko se je razširila novica o zlati mrzlic na vzhod, je podjetni Levi odpotoval v San Francisco, z namenom obogateti, čeprav se je že vnaprej zavedal, da to ne bo z zlatom. Odprl je trgovino pod svojim imenom s pripomočki za rudarje in zlatokope. Uvažal je oblačila, spodnje perilo, dežnike in bale blaga, tudi v sodelovanju s podjetjem Straussovih bratov iz New Yorka ter zalagal manjše trgovine po celi Kaliforniji. Legenda in literarna pisanja o zgodovini nastanka jeans hlač se razlikujejo. Po pisanju Little Davida v knjigi Vintage Denim, naj bi Leviju Straussu zlatokopi, ki so imeli v svoji opremi poleg krampa in lopate tudi balo tkanine iz rjave jadrovine potožili, da bi nujno potrebovali močne in trpežne hlače, ki bi zdržale napore pri delu in veliko pranj. Poleg tega pa bi morala biti cena primerna za njihov žep. Rudarji so z Levijem stavili, da ne more narediti takšnih hlač, ki bi zdržale razmere v rudniku. Podjetni Levi je izkoristil rjavo jadrovino za izdelavo »neuničljivih« hlač in zmagal. Imenoval jih je »Halboveralls« in jih pod sloganom: »Praktično, trpežno in neuničljivo!« za dolar prodajal zlatokopom (Little, 1996). Potreba po hlačah je bila tako velika, da je ni mogel dohajati. Jacobu Youphesu, krojaču iz Carson Cityja v Nevadi, ki je te hlače krpal s ponovnim šivanjem, je nekega dne eden izmed kupcev potarnal, da hlače res veliko zdržijo, vendar se vedno začnejo trgati pri žepih in parati po šivih. Zato jih je odnesel h kovaču, ki mu jih je pri žepih ojačal s kovinskimi zakovicami. Ta način ojačanja hlač se je pokazal kot zelo uspešen in je za Jacoba Youphesa postal zelo donosen posel. Ker pa se je bal, da mu bo to iznajdbo kdo ukradel, jo je sklenil patentirati. Pri tem pa je potreboval finančno močnega partnerja. Obrnil se je kar na samega izdelovalca hlač, na Levija Straussa. Ta je privolil in kmalu sta izum ojačanja hlač okrog žepov z bakrenimi zakovicami tudi zavarovala s patentom. Vpis tega patenta – številka 139, 121 je bil izvršen 20. maja 1873 in tako imamo lahko ta datum za rojstni dan jeans hlač (Little, 1996). Pod vodstvom Levija Straussa se je takrat začela tudi serijska proizvodnja jeansa.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 4.

(11) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 2: Rudarji zlatokopi (Vir: Vintage Denim, 1996). Slika 3: Levi Strauss leta 1853 (Vir: Levi Strauss & co., 2007) Po podatkih uradne spletne strani podjetja Levi Straus & co, pa naj bi prvi izdelal hlače krojač Jacob W. Davis, latvijski izseljenec, rojen 1831 v Rigi kot Jacob Youphes. Bil je Straussova redna stranka, ki je kupoval bale blaga za svoj lasten krojaški posel. Nekega dne je prišla v njegovo krojaško delavnico ženska naročiti hlače za svojega velikega moža, ki je vsake hlače med delom zelo hitro uničil. Jacobu je plačala 3 $ v naprej, z željo da naredi tako močne in trpežne hlače, kot je le mogoče. Jacob je za ojačitev hlač uporabil zakovice, ki jih je običajno uporabljal za konjske odeje in doživel velik uspeh (Levi Struss & co., 2007). Ker so se kmalu pojavili krojači, ki so kopirali njegov izum ga je želel patentirati. Ker pa je bil brez denarja, je leta 1872 pisal Leviju Straussu, mu opisal svoj uspeh in mu predlagal sodelovanje pri patentu. Levi je bil navdušen in 20. maja 1873 so bile jeans hlače z zakovicami patentirane (Levi Struss & co., 2007).. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 5.

(12) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 4: Overovljena listina o patentu št. 139, 121 (Vir: Oblačilni videz skozi stoletja, 1998) Najprej so hlače šivale ženske na svojih domovih, leta 1880 pa je Levi Strauss odprl svojo proizvodnjo v kateri je Davisa postavil za nadzornika. Slavne 501-ke, takrat poznane kot »XX«, so bile kmalu prodajna uspešnica.. Slika 5: Najstarejše jeans hlače znamke Levi's »XX« (Denimology, 2007). Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 6.

(13) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Okoli leta 1907 je Jacob Davis Leviju prodal svoj delež pri patentu in izdelavi hlač, vendar je do svoje smrti ostal nadzornik v tovarni. Umrl je 1908 v San Franciscu. Prve hlače so imele le en zadnji žep z značilno oblikovanim šivom v obliki ptičjih kril in žepek za uro. Zapenjale so se z gumbi, ki so bili na zadnji strani. Imele so tudi gumbe, kamor so se lahko pritrdile naramnice. Zgodba o funkcionalnosti šiva na zadnjem žepu, se je žal tako kot marsikatera druga, izgubila leta 1906 v potresu in požaru, ki mu je sledil. Hlače so bile izdelane iz modrega 9 unčnega denim, ki so ga pripeljali iz Amonskeag Mill Manchestera, New Hampshire. Od leta 1873 pa do 1890 je imelo podjetje Levi Strauss & co. ekskluzivno pravico izdelovanja hlač. Po poteku patenta je veliko podjetij kopiralo izdelavo hlač. Kljub temu pa je Leviju Straussu & co., zaradi njihovega dobrega tržnega pristopa, uspelo zadržati in utrditi tržišče za jeans hlače do današnjih dni.. Slika 6: Zakovice in gumbi (Vir: Jeans buttons & jeans rivet, 2007) 1886 hlače dobijo dvojni šiv, ki je prvi nefunkcionalni dodatek ter usnjen našitek na zadnjem delu hlač, ki je zaščitni znak Levi's hlač še danes. Predstavlja dva konja, ki vlečeta hlače vsak v svojo smer in simbolično ponazarjata trpežnost hlač. Legenda pravi, da naj bi Levi res vpregel dva konja, ki sta vlekla hlače vsak v svojo smer in hlače so ostale nepoškodovane. Od kod prihaja številka 501, si še vedno niso enotni, naj pa bi predstavljala serijsko številko uporabljenih zakovic. Podjetje je izdelovalo tudi hlače s številko 201, ki so bile cenejša verzija. Prve hlače se niso imenovale jeans temveč »waist overalls«, saj so se večinoma nosile preko običajne obleke, kot zaščita pred poškodbami spodnjih oblačil. Po letu 1900 so se enostavno preimenovale v »overalls« in ljudje so jih začeli nositi kot običajne hlače.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 7.

(14) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 1901 so dobile drugi zadnji žep, ki je bil namenjen čekovni knjižici. Leta 1902 je Strauss umrl, podjetje pa je prevzel njegov nečak. Levi's 501 so se do danes le malo spremenile. 1922 so prišili zankice za pas, gumbi za naramnice pa so še ostali na hlačah. Denim za izdelavo hlač so kupovali samo še od podjetja Cone Millsa, North Carolina.. Slika 7: Pasek na zadnjem delu hlač (Vir: Levi's Vintage Clothing, 2007) 1927 Cone Mills izdeluje 10 unčni denim samo še za podjetje Levi Strauss & co. 1936 so na zadnji žep prišili rdečo znamkico z belim napisom Levi's®.. Slika 8: Rdeče bela znamkica Levi´s, prišita na zadnjem žepu hlač (Vir: Levi Strauss & co., 2007) 1973 so umaknili gumbe za naramnice. V primeru, da bi naramnice kakšen moški želel nositi, so se gumbi lahko enostavno pritrdili. Med drugo svetovno vojno, ko je primanjkovalo materiala so odstranili večino dodatkov: gumbe za naramnice, zakovico v koraku, žepek za uro, okrasni šiv na zadnjih žepih. 1943 so šiv na zadnjih žepih v obliki ptičjih kril zakonsko zaščitili.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 8.

(15) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Za izdelavo jeans hlač so uporabljali tkanino denim. Je ena najstarejših vrst tkanin. Legenda in dejstva o izvoru se prepletata. Pascale Gourguet-Ballesteros raziskovalec iz Musee de la Mode et du Custum in Paris je naredil nekaj zanimivih raziskav. V 17. stoletju je v Franciji obstajala tkanina znana kot »Serge de Nimes«, ki je bila zelo odporna, težka bombažna tkanina barvana z indigom1 in tkana v večveznem kepru, imenovanem Serge in je izvirala iz francoskega mesta Nimes, od koder tudi ime. V istem času je v Franciji obstajala tudi tkanina, znana pod imenom »Nim«. Obe tkanini sta bili delno sestavljeni iz volne (Essl, 2001, Little, 1996). Tkanina »Serge de Nimes« pa je bila v Angliji poznana že pred 17. stoletjem. Vprašanje je ali je bila ta tkanina izvorno iz Francije ali je bila to popolnoma druga tkanina z istim imenom (Levi Strauss & co., 2007). Tudi glede imena »denim« še vedno ostajajo vprašanja. Tkanina »Serge de Nimes« je bila delno sestavljena iz svile in volne, denim pa je bil vedno iz bombaža. Obe tkanini sta bili tkani v vezavi keper. Zgodovinarji predvidevajo, da je povezava med tkaninama le v imenu. Ne ve se ali je izvorno ime denim pomenilo tkanino, podobno tkanini sestavljeni delno iz volne imenovani nim, ali se je ta beseda narobe prevedla iz imena »Serge de Nimes«. Da je zmeda še večja je obstajala v istem času tudi tkanina imenovana »jean«, ki je bila sestavljena iz mešanice bombaža, lana in/ali volne. Izdelki iz te tkanine so bili zelo cenjeni, zaradi vzdržljivosti celo po mnogih pranjih (Novak, 2002). Izhaja iz Italijanskega mesta Genova, po katerem naj bi se ta tkanina imenovala »jean« (Genua, Jenua, Dženua) (Essl, 2001). Bila je zelo popularna in v 16. stoletju so jo v velikih količinah izvažali v Anglijo. Zaradi velikih potreb so jo kmalu začeli izdelovati tudi tam in sicer v mestu Lancashireu. V 18. stoletju je bila ta tkanina iz čistega bombaža za izdelavo moških oblačil, ki so vzdržala mnogo obremenitev. Konec 18. stoletja so ameriške tkalnice začele proizvajati denim v manjšem obsegu v lastnih podjetjih. Bombažno platno je postalo pomemben produkt ameriške tkalske industrije. V tkalnici v Massachusettu so tkali obe platni – denim in jean. Popularnost denima pa je naraščala. Po izgledu je bil zelo podoben jeanu, vendar močnejši in dražji. Razlika med denimom in jeanom je le ta, da je jean tkan iz obarvane osnove in votka, pri denimu pa je obarvana le osnova. Za denim lahko rečemo, da je to ameriška tkanina, čeprav izhaja iz Evrope.. 1. Indigo je modro barvilo pridobljeno iz fermentiranih listov rastline indigo - lat. Indigofera tinctoria.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 9.

(16) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 9: Denim za izdelavo jeans hlač (Black Denim_Swatch, 2007) 1912 podjetje Levi Strauss & co dobi velikega konkurenta Henrya Davida Lee-ja, ki na tržišče pošlje svojo znamko jeansa, imenovano Lee jeans. Največji uspeh je dosegel z delavskimi hlačami ter jopičem. 1913 je izdelal oblačilo v enem imenovano Lee Union – All, ki jih je leta 1917 naročila ameriška vojska za svojo pehoto v prvi svetovni vojni. V dvajsetih letih dvajsetega stoletja je prvi uvedel zadrgo (Lee jeans, 2003). Leta 1924 je predstavil hlače predhodnice modela Lee Riders, ki so bile za razliko od Levisovega 10 unčnega denima, narejene iz 13 unčnega denima in so bile namenjene pomorščakom in gozdarjem.. Slika 10: Vojaška obleka iz denima iz konca 18. stoletja (Vir: Histoires du jeans de 1750 a 1994, 1994). Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 10.

(17) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Po koncu 2. svetovne vojne so hlače iz denima izgubile delavski značaj, nositi so jih začeli stari in mladi, predvsem v prostem času. V 50. letih, ko se je povojna Amerika razcvetela, je družba Levi Strauss & Co. začela prodajati svoje izdelke masovno po ZDA. Izdelali so verzijo hlač z zadrgo in jo poimenovali 501Z. »Leviske« so se pojavile tudi v ameriških kavbojskih filmih, v katerih so igrali veliki zvezdniki, kot so John Wayn in Garry Cooper, Marlon Brando, James Dean, Elvis Presley… Postale so sinonim neodvisnega življenja, grobega in prijaznega ter poštenega individualizma. Mladi fantje so začeli posnemati slavne igralce. Sprane kavbojke, nazaj počesani lasje, daljši zalizki in zapeljiv pogled ter cigareta v ustih, postane magnet za poglede deklet.. Slika 11: Filmski junaki oblečeni v »blue jeans« (Historique du jeans, 2007) V 60. letih se je ime »overalls« (pajac/delovna obleka) spremenilo v »jeans«. Zakaj se je beseda »jeans« začela uporabljati ni popolnoma znano, lahko je izpeljanka iz besede »Genoese«, kar pomeni tip hlač, ki so jih nosili mornarji iz mesta Genova (Italija), ali pa iz imena »jean«, ki označuje tkanino, iz katere so poleg denima, izdelovali to vrsto hlač. V Evropo je jeans prodrl v petdesetih letih 19. stoletja. Prve jeans hlače so v Evropi začeli izdelovati v podjetju »Firma Luise Hermann Fabrik für Berufskleidung«. Albert Sefranek je sklenil kupčijo z ameriškimi vojaki in za šest steklenic žganja kupil šest kosov hlač izvirnega ameriškega jeansa različnih velikosti in tako prišel do originalnega kroja. Najprej jih je izdeloval iz keper tkanine, barvane z indanthren barvili, ki je bila namenjena izdelavi delovnih oblačil. Vendar zaradi odlične barvne obstojnosti blaga hlače tudi po več pranjih niso dosegle značilnega spranega videza (»used look«). Sredi 50-ih let je Sefranek uvozil tkanino denim iz Amerike ter pričel z izdelavo lastnega jeansa pod tržnim imenom »Mustang« (Essl, 2001, Mustang, 2007). Prva Italijanska znamka je Rifle, ki sta jo ustanovila brata Gulio in Fiorenzo Fratini leta 1958 in je še danes zelo popularna.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 11.

(18) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Francoz Rica Lewis je za izdelavo hlač uporabil modro platno za žimnice. V Angliji pa je bilo prvo podjetje Mooris Cooper Overalls, katerega ime leta 1951 spremenijo v Lee Cooper. Konec 60-ih let so v Evropi prenehale veljati uvozne omejitve izdelkov iz Amerike in izdelki iz jeansa, znamk Levi's, Lee, Lois in Wrangler, so bili širše dostopni. Čeprav je bilo na tržišču že kar nekaj evropskih znamk so bile ameriške še vedno najbolj zaželene. V 70-ih letih se je proizvodnja jeansa zelo razširila. Proizvajalci so skušali s pomočjo reklame prebivalstvu vsiliti nov stil življenja. Ameriške firme so se želele razširiti na evropsko tržišče, saj je bila evropska gospodarska rast stimulirana z oblikovalskimi inovacijami, novimi vlakni, novo izdelavo in novimi prodajnimi prijemi v tistem času v velikem razmah. V začetku osemdesetih je bilo na trgu veliko variant jeansa in ljudje so se ga že malo naveličali. Modni oblikovalci so jeans spreminjali do nerazpoznavnosti, vendar se je ta trend sredi 80-ih let ustavil in jeans se je ponovno vrnil v klasično, preprosto obliko. Prodaja je padla, posledično pa tudi proizvodnja. Z odkritjem kislinskega pranja med letoma 1986/87 je jeans zopet pridobil na popularnosti in proizvodnja je ponovno narasla. V začetku 90. se je prodaja in proizvodnja ustalila. »V 2. tisočletju je jeans zaradi vsestranske uporabe prerasel svojo kultno avro in simbolno vrednost ter postal tako priljubljen, da ga nosimo že od malih nog do starosti, tako v Aziji kot v Ameriki, pozimi in poleti.« (K. Murovec) V novem tisočletju je moderno skoraj vse. Ozke hlačnice iz osemdesetih, v kombinaciji z dolgimi tunikami, široke hlačnice, kapri in sedemosminske dolžine, kratke hlačke, bermuda, visoki ali nizki pasovi, hlačnice na zvon in letos ponovno kombinezoni (»overalsi«). Lahko je moder, črn, surov, barven, črtast, kombiniran s krznom, usnjem ali bleščicami. Najbolj zaželeni efekti so obrabljenost na stegnih in zadnjici, vezenje in potiski.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 12.

(19) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 12: Trendi 2007 (7 for all man kind, 2007: True Religion Brand Jeans, 2007) Fino obdelan jeans uporabljajo tudi v visoki modi in v elegantnejših kolekcijah srednjega in višjega cenovnega razreda tako za moške obleke, ženske kostime, bluze, obleke, hlače, krila in z lurexom celo večerne toalete.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 13.

(20) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Denim se je prebil tudi v čevljarsko industrijo in med modne dodatke. Uporabljajo ga za ženske škornje, elegantne čevlje, sandale, »casual« obuvala, športne in otroške čevlje ter pasove, kape, nahrbtnike, nakit in torbice.. Slika 12: Čevlji iz denima (Vir: Istockphoto, 2007). Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 14.

(21) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 4 ODLOČITVENI MODELI 4.1. ODLOČANJE IN VEČPARAMETRSKO ODLOČANJE. V sodobnem okolju se velikokrat srečamo s situacijami, ko obtičimo pred pomembno odločitvijo. Sposobnost sprejemanja pravilnih odločitev je pomembna življenjska veščina, saj pravilne odločitve pomembno oblikujejo naše življenje. Lahke in samoumevne odločitve so izjemne, saj je večina pomembnih odločitev s katerimi se soočamo v življenju težkih in zapletenih. Učinkovit proces odločanja izpolnjuje naslednjih šest meril: • Osredotoča se na to kaj je pomembno. • Je logičen in konsistenten. • Upošteva tako subjektivne kot tudi objektivne dejavnike in prepleta analitično mišljenje z intuitivnim. • Zahteva samo toliko informacij in analiz, kolikor je potrebnih za rešitev določene dileme. • Spodbuja in usmerja zbiranje ustreznih informacij in strokovnih mnenj. • Je preprost, zanesljiv, lahko uporaben in fleksibilen. (Hammond, 2000) Velikokrat je potrebno izmed več variant izbrati tisto, ki najbolj ustreza zastavljenim ciljem in pričakovanjem. Vedno iščemo najboljšo oz. najbolj zaželeno varianto, ki bo zadovoljila največ naših potreb in želja. Poleg izbora želimo včasih variante tudi rangirati od najboljše do najslabše. Včasih so odločitve sprejemali po občutku, danes pa je razvitih veliko metod in računalniških programov za podporo odločanju. Tudi najbolj zapletene odločitve je mogoče analizirati. Poznamo več načinov odločanja: • intuitivno (na podlagi intuicije), • sistematično (znanja in podatke sistematično zbiramo in nato sprejmemo odločitev), • individualno in skupinsko, • racionalno (izberemo tisto varianto, ki je najbolj zaželena), • iracionalno (odločitev je zaradi raznih omejitev nesmiselna). Hammod je učinkovito odločanje razdelil na osem ključev: • Obdelovanje pravega odločitvenega problema – potrebno je definirati pravi odločitveni problem in ga opredeliti. Z napačno določitvijo problema ne bomo prišli do pametne odločitve. • Natančna opredelitev ciljev – temeljito moramo razmisliti o ciljih, ki jih želimo doseči. Že z razmišljanjem o ciljih lahko pridemo do pametne odločitve, ne da bi morali opraviti veliko dodatnih analiz. • Iskanje ustvarjalne možnosti (alternative) – različne možnosti so sklop možnosti, ki jih bomo imeli, ko bomo skušali doseči naše cilje. Možnosti, na katero nismo pomislili, ne moremo izbrati in ne glede na to koliko možnosti obstaja tista, ki smo jo izbrali, ne more biti boljša od najboljše možnosti v sklopu. • Razumevanje posledic – opišemo kako uspešni bomo z vsako alternativo in opredelimo posledice, ki naj bi jih alternative imele na vsakega od naših ciljev. Posledice naših rešitev moramo razumeti.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 15.

(22) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. • •. • •. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Spoprijemanje s kompromisi – izločimo slabe izbire, preostale bodo videti enakovredne ena drugi. Razjasnitev negotovosti – ko se odločamo vemo kaj bi se lahko zgodilo vendar ne vemo kaj se bo zgodilo. Posledice se negotove. Številne odločitve bodo vsebovale premišljeno tveganje. Povečamo verjetnost, da bomo sprejeli pametno odločitev v negotovem položaju. Določitev dopustnega tveganja – določeno stopnjo tveganja sprejmemo in jo vključimo v naše odločitve. Določitev medsebojno povezanih odločitev – sprejmemo čim bolj pametno odločitev, vendar se moramo zavedati posledic, do katerih bo ta odločitev privedla in na podlagi katerih se bomo morali odločati v prihodnosti.. Večparametrsko odločanje je metoda, s pomočjo katere je izdelan odločitveni model in je tudi metoda za podporo odločanju. Temelji na razgradnji odločitvenega problema na manjše podprobleme, kjer variante razgradimo na posamezne parametre (kriterije, atribute) in jih ločeno ocenimo glede na vsak parameter. Končno oceno variante dobimo z nekim postopkom združevanja. Tako izpeljana vrednost je potem osnova za izbor najustreznejše variante. (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003). Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 16.

(23) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 4.2. Diplomsko delo univerzitetnega študija. VEČPARAMETRSKI ODLOČITVENI MODEL. Odločitveni model temelji na izbranem spisku kriterijev, parametrov, spremenljivk oz. dejavnikov, ki jih želimo v procesu odločanja zasledovati (Bohanec, Rajkovič 1999; Arh, Rajkovič, Jerman-Blažič, 2005). Teorija večkriterijskega odločanja nudi formalno osnovo izgradnje modela, kjer je ključni kriterij povezovanje ocen po posameznih parametrih v celostno oceno (Chankong, Haimes, 1983; Bohanec, Rajkovič, 1995, Arh, Rajkovič, Jerman-Blažič, 2005).. Slika 13: Večparametrski odločitveni model (Lekše, 2007). Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 17.

(24) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 4.3. Diplomsko delo univerzitetnega študija. FAZE ODLOČITVENEGA MODELA. Odločitveni proces je proces sistematičnega zbiranja in urejanja znanja, ki naj bi zagotovil dovolj informacij za primerno odločitev, zmanjšal možnost, da bi kaj spregledali, pospešil in pocenil proces odločanja ter dvignil kakovost odločitve. Praviloma poteka po fazah, ki so opisane v nadaljevanju, le te pa se lahko tudi prepletajo ali ponavljajo. 4.3.1. IDENTIFIKACIJA PROBLEMA. Prva faza je faza, kjer poskušamo definirati problem ter opredeliti cilje in zahteve. Določimo odločitveno skupino, katere jedro sestavljajo odločevalci: to so tisti, ki se morajo v končni fazi odločiti in so odgovorni za odločitev. Pri zahtevnejših problemih je priporočljivo v delo skupine vključiti tudi: • eksperte, ki imajo poglobljeno znanje o dani problematiki in lahko svetujejo pri oblikovanju odločitvenega modela; • odločitvenega analitika – metodologa, ki kot moderator vpliva na učinkovitost in usklajenost dela skupine ter skrbi za ustrezno metodološko in računalniško podporo odločanja; • druge predstavnike - tistih segmentov, na katere vpliva odločitev (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003). 4.3.2. IDENTIFIKACIJA KRITERIJEV. Določimo kriterije, na osnovi katerih bomo ocenjevali variante in zasnujemo strukturo odločitvenega modela. Posebej je pomembno, da pri tem ne spregledamo kriterijev, ki bistveno vplivajo na odločitev. Postopek identifikacije kriterijev je do neke mere odvisen od uporabljene metodologije in poteka po naslednjih korakih: • spisek kriterijev – oblikujemo seznam kriterijev, ki jih bomo upoštevali pri odločanju. • strukturiranje kriterijev – kriterije hierarhično uredimo. Pri tem upoštevamo medsebojne odvisnosti in vsebinske povezave. Nepomembne kriterije in tiste, ki so izraženi z ostalimi kriteriji, zavržemo in po potrebi oblikujemo nove. Rezultat je drevo kriterijev. • merske lestvice – Vsem kriterijem v drevesu določimo merske lestvice, ter morebitne druge lastnosti (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003).. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 18.

(25) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 4.3.3. Diplomsko delo univerzitetnega študija. DEFINICIJA FUNKCIJ KORISTNOSTI. Funkcija koristnosti je funkcija s katero na osnovi posameznih kriterijev določimo koristnost variant. V praksi jo določi človek, ki se odloča na podlagi svojih izkušenj in znanja. Definiramo funkcije, ki določajo vpliv kriterijev na nižjem nivoju na tiste, ki ležijo višje v drevesu, vse do korena drevesa, ki predstavlja končno oceno variant. Oblika funkcij in način njihovega zajemanja je močno odvisna od uporabljene metode. Najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije, kot so utežna vsota in razna povprečja, srečamo pa tudi zahtevnejše funkcije, ki imajo večjo izrazno moč, vendar so nekoliko zahtevnejše za praktično uporabo: funkcije zvezne logike, funkcije na osnovi Bayesovega pravila ali mehkih množic, odločitvena pravila. Prav tako so pestre računalniško podprte metode za podporo odločevalcev v tej fazi, ki segajo od neposrednega analitičnega izražanja funkcij, do možnosti izbiranja oziroma parametrizacije vnaprej pripravljenih funkcij, definiranja funkcije po točkah, zajemanja v grafični obliki in raznih dialogov, ki jih vodi računalniški program. 4.3.4. OPIS VARIANT. Vsako varianto opišemo z vrednostmi osnovnih kriterijev, to je tistih, ki ležijo na listih drevesa. Do tega opisa nas vodi bolj ali manj zahtevno proučevanje variant in zbiranje podatkov o njih. Pri tem se pogosto srečamo s pomanjkljivimi ali nezanesljivimi podatki (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003). 4.3.5. VREDNOTENJE IN ANALIZA VARIANT. Vrednotenje variant je postopek določanja končne ocene variant na osnovi njihovega opisa po osnovnih kriterijih. Vrednotenje poteka od spodaj navzgor torej od listov do korena drevesa kriterijev, v skladu s strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti. Varianta, ki dobi najvišjo oceno, je praviloma najboljša. Na končno oceno vpliva mnogo dejavnikov in pri vsakem od njih lahko pride do napake. Poleg tega sama končna ocena navadno ne zadostuje za celovito sliko o posamezni varianti, zato moramo variante analizirati in poskusiti odgovoriti na naslednja vprašanja: • Kako je bila izračunana končna ocena - na osnovi katerih vrednosti kriterijev in katerih funkcij? So vrednosti kriterijev in uporabljene funkcije koristnosti ustrezni? • Zakaj je končna ocena takšna, kot je? Je v skladu s pričakovanji ali odstopa in zakaj? Kateri kriteriji so najbolj prispevali k takšni oceni? • Katere so bistvene prednosti in pomanjkljivosti posamezne variante? • Kakšna je občutljivost odločitve: kako spremembe vrednosti kriterijev vplivajo na končno oceno? Ali je mogoče in kako variante izboljšati? Katere spremembe povzročijo bistveno poslabšanje ocen variant? • V čem se variante bistveno razlikujejo med seboj? Šele z odgovori na ta vprašanja pridemo do celovite slike o variantah in s tem do kvalitetnejše odločitve (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003).. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 19.

(26) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 4.3.6. Diplomsko delo univerzitetnega študija. DEXi. Program DEXi je metoda za večparametersko odločanje, ki sloni na metodologiji DEX. Od ostalih metodologij večparameterskega odločanja se razlikuje predvsem po kvalitativnem pristopu in neposrednem določanju funkcij koristnosti več spremenljivk, kar pomembno poveča tudi transparentnost izgradnje in uporabe odločitvenih modelov. To pa so tudi atributi metodologije ekspertnih sistemov, katere cilja sta večja razumljivost in uporabnost eksplicitnega znanja, ki tako postane dostopno širšemu krogu ljudi, ne le za validacijo in verifikacijo, ampak tudi za razumevanje odločitve. Program za večkriterijsko odločanje DEXi podpira kvalitativne merske lestvice. Funkcije koristnosti so predstavljene s pravili tipa »če–potem« v obliki tabel in določajo medsebojni vpliv kriterijev na vrednost nadrejenega kriterija. Odločitveni model je sestavljen iz drevesa kriterijev, ki vsebuje atribute in parametre, ter odločitvenih pravil. Strukturiranje kriterijev pri gradnji modela je bistvenega pomena. Osnovne parametre predstavljajo listi drevesa kriterijev, z odločitvenimi pravili pa določamo vrednosti parametrov v vozliščih drevesa vse do korena, ki predstavlja končno oceno predmeta odločanja. Z odločitvenimi pravili lahko upoštevamo, da je vpliv nekega parametra na končno oceno variante odvisen od njegove vrednosti, kar pomeni, da uteži niso konstantne. DEXi ob določitvi vsaj dveh odločitvenih pravil in ob upoštevanju uteži sam izračuna vrednost agregirane funkcije. Zalogo vrednosti parametrov običajno sestavljajo naravne vrednosti parametrov in jo je smiselno tako zmanjšati, da ostane odločitveni model dovolj občutljiv in razlikuje bistvene razlike med variantami. Opis variant v realni odločitveni situaciji pogosto ni popoln. Računalniški program DEXi pa ne glede na to variante ovrednoti, rezultat je lahko podan tudi na intervalu. To je odvisno od vpliva nedoločenega parametra na končno oceno variante. Interpretacija rezultatov, ki jo mora narediti človek, poteka od korena preko vozlov do listov odločitvenega drevesa. Za bolj nazorno predstavo pa lahko z DEXi-jem naredimo različne grafične predstavitve: od primerjav variant po posameznih parametrih, do radarskih diagramov, kjer lahko grafično primerjamo med seboj variante po več parametrih. Pri uporabi programske opreme DEXi sledimo naslednjim posameznim fazam: Identifikacija problema Poskušamo definirati problem ter opredeliti cilje in zahteve. Identifikacija kriterijev Določimo kriterije, ki bistveno vplivajo na odločitve, pri tem upoštevamo še druge zahteve kot so celovitost, neredundantnost in operativnost oziroma merljivost kriterijev. Te kriterije strukturiramo v drevo kriterijev, kjer je v korenu ocena za posamezno varianto, na posameznih nivojih drevesa pa so agregirani kriteriji, ki so lahko izpeljani s pomočjo posameznih podkriterijev. Vsakemu kriteriju določimo tudi zaloge vrednosti npr. zelo dober, sprejemljiv, neprimeren. Definicije funkcije koristnosti Definiramo funkcije, ki opredeljujejo vpliv nižje nivojskih kriterijev na tiste, ki ležijo višje v drevesu, vse do korena drevesa, ki predstavlja končno oceno variant. Oblika funkcij in način njihovega zajemanja sta močno odvisna od uporabljene metode.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 20.

(27) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije kot so utežna vsota, razna povprečja, srečamo pa tudi zahtevnejše funkcije ki imajo večjo izrazno moč, vendar so nekoliko zahtevnejše za praktično uporabo. DEXi uporablja utežne vsote, tako da posameznemu kriteriju lahko pripišemo pomembnost na tak način. Opis variant Vsako varianto opišemo z vrednostmi osnovnih kriterijev, to je tistih, ki ležijo na listih drevesa. Do tega opisa nas vodi bolj ali manj zahtevno proučevanje variant in zbiranja podatkov o njih. Pri tem se pogosto srečamo s pomanjkljivimi in nezanesljivimi podatki. Vrednotenje in analiza variant Vrednotenje variant je postopek določanja končne ocene variant na osnovi opisa po osnovnih kriterijih. Vrednotenje poteka »od spodaj navzgor« v skladu strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti. Varianta, ki dobi najvišjo oceno je praviloma najboljša. Običajno moramo variante analizirati in odgovoriti na vprašanja kot so: • Zakaj je končna ocena taka kot je? • Katere so bistvene prednosti in pomanjkljivosti posamezne variante? • V čem se variante razlikujejo med seboj? • Kateri kriteriji so najbolj prispevali k končni oceni? • So vrednosti kriterijev in uporabljene funkcije koristnosti ustrezne…. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 21.

(28) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 5 IZDELAVA MODELA ZA IZBIRO OBLAČILA 5.1. IDENTIFIKACIJA PROBLEMA. Za izbiro jeans hlač s pomočjo programa DEXi sem se odločila, ker imamo ženske pogosto težave pri izbiri idealnih jeans hlač za našo postavo. Na tržišču je veliko različnih modelov hlač, ki se razlikujejo tako po barvi in vzorcih, kot tudi po krojih in ti odločilno vizualno vplivajo na izgled telesa. Izbrati pravi model jeans hlač zna biti ravno zaradi teh lastnosti zelo težko. S programom DEXi sem poskušala izdelati najboljši model za izbiro jeans hlač. Izbrala sem velikostno številko 36 oz. 26, ki jo običajno nosim. Problem nastane, ker se velikostne številke in kroji po posameznih blagovnih znamkah zelo razlikujejo. Moja postava prikazuje tip postave z nepoudarjenim pasom in boki kar pomeni, da je razlika med pasnim in bočnim obsegom majhna. Zadnjica je normalne velikosti, trebuh rahlo izbočen. Višina telesa je 155 cm.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 22.

(29) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 5.2. Diplomsko delo univerzitetnega študija. ODLOČITVENA SKUPINA. Pri reševanju problema sta sodelovala moja prijateljica in moj fant, ki sta vizualno ocenila izgled telesa v določenih jeans hlačah. Jaz sem pa poleg vizualnega izgleda ocenila tudi udobnost pri nošenju. Glavni kriterij za izbor je bil, da hlače naredijo lepo linijo mojega telesa, ne odstopajo od nobenega dela telesa, poudarijo boke, navidezno zožijo pas in so udobne za nošnjo.. 5.3. METODE DELA. Za metodo dela pri pripravi modela sem izbrale večparametrsko odločanje. Uporabila sem programa DEX. Posamezne faze: 1. Izbira kriterijev, ki vplivajo na izbor jeans hlač. 2. Združevanje kriterijev (po sorodnih lastnostih) v drevesno strukturo. 3. Določitev zalog vrednosti za posamezne kriterije. 4. Določitev funkcij koristnosti oz. odločitvenih pravil. 5. Izbira in opis posameznih variant. 6. Vrednotenje rezultatov variant z analizo. 7. Odločitev oz. izbira najboljšega modela hlač (variante). Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 23.

(30) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 5.4. Diplomsko delo univerzitetnega študija. IDENTIFIKACIJA KRITERIJEV. Pri določitvi kriterijev sem upoštevala tako subjektivne kot objektivne kriterije. Opredelila sem 16 kriterijev za ocenjevanje modela jeans hlač za mojo postavo. O pomembnosti kriterijev ima vsak posameznik različna mnenja. Skušala sem sestaviti drevo kriterijev, ki na podlagi mojih izkušenj iz preteklosti najbolj vplivajo na vizualni izgled telesa. Kriteriji pokrivajo dve področji: A – Tehnične lastnosti B – Druge lastnosti. Slika 14: Drevo kriterijev A – Tehnične lastnosti To so lastnosti, ki vplivajo na prileganje hlač telesu. Vpliv kroja in vizualnih efektov tkanine na obliko postave. Razdelila sem jih na: • Kroj – pomembni so sprednji in zadnji žepi, višina in oblika pasu, širina in oblika hlačnic, oblika sedelca in zapiranje hlač. • Material – lastnosti materiala sem delila na subjektivne in objektivne lastnosti. Med objektivne lastnosti štejemo kvaliteto materiala, občutljivost materiala na vzdrževanje in surovinsko sestavo, med objektivne lastnosti pa lastnosti med nošenjem.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 24.

(31) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. B – Druge lastnosti To so vizualne lastnosti hlač, kot so barva, vzorci ter stroški nakupa. Razdelila sem jih na: • Videz hlač – sem spadajo barva, vzorci in razni dodatki v obliki perlic, našitkov, potiskov in učinkov, ki nastanejo z naknadno obdelavo hlač (drgnjenje določenih delov, razparanje, beljenje…) • Stroški – pomembno pri nakupu je razmerje med znamko, cenovnim razredom in ceno hlač.. 5.5. MERSKE LESTVICE. Merske lestvice sem oblikovala na podlagi dvo- oz. tristopenjske lestvice. Tehnične in druge lastnosti so vrednotene s petstopenjsko lestvico. Lestvice so sestavljene naraščajoče.. Slika 15: Zaloge vrednosti. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 25.

(32) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 5.6. Diplomsko delo univerzitetnega študija. DEFINICIJA FUNKCIJ KORISTNOSTI. Vpliv kriterijev na končno oceno sem razdelila glede na pomembnost kriterijev pri izbir najboljših jeans hlač. Opirala sem se predvsem na moje izkušnje in poznavanje vpliva določenega kriterija na izbor hlač. Določanje funkcije koristnosti sem začela od spodaj navzgor, kar pomeni da sem določila funkcije koristnosti najprej najnižjim kriterijem in nato postopoma do vrha drevesa. Najvišji kriterij je izbira ženskih jeans hlač, ki predstavlja končno oceno in posledično končno izbiro jeans hlač. Čeprav je bilo zelo težko izbrati pomembnosti kriterijev, sem na koncu izoblikovala funkcije koristnosti, ki so se mi zdele na podlagi izkušenj najbolj smiselne.. Tehničnim lastnosti sem dala utež 55, saj se mi zdijo malo bolj pomembne od Drugih lastnosti (vizualnih).. Slika 16: Določanje uteži pri najvišjem kriteriju: Izbira ženskih jeans hlač v programskem orodju DEXi. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 26.

(33) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Kroju sem dala utež 60 saj v večini primerov odločilneje vpliva na izgled postave.. Slika 17: Določanje uteži pri kriteriju: Tehnične lastnosti jeans hlač v programskem orodju DEXi. Videz hlač se mi zdi pomembnejši od stroškov zato sem mu dala utež 55.. Slika 18: Določanje uteži pri kriteriju: Druge lastnosti ženskih jeans hlač v programskem orodju DEXi. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 27.

(34) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. 5.7. Diplomsko delo univerzitetnega študija. OPIS VARIANT. Ocenjevala sem pet variant jeans hlač in sicer znamke namenjene mladim Tom Tailor, Top Shop in H&M ter znamki namenjeni zahtevnejšim uporabnicam Max Mara in Stefanel. Variante sem ocenila na podlagi občutka med nošenjem hlač ter vizualnega vpliva na telo. Mnenje je predvsem moje, mojega fanta in prijateljice. Dobljeni rezultati so razvidni iz tabele. VARIANTA A Prve jeans hlače so znamke Top Shop, model 02M05 30 INDM W2630, velikost W26L30. Material je temno moder bombaž, z rahlimi svetlejšimi linijami vzdolž hlačnic, kar na videz podaljša silhueto. Imajo zanimivo oblikovan pas z gumbom na zadnjem delu. Zapirajo se z zadrgo. Sprednji žepi so klasično oblikovani. Pas se spredaj zniža in seže pod popek. Zadnji žepi so pomaknjeni nizko na zadnjico, skoraj že na stegna. Sedelce je dokaj ravne linije. Šivi na zadnjih žepih navidez razširijo telo na predelu bokov. Hlačnice so zelo širokega kroja, zaradi česar je telo delno skrito in ni vidne naravne linije telesa. Lahko rečemo, da so hlačnice preširoke, dolžina pa je ravno pravšnja.. Slika 19: Varianta A - jeans hlače znamke Top Shop (pogledi: spredaj, s strani, zadaj). Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 28.

(35) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. VARIANTA B Varianta B so znamke Stefanel, model EP 211D 503602861 E, velikostna številka 36. Material je 100% bombaž. Hlače so temnejše modre barve in na stegnih rahlo obdrgnjene. Zapirajo se z zadrgo. Sedelce močneje zakrivljeno, kar navidez razširi predel zadnjice. Zadnji levi žep je brez okrasnega šiva, desni ima zanimiv okrasni šiv v obliki črke S, kar daje občutek nesimetrije. Hlačnice so predolge in na stegnih malo preširoke.. Slika 20: Varianta B - jeans hlače znamke Stefanel (pogledi: spredaj, s strani, zadaj). Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 29.

(36) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. VARIANTA C Tretje jeans hlače so znamke Max Mara, model Weekend fit stretch W2, velikosti 36. Material je mešanica bombaž/elastan. Hlače se spredaj zapirajo z dvema gumboma in zadrgo. Zankic za pas ni. Sprednji žepi so ravne oblike. Pas sega visoko. Sedelce zadaj je zelo široko, zadnji žepi so brez okrasnih šivov in pomaknjeni nizko na zadnjico. Hlačnice ustrezne širine, udobne vendar predolge. V predelu kolena je okrasni šiv, ki navidez zoži predel hlačnice, kjer se nahajajo.. Slika 21: Varianta C - jeans hlače znamke Max Mara (pogledi: spredaj, s strani, zadaj). Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 30.

(37) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. VARIANTA D Jeans hlače znamke Tom Tailor, model AMY straight v velikostni številki 26/30. Material je mešanica bombaž/elastan. Barva hlač je temno modra z rahlo obdrgnjenimi hlačnicami na stegnih in zadnjici. Zapiranje z zadrgo. Sprednji žepi klasično oblikovani in obšiti s trojnim šivom. Sedelce zelo ozko in ravno tako prešito s trojnim šivom, ki je rahlo zaobljen kar navidez zaoblji zadnjico. Zadnji žepi so okrašeni s šivom, ki še dodatno zaoblji zadnjico. Ob strani okrasni cik-cak šiv. Hlačnice ozke ravno krojene in udobne.. Slika 22: Varianta D - jeans hlače znamke Tom tailor (pogledi: spredaj, s strani, zadaj). Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 31.

(38) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. VARIANTA E Hlače so znamke H&M, ki je med mladimi zelo priljubljena. Model se imenuje L.O.G.G. v velikostni številki 36. Material je mešanica bombaž/elastan. Barva je črna, brez vzorcev. Sprednji žepi klasično oblikovani, zapiranje z zadrgo. Sedelce ravne linije in ozko. Zadnji žepi ne izstopajo in ne spreminjajo postave. Hlačnice ravno krojene in ozke. Nosljivost zelo udobna.. Slika 23: Varianta E - jeans hlače znamke H&M (pogledi: spredaj, s strani, zadaj). Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 32.

(39) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 6 VREDNOTENJE IN ANALIZA VARIANT. Slika 24: Vrednotenje kriterijev Na podlagi izbranih kriterijev, vrednotenju le teh in določitvi funkcije koristnosti smo dobili naslednje rezultat:. Slika 25: Rezultati vrednotenja. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 33.

(40) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. VARIANTA A – TOP SHOP Varianta A je bila ocenjena kot izrazito neprimerna. Pozitivne ocene imajo hlače le pri obliki sprednjih žepov, obliki in višini pasu, vzdrževanju, barvi in stroških. Področja, ki znižujejo oceno teh hlač so kroj, sestava materiala in kvaliteta materiala. VARIANTA B – STEFANEL Varianta B je bila ocenjena kot sprejemljiva. Ima malo najboljših ocen. Ima tudi malo negativnih ocen. Večina ocen je srednje vrednosti. VARIANTA C – MAX MARA Varianta C je bila ocenjena kot izrazito neprimerna. Dobro sta ocenjeni vzdrževanje in sestava materiala. Negativne lastnosti, ki znižujejo oceno hlač je večino tehničnih lastnosti in videz hlač. VARIANTA D – TOM TAILOR Varianta D je bila ocenjena kot zelo primerna. S pozitivnimi ocenami so ocenjeni skoraj vsi kriteriji. Negativno je ocenjeno samo zapiranje. VARIANTA E – H&M Varianta E je bila ocenjena kot povprečna. Pozitivne vrednosti imajo hlače pri kriterijih vzdrževanja, sestave in večini drugih lastnostih. Izstopajočih slabih vrednosti ni.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 34.

(41) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 26: Grafični prikaz rezultatov Iz grafičnega prikaza vidimo da so najbolje ocenjene hlače znamke Tom Tailor, za katere sem se tudi v resnici odločili in jih kupila. Naredijo mi lepo postavo, poudarijo kar je dobrega in skrijejo kar je potrebno skriti. Barva je moderna indigo modra, šivi v rjavi barvi pa lepo dopolnijo celotni videz hlač. Druga najboljša varianta so jeans hlače znamke H&M, za katere nakup bi se tudi odločila, medtem ko so vse ostale variante nesprejemljive.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 35.

(42) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 27: Grafični prikaz rezultatov vrednotenja v programu DEXi za vseh pet variant na osnovi prikaza kriterijev Žepi-Subjektivne lastnosti-Objektivne lastnosti-Ostalo Rdeča barva na grafu prikazuje najslabšo možnost, modra povprečno in zelena barva najboljšo možnost. Vidimo, da je najslabše ocenjena varianta jeans hlač znamke Top Shop, saj je rdeča barva za tri kriterije v središču grafa. Samo pri kriteriju Subjektivne lastnosti se malo oddalji od središča. Model Max Mara je malo bolje ocenjen. Vidimo, da sta dva od štirih kriterijev v središču grafa. Povprečno sta ocenjena modela znamke Stefanel in H&M. H&M je malo bolje ocenjen, saj ima oceno za Subjektivne lastnosti na zunanjem robu grafa, kar pomeni da je ta kriterij dobro ocenjen. Najboljšo oceno so dobile jeans hlače znamke Tom Tailor, ki imajo zeleno barvo za vse štiri kriterije.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 36.

(43) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 28: Grafični prikaz rezultatov vrednotenja v programu DEXi za vseh pet variant na osnovi prikaza kriterijev Pas-Sedelce-Hlačnice Na osnovi prikazanih rezultatov lahko vidimo, da imajo jeans hlače znamke Tom Tailor najboljše ocene pri kriterijih Pas, Sedelce in Hlačnice. Vsi trije kriteriji so na zunanjem robu grafa. Sledi jim model H&M, Stefanel in Top Shop. Najslabše oceno je dobila varianta Max Mara.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 37.

(44) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 29: Grafični prikaz rezultatov vrednotenja v programu DEXi za vseh pet variant na osnovi prikaza kriterijev Kvaliteta-Nosljivost-Kroj-Barva-Cena Na grafih sem prikazala najpomembnejše kriterije pri nakupu jeans hlač. Razvidno je, da so varianta Tom Tailor najbolje ocenjene, saj imajo graf zelene barve in vse kriterije na zunanjem robu grafa. Varianta H&M so druge najboljše. Oceno za Lastnosti nošenja in Ceno imajo na zunanjem robu, kar pomeni, da sta ta dva kriterija dobila najboljšo oceno. Sledi Stefanel, ki ima moder graf, ki pomeni povprečno oceno. Varianti Top Shop in Max Mara imata rdeč graf. Top Shop ima kriterija Barva in Cena dobro ocenjena, Kvaliteto in Kroj pa zelo slabo. Najslabšo oceno so dobile jeans hlače znamke Max Mara, ki nimajo nobenega kriterija ocenjenega dobro.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 38.

(45) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 7 ZAKLJUČEK Jeans hlače so kos oblačila, ki je večno moderen. V 19. stoletju je bil delovno oblačilo, danes pa je postal kultno, brezrazredno oblačilo vseh generacij. V kombinaciji z dragimi kristali, zlatom, diamanti postane prestižen kos oblačila, z elegantnimi dodatki pa oblačilo za večerne priložnosti. Vidimo ga povsod: na ulici, v revijah, na modnih brveh in je večni izziv modnim oblikovalcem. Včasih so za izdelavo jeans hlač uporabljali zelo trd bombaž, ki se je težko oblačil, danes v času novih materialov in tehnologij pa je material vedno bolj prilagodljiv. Običajno ima najprijetnejše lastnosti nošenja mešanica bombaža in elastana. Zanimiva značilnost jeans hlač je, da se sčasoma prilagodijo in postanejo nekakšen odlitek našega telesa. Ker je kljub veliki izbiri na trgu zelo težko izbrati idealne jeans hlače za naš tip postave sem se odločila, da bom poskusila izbrati model za moj tip postave s pomočjo programa DEXi. Pri izdelavi diplomske naloge sem pomerila 5 različnih modelov ženskih jeans hlač številke 36 oz. 26. Najtežje pri izdelavi modela je bilo določiti kriterije in jih razvrstiti v strukturo, saj so vsakemu posamezniku pomembni drugačni kriteriji. Želela sem ustvariti model, ki bi zajel najprej moje želje in tudi želje širše skupine žensk. Z predstavljenim modelom sem želela pokazati, da je tudi na področju izbire oblačil možno odločanje z programi za podporo odločanju, v našem primeru DEXi. Dobljeni rezultati s pomočjo programa DEXi so realni, saj so izbrane jeans hlače resnično najbolje pristajale moji postavi. Glede na to sklepam, da sem funkcije koristnosti ustrezno določila, saj je najbolje ocenjena varianta jeans hlač model Tom Tailor, ki so tudi oblečene naredile najboljši vtis.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 39.

(46) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 8 LITERATURA 1. Levi Strauss & co. http://www.levistrauss.com/, 11.8.2007. 2. Little, D. (1996) Vintage Denim, Gibbs-Smith Publisher, cop., Salt Lake City. 3. Essl, H. (2001) Jeans – modri fenomen, Prevedel in uredil Tomaž Završnik, Tekstilec, let. 44, št. 1-2, str. 24-31. 4. Histoires du jeans de 1750 a 1994: Palais Galliera, Musée de la Mode et du Costume, 25 octobre 1994 – 12 mars 1995 (1994), Musées de la Ville de Paris, Paris. 5. Novak, H. (2002) Ženske in moške hlače, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, str. 18-46. 6. Ditz, M. (1998) Oblačilni videz skozi stoletja, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, str. 314-316. 7. Lee jeans. http://www.lee.com/our_company.asp, 23.8.2007. 8. Novak, H (2002) Ženske in moške hlače, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo. 9. Jeans, blue denim, history and evolution of blue jeans. http://www.designboom.com/eng/education/denim2.html, 23.8.2007. 10. Wikipedia, the free encyclopedia. http://en.wikipedia.org/wiki/Denim, 25.8.2007. 11. How jeans are made. http://www.jeansfx.com/how_jeans_are_made/, 25.8.2007. 12. Cinema IET. http://www.cinemaieti.com/especials/jeans/texans.htm, 25.8.2007. 13. The official site of James Dean. http://www.jamesdean.com/, 25.8.2007. 14. Evans, E. (1997) Blue jeans, Hamlyn, London, str. 1-63. 15. Kodelja, M. (2000) Modra zgodba stoletja, jeans na stoprvi način, Stop, 33(7), strani 86-87. 16. Rifle jeans. http://www.riflejeans.com/, 25.8.2007. 17. Mustang. http://www.mustang.de/, 25.8.2007. 18. Verč, G. (2004) Računalniško podprt večparametrski odločitveni model za ugotavljanje problemov izdelkov v razvojni fazi, http://www.cek.ef.unilj.si/magister/verc390. pdf, 19.9.2007. 19. LEKŠE, V. (2007) Odločitveni model za pomoč pri izboru sistema za upravljanje spletnih vsebin, diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede. 20. Jereb, E., Bohanec, M., Rajkovič, V. (2003) DEXi, Moderna organizacija, Kranj. 21. Arh, T., Rajkovič, V., Jerman-Blažič, B. (2005) Tehnološko podprto izobraževanje – uporabnost in primernost sistemov za upravljanje eizobraževanja, Organizacija, 38(8), str. 386-393. 22. Lindič, J. (2003) Model za ocenjevanje kakovosti spletnih strani, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. 23. Verč, G. (2004) Računalniško podprt večparametrski odločitveni model za ugotavljanje problemov izdelkov v razvojni fazi, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. 24. Odločanje.net. http://www.odlocanje.net/, 02.09.2007. 25. Šmid, A. (2004) Prenova informacijskega sistema na zavodu za usposabljanje Janeza Levca, http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/smid375.pdf, 02.09.2007. 26. Sankovič, B. (2005) Model vrednotenja izobraževalnih sistemov, http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/sankovic2707.pdf, 02.09.2007. 27. Determing your silhouette on BelleMag, http://www.theworldwidegourmet.com/ bellemag/fashion/silhouette/intro.htm, 8.9.2007. 28. Hammond, J.S., Kenney, R.L., Raiffa, H. (2000) Pametne odločitve, praktični vodnik za sprejemanje boljših odločitev, Gospodarski vestnik, Ljubljana.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 40.

(47) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 29. Jeans buttons & jeans rivet. http://www.hohm.com/html_t/jeans_button1.htm, 19.9.2007. 30. Denimology. http://www.denimology.co.uk/2006/08/world_oldest_levis.php, 19.9.2007. 31. Levi's Vintage Clothing. http://www.shotgun.tv/4400/23/showproducts.aspx, 12.8.2007. 32. Historique du jeans. http://colognac-jeans.ifrance.com/histo.htm, 19.9.2007. 33. Lekše V. (2007) Odločitveni model za pomoč pri izboru sistema za upravljanje spletnih vsebin, diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede. 34. 7 for all man kind. http://www.7forallmankind.com/, 19.9.2007. 35. True Religion Brand Jeans. http://www.truereligionbrandjeans.com/, 19.9.2007. 36. Black Denim_Swatch. http://www.headcoverings-by-devorah.com/BlackDenim_ Swatch.jpg, 20.9.2007.. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 41.

(48) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Seznam slik in grafikonov Slika 1: Različni tipi postave (Vir: Determing your silhouette on BelleMag, 2007) Slika 2: Rudarji zlatokopi (Vir: Vintage Denim, 1996). Slika 3: Levi Strauss leta 1853 (Vir: Levi Strauss & co., 2007) Slika 4: Overovljena listina o patentu št. 139, 121 (Vir: Oblačilni videz skozi stoletja, 1998) Slika 5: Najstarejše jeans hlače znamke Levi's »XX« (Denimology, 2007). Slika 6: Zakovice in gumbi (Vir: Jeans buttons & jeans rivet, 2007) Slika 7: Pasek na zadnjem delu hlač za pritrditev naramnic (chinch) (Vir: Levi's Vintage Clothing, 2007) Slika 8: Rdeče bela znamkica Levi´s, prišita na zadnjem žepu hlač (Vir: Levi Strauss & co., 2007) Slika 9: Denim za izdelavo jeans hlač (Black Denim_Swatch, 2007) Slika 10: Vojaška obleka iz denima iz konca 18. stoletja (Vir: Histoires du jeans de 1750 a 1994, 1994) Slika 11: Filmski junaki oblečeni v »blue jeans« (Historique du jeans, 2007) Slika 12: Trendi 2007 (7 for all man kind, 2007: True Religion Brand Jeans, 2007) Slika 12: Čevlji iz denima (Vir: Istockphoto, 2007) Slika 13: Večparametrski odločitveni model (Lekše, 2007) Slika 14: Drevo kriterijev Slika 15: Zaloge vrednosti Slika 16: Določanje uteži pri najvišjem kriteriju Izbira ženskih jeans hlač v programskem orodju DEXi Slika 17: Določanje uteži pri kriteriju Tehnične lastnosti jeans hlač v programskem orodju DEXi Slika 18: Določanje uteži pri kriteriju Druge lastnosti ženskih jeans hlač v programskem orodju DEXi Slika 19: Varianta A - jeans hlače znamke Top Shop (pogledi: spredaj, s strani, zadaj) Slika 20: Varianta B - jeans hlače znamke Stefanel (pogledi: spredaj, s strani, zadaj) Slika 21: Varianta C - jeans hlače znamke Max Mara (pogledi: spredaj, s strani, zadaj) Slika 22: Varianta D - jeans hlače znamke Tom tailor (pogledi: spredaj, s strani, zadaj) Slika 23: Varianta E - jeans hlače znamke H&M (pogledi: spredaj, s strani, zadaj) Slika 24: Vrednotenje kriterijev Slika 25: Rezultati vrednotenja Slika 26: Grafični prikaz rezultatov Slika 27: Grafični prikaz rezultatov vrednotenja v programu DEXi za vseh pet variant na osnovi prikaza kriterijev Žepi-Subjektivne lastnosti-Objektivne lastnosti-Ostalo Slika 28: Grafični prikaz rezultatov vrednotenja v programu DEXi za vseh pet variant na osnovi prikaza kriterijev Pas-Sedelce-Hlačnice Slika 29: Grafični prikaz rezultatov vrednotenja v programu DEXi za vseh pet variant na osnovi prikaza kriterijev Kvaliteta-Nosljivost-Kroj-Barva-Cena. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 42.

(49) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Izpis iz programa DEXi. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. stran 43.

(50) Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede. Ksenija Karner: Odločitveni model za izbiro oblačila. Diplomsko delo univerzitetnega študija. stran 44.







(57)