• No se han encontrado resultados

Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o. : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2021

Share "Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o. : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija"

Copied!
53
0
0

Texto completo

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. DIPLOMSKO DELO. Daniel Naglič.

(2) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov. ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA V PODJETJU ROTIS d.o.o.. Mentor: izred. prof. dr. Marko Ferjan. Kranj, avgust 2006. Kandidat: Daniel Naglič.

(3) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ZAHVALA: V pisanje diplomske naloge Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o. sem vložil veliko svojega truda, vendar pa mi brez dodatne pomoči ne bi uspelo diplomsko delo izdelati v celoti. Ravno zaradi tega razloga se za prijazno pomoč in posredovane podatke zahvaljujem svojemu mentorju dr. Marku Ferjanu, direktorju Rotisa d.o.o., gospodu Ivanu Črnkoviču in vsem anketiranim, ki so mi z izpolnitvijo anketnega vprašalnika pomagali do analize stanja izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o... Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o..

(4) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. POVZETEK V diplomskem delu sem se odločil za prikaz in obravnavo projekta ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA V PODJETJU ROTIS d.o.o.. Diplomsko delo je sestavljeno iz šestih poglavij, ki vsako zase natančneje obravnava zajeto temo. V prvem poglavju, opredelitev problema, sem predstavil okolje, v katerem se problem nahaja, ter na kratko opisal problematiko izobraževanja. Da se lahko lotimo načrtovanja, organiziranja in končno tudi izvedbe kakršnega koli izobraževanja, moramo poznati in razumeti osnovne pojme, katere sem povzel v drugem poglavju, in sicer v teoretičnem delu. Nadaljeval sem z raziskovalnim delom, v katerega sem zajel namen in cilje raziskave, naštel hipoteze raziskave ter opisal metode raziskave. V četrtem poglavju sem opisal ugotovitve raziskave, katere sem analiziral na podlagi pisne ankete, izpolnjene s strani zaposlenih in pisne ankete, izpolnjene s strani vodje. Rezultati raziskave so ponazorjeni s tortnimi grafikoni. Vse skupaj sem strnil v zaključku, v katerem sem tudi komentiral hipoteze, napisal ugotovitve raziskave, kritično analizo ter podal nekaj predlogov za izboljšave. Glede na to, da gre za komercialo podjetja je zanimiva ugotovitev, da je zaposleno približno enako število moških in žensk. V podjetju je največ zaposlenih z delovno dobo do dveh let. Kar 97 % vprašanih se je pripravljeno dodatno izobraževati in večina vprašanih vidi v izobraževanju možnost napredovanja. Za to ustrezno skrbi tudi podjetje Rotis d.o.o., saj je izobraževanje vsakomur dostopno.. KLJUČNE BESEDE: •. IZOBRAŽEVANJE. •. MOTIVIRANJE. •. PLANIRANJE. •. KONTROLA. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o..

(5) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. DIE ZUSAMMENFASSUNG Ich habe mich entscheiden, in der Diplomarbeit das Projekt ORGANISATION DER BILDUNG BEI DER FIRMA ROTIS GmbH vorzustellen und zubehandlen. Meine Diplomarbeit ist aus sechs Kapitel zusammengesetzt, das jede für sich genau ein Thema behandelt. In dem ersten Kapitel, Problemerklärung, habe ich das Umfeld vorgestellt, wo dieses Problem gibt. Ebenso habe ich in aller Kürze Bildungsproblematik beschrieben. Dass man mit der Planung, Organisation und endlich auch mit der Wiedergabe anfängt, ist es nötig, die Grundbegriffe zu kennen. Alle Grundbegriffe habe ich im teoretischen Kapitel, Kapitel 2, zusammengefasst. Weiter folgt die Forscharbeit. In der habe ich die Absicht und die Ziele der Forschung erfasst. Dort habe ich noch die Hypothessen und die Methoden der Forschung aufgezählt. In dem vierten Kapitel habe ich alle Feststellungen der Forschung beschrieben. Die sind auf der Unterlage der schriftlichen Umfrage analisiert worden. Die Umfrage ist von den Angestellten und dem Geschäftsführer ausgefühllt worden. Die Ergebnisse sind mit den Tortengraphik veranschaulich. Alles zusammen habe ich im Beschluss zusammengefasst. In dem habe ich die Hypothessen komentiert, meine Feststellungen und Kritische Analyse geschrieben. Ganz am Ende habe ich ein Paar Möglichkeiten für die Verbesserung der Bildung nageführt. Je nach dem, das es um eine kommerzielle Firma handelt, sind folgende Feststellungen sehr interessant: - bei der Firma ist der Zahl der Faruen und der Manner fast gleich. - Bei der Firam haben die meisten Angestellten 2 Jahre Lebensarbeitszeit. - 97% gefragte Angestellten sind vorbereitet sich fortzubilden. In der Fortbildung sehen sie eine Möglichkeit vorwärtszukommen. Dafür sorgt sich auch die Firma Rotis, weil Sie allen Angestellten die Möglichkeit gibt, sich vortzubilden.. SCHLÜSSELWORTE: •. DIE BILDUNG. •. DIE MOTIVIERUNG. •. DIE PLANUNG. •. DIE KONTROLLE. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o..

(6) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. KAZALO 1 OPREDELITEV PROBLEMA....................................................................... 1 2 TEORETIČNI DEL ........................................................................................ 3 2.1 DEFINICIJA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA ................................................ 3 2.2 OBLIKE IZOBRAŽEVANJA ............................................................................................. 3 2.2.1 MNOŽIČNE (FRONTALNE) .......................................................................................... 3 2.2.2 SKUPINSKE (GRUPNE) ................................................................................................. 3 2.2.3 POSAMIČNE (INDIVIDUALNE) ................................................................................... 4 2.3 IZOBRAŽEVALNE METODE ........................................................................................... 4 2.3.1 PRETEŽNO PASIVNE IZOBRAŽEVALNE METODE................................................. 4 2.3.2 PASIVNO–AKTIVNE IZOBRAŽEVALNE METODE.................................................. 5 2.3.3 PRETEŽNO AKTIVNE IZOBRAŽEVALNE METODE................................................ 5 2.4 DEFINICIJA PLANIRANJA............................................................................................... 6 2.5 VSEBINE PLANOV............................................................................................................ 6 2.5.1 PLANIRANJE ORGANIZIRANJA DELA...................................................................... 6 2.5.2 PLANIRANJE UKREPOV MOTIVIRANJA .................................................................. 6 2.5.3 PLANIRANJE SPREJEMANJA ODLOČITEV .............................................................. 7 2.5.4 PLANIRANJE ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI IN MANAGERSKEGA KONTROLIRANJA................................................................................................................... 7 2.5.5 PLANIRANJE USPEŠNOSTI .......................................................................................... 7 2.5.6 PLANIRANJE KADROVSKIH DEJAVNOSTI.............................................................. 8 2.5.7 PLANIRANJE RAZVOJA INFORMATIKE................................................................... 8 2.5.8 PLANIRANJE RAZVOJA (LASTNE) KARIERE .......................................................... 8 2.5.9 PLANIRANJE PEDAGOŠKO–ANDRAGOŠKEGA PROCESA ................................... 8 2.6 EKONOMIKA IZOBRAŽEVANJA ................................................................................... 9 2.7 MOTIVI IN OVIRE ODRASLIH ZA IZOBRAŽEVANJE .............................................. 11. 3 RAZISKOVALNI DEL ................................................................................. 13 3.1 NAMEN OZIROMA CILJI RAZISKAVE........................................................................ 13 3.1.1 NAMEN RAZISKAVE................................................................................................... 13 3.1.2 CILJI RAZISKAVE........................................................................................................ 13 3.2 HIPOTEZE......................................................................................................................... 13 3.3 OPIS METODE RAZISKAVE .......................................................................................... 14. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o..

(7) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4 REZULTATI RAZISKAVE ......................................................................... 15 4.1 O ORGANIZACIJI ............................................................................................................ 15 4.1.1 OSEBNA IZKAZNICA PODJETJA ROTIS d.o.o......................................................... 16 4.2 UGOTOVITVE RAZISKAVE .......................................................................................... 18 4.2.1 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ANALIZE PISNE ANKETE, IZPOLNJENE S STRANI ZAPOSLENIH.......................................................................................................... 18 4.2.2 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ANALIZE PISNE ANKETE, IZPOLNJENE S STRANI VODJE...................................................................................................................... 32. 5 ZAKLJUČEK ................................................................................................. 38 5.1 TEST HIPOTEZ................................................................................................................. 38 5.2 UGOTOVITVE RAZISKAVE .......................................................................................... 39 5.3 KRITIČNA ANALIZA ...................................................................................................... 40 5.4 PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE ......................................................................................... 41. 6 LITERATURA IN VIRI ................................................................................ 42. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o..

(8) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. KAZALO TABEL TABELA 1: Ovire in motivi za izobraževanje TABELA 2: Spol anketirancev TABELA 3: Starost anketirancev TABELA 4: Delovna doba v podjetju Rotis d.o.o. TABELA 5: Izobrazbena struktura zaposlenih TABELA 6: Udeleženci izobraževanjA v podjetju TABELA 7: Pripravljenost zaposlenih za dodatno izobraževanje TABELA 8: Mnenja vprašanih glede izobraževanja TABELA 9: Zanimanje za različne vsebine izobraževanj TABELA 10: Ovire pri dodatnem izobraževanju TABELA 11: Metode izobraževanja v podjetju TABELA 12: Planiranje izobraževanj TABELA 13: Dejavniki izbire zunanjih izvajalcev TABELA 14: Pravilnik o izobraževanju TABELA 15: Evidenca o udeležbah zaposlenih na izobraževanjih TABELA 16: Opravljanje evalvacije pred izvedbo izobraževanj TABELA 17: Izvajanje kontrole izobraževanj TABELA 18: Vrednotenje učinkov izobraževanja TABELA 19: Skrb za motiviranje zaposlenih v podjetju TABELA 20: Povprečno število ur izobraževanja zaposlenih TABELA 21: Financiranje izobraževanja TABELA 22: Število zaposlenih v podjetju TABELA 23: Odločanje o izobraževanju zaposlenih. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 11 18 18 19 20 21 21 22 24 26 32 33 33 34 34 34 35 35 36 36 37 37 37.

(9) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. KAZALO GRAFIKONOV GRAFIKON 1: Spol anketirancev, izražen v odstotkih GRAFIKON 2: Starost anketirancev, izražena v odstotkih GRAFIKON 3: Delovna doba v podjetju Rotis d.o.o., izražena v odstotkih GRAFIKON 4: Izobrazbena struktura zaposlenih, izražena v odstotkih GRAFIKON 5: Udeleženci izobraževanja v podjetju, izraženi v odstotkih GRAFIKON 6: Pripravljenost zaposlenih za dodatno izobraževanje, izraženo v odstotkih GRAFIKON 7: Seznanjenost z možnostjo izobraževanja, izraženo v odstotkih GRAFIKON 8: Mnenje glede možnosti izobraževanja, izraženo v odstotkih GRAFIKON 9: Izobraževanje kot možnost napredovanja, izraženo v odstotkih GRAFIKON 10: Zanimanje za tuj jezik, izraženo v odstotkih GRAFIKON 11: Zanimanje za računalništvo, izraženo v odstotkih GRAFIKON 12: Zanimanje za varstvo pri delu, izraženo v odstotkih GRAFIKON 13: Zanimanje za stroko, izraženo v odstotkih GRAFIKON 14: Delovni čas kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih GRAFIKON 15: Družina kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih GRAFIKON 16: Kraj izvajanja izobraževanja kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih GRAFIKON 17: Finance kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih GRAFIKON 18: Pričakovan status kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih GRAFIKON 19: (Boljša) plača kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih GRAFIKON 20: (Novo) znanje kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih GRAFIKON 21: Možnost napredovanja kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih GRAFIKON 22: Samozavest kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 18 19 19 20 21 21 22 23 23 24 25 25 26 27 27 28 28 29 29 30 30 31.

(10) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. KAZALO SLIK Slika 1: POSLOVNA ENOTA KOČEVJE - PROIZVODNJA, LOKACIJA 1 Slika 2: POSLOVNA ENOTA TRZIN - UPRAVNA ZGRADBA Slika 3: POSLOVNA ENOTA KOČEVJE - PROIZVODNJA, LOKACIJA 2. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 15 15 16.

(11) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1 OPREDELITEV PROBLEMA Če želimo opredeliti probleme organizacije izobraževanja zaposlenih v podjetju Rotis d.o.o., je potrebno zadevo najprej do potankosti preučiti. Organizacija izobraževanja zaposlenih v podjetju Rotis d.o.o. je hkrati tudi sam naslov diplomske naloge. Izobraževanje je kot družbena dejavnost in dejavnost posameznika ključnega pomena za razvoj vsake družbe. Ta pa je odvisen od tega, v kolikšni meri je izobraževanje uspešno in od same organizacije izobraževanja, ki zajema načrten proces priprave, izvajanja in načrtovanja vseh izobraževalnih postopkov. Njegove naloge so planiranje kadrov, proces izbire novih kadrov, pridobivanje in izpolnjevanje strokovne izobrazbe kadrov, njihovo usposabljanje, štipendiranje predvsem tistih kadrov, ki jih bo podjetje potrebovalo, pripravništvo, napredovanje, spremljanje in analiziranje odsotnosti z dela in fluktuacije kadrov. Med zaposlenimi v komerciali podjetja Rotis d.o.o. sem videl pomembnost izobraževanja, saj so le-ti najbolj izpostavljeni vsakodnevnim spremembam in novostim. Izobraževanje med zaposlenimi v neki meri že poteka, vendar to ne pomeni, da je to izobraževanje izvedeno strokovno in kvalitetno. Na podlagi anonimnega anketnega vprašalnika sem želel ugotoviti zainteresiranost zaposlenih za izobraževanje, saj mislim, da je zainteresiranost ključnega pomena za bolj kvalitetno izvedbo izobraževanja. Tu ne smemo pozabiti tudi na strokovnost izvedbe izobraževanja s strani izobraževalca. V podjetju Rotis d.o.o. izobraževanje planirajo, kar je delno zagotovilo uspešnosti izobraževanja. Glede na potrebe podjetja se sproti ugotavljajo udeleženci izobraževanj, katere izobraževalne vsebine bodo izbrane TER katerih oblik in metod izobraževanja se bodo posluževali. V podjetju Rotis d.o.o. zaposleni obiskujejo predvsem krajše ali daljše seminarje različnih področij. Zato lahko govorimo tudi o usposabljanju zaposlenih v podjetju Rotis d.o.o.. Ker so z izobraževanjem povezani manjši ali večji stroški, je zelo pomembno, da ugotovimo, ali bo izobraževanje prineslo želene cilje in katere pomanjkljivosti bi z izobraževanjem odpravili. Končno je potrebno poskrbeti, da zaposleni pridobijo nova znanja in poiskati načine za pridobitev novih znanj. Tu ima podjetje na razpolago mentorstvo, pripravništvo, študijske krožke, predavanje ter seminarje in tečaje. Kar zadeva vsebine izobraževanj, se je potrebno prepričati, ali so vsebine dovolj konkretne, da se z njimi pridobi želeno znanje. Vse našteto, tako stroški, vsebine, oblike in metode izobraževanja, je seveda za uspešno izobraževanje pomembno, a velik pomen ima tudi udeleženec sam, saj brez njegovega zavestnega prizadevanja ni moč pričakovati zahtevanega znanja in s tem morebitnih izboljšav, ki naj bi jih prispeval v podjetju. Ugotovimo lahko, da je torej za zaposlene pred izobraževanjem zelo pomembna še motivacija.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 1.

(12) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Kako torej motivirati zaposlene za (dodatno) izobraževanje? Prav motivaciji sem posvetil del diplomske naloge Organiziranje izobraževanje zaposlenih v podjetju Rotis d.o.o., kar sem ugotavljal z anonimno anketo med zaposlenimi. Nekateri rezultati so me precej presenetili. Rezultati so predstavljeni v četrtem poglavju.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 2.

(13) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2 TEORETIČNI DEL 2.1 DEFINICIJA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA Jereb definira pojma izobraževanje in usposabljanje takole: •. •. Izobraževanje lahko opredelimo kot dolgotrajen in načrten proces razvijanja posameznikovih znanj, sposobnosti in navad, ki mu omogočajo vključitev v družbeno življenje in delo ter oblikujejo znanstveni pogled na svet. Cilj izobraževanja je torej oblikovanje zavesti. Usposabljanje pa je proces razvijanja sposobnosti, ki jih človek potrebuje pri opravljanju nekega konkretnega dela v okviru določene dejavnosti. Cilj usposabljanja je torej razvijanje sposobnosti, ki jih posameznik potrebuje za življenje in delo v družbi.. (povzeto po Jereb, 1998). 2.2 OBLIKE IZOBRAŽEVANJA Glede na razmerje med temeljnimi dejavniki učnega procesa Jereb razlikuje tri temeljne vrste izobraževalnih oblik: •. MNOŽIČNE (FRONTALNE),. •. SKUPINSKE (GRUPNE) in. •. POSAMIČNE (INDIVIDUALNE).. 2.2.1 MNOŽIČNE (FRONTALNE): Za množične izobraževalne oblike je značilno, da si izobraževanci pridobivajo učne vsebine z učiteljevo neposredno pomočjo oziroma ob njegovem poučevanju. Bistvo te oblike izobraževanja je, da učitelj frontalno nastopa nasproti celotni skupini in sočasno komunicira z vsemi udeleženci. Kljub mnogim pomanjkljivostim, ki jih ima ta izobraževalna oblika, prevladuje tako v pedagoški kot tudi andragoški praksi. Aktivnost izobraževancev je pri tej obliki izobraževanja izjemno majhna. 2.2.2 SKUPINSKE (GRUPNE): Skupinske izobraževalne oblike ponavadi izvajamo tako, da v okviru celotne skupine izobraževancev oblikujemo več manjših skupin, ki samostojno delajo in z rezultati svojega dela nato seznanijo učitelja in celotno skupino. Izobraževanci so pri tej obliki bolj aktivni kot v prej opisani obliki, saj izobraževanci med seboj sodelujejo, razvijajo samostojnost ipd.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 3.

(14) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2.2.3 POSAMIČNE (INDIVIDUALNE): Posamične oblike izobraževanja temeljijo na samostojnem delu izobraževancev, ko vsak izobraževanec rešuje naloge sam zase. Pri pridobivanju določenih teoretičnih znanj je prednost te oblike izobraževanja v tem, da posameznik lahko prilagodi delo lastnemu tempu in da se uči na način, ki mu najbolj ustreza. Ta oblika je pri osvajanju spretnosti za opravljanje določenega dela bolj ali manj nujna. Opisane oblike so značilne za situacije z večjo skupino izobraževancev. Pod vplivom objektivnih okoliščin pa so se razvile posebne oblike izobraževanja ali pa kombinacije navedenih oblik. Tako se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja izobraževanje na daljavo. (Povzeto po Jereb, 1998). 2.3 IZOBRAŽEVALNE METODE Glede na komunikacije med učiteljem, izobraževanci in izvori znanja Jereb razlikuje: •. PRETEŽNO PASIVNE IZOBRAŽEVALNE METODE,. •. PASIVNO–AKTIVNE IZOBRAŽEVALNE METODE in. •. PRETEŽNO AKTIVNE IZOBRAŽEVALNE METODE.. V nadaljevanju bom vsako skupino izobraževalnih metod opisal in navedel, pri katerih oblikah izobraževanja se najpogosteje uporabljajo. Za vsako skupino izobraževalnih metod bom metode tudi naštel in jih opisal. A le za situacije, ko so izobraževanci odrasle osebe. 2.3.1 PRETEŽNO PASIVNE IZOBRAŽEVALNE METODE Uporabljamo jih v glavnem pri šolskih oblikah izobraževanja, torej gre za množične izobraževalne oblike, in sicer v primerih, ko izobraževanci ne razpolagajo skoraj z nikakršnim znanjem ali pa imajo pomanjkljivo znanje iz učnih vsebin, ki naj bi jih v izobraževalnem procesu obravnavali. Pri teh metodah ima učitelj zelo veliko vlogo, saj nastopa kot izključni posredovalec znanj in informacij. Učitelj govori, riše, piše na tablo in podobno, pri tem pa ga izobraževanci poslušajo in si njegova izvajanja zapisujejo, s čimer sprejemajo znanja in informacije. Pri teh metodah ostajajo izobraževanci pasivni. Včasih pa se z vprašanji in odgovori izobraževancev te metode za krajši čas prekinejo. Tedaj jih nadomesti metoda pogovora ali diskusije. V nadaljevanju navajam pretežno pasivne izobraževalne metode, ki se v današnji pedagoški in andragoški praksi največ uporabljajo. Te so: •. metoda predavanja,. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 4.

(15) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. •. metoda pripovedovanja,. •. metoda opisovanja ali pojasnjevanja,. •. metoda poročanja in. •. metoda kazanja.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2.3.2 PASIVNO–AKTIVNE IZOBRAŽEVALNE METODE Te metode v veliki meri upoštevajo skupno aktivnost vseh subjektov izobraževalnega procesa. Med pasivno–aktivne metode lahko uvrščamo naslednje metode izobraževanja: •. metoda pogovora,. •. metoda diskusije,. •. metoda različnih vaj,. •. metoda preučevanja primerov,. •. metoda igranja vlog in. •. metoda urjenja.. 2.3.3 PRETEŽNO AKTIVNE IZOBRAŽEVALNE METODE Te metode predstavljajo skupino metod, pri katerih izvor znanja ni učitelj in tudi predznanje ali delovne izkušnje izobraževancev niso tolikšne ali tiste, ki bi jih v metodi lahko upoštevali. Izobraževanec si mora znanje pridobivati iz drugih virov in učitelj mu pri tem lahko pomaga z nasveti, napotki in različnimi navodili. Opozarja ga na možnosti, ki jih lahko izbira iz različnih virov znanja in informacij. Med pretežno aktivne izobraževalne metode sodijo: •. metoda dela s teksti,. •. metoda prigodka,. •. metoda programiranega izobraževanja in. •. metode izobraževanja z računalnikom.. (Povzeto po Jereb, 1998). Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 5.

(16) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2.4 DEFINICIJA PLANIRANJA • Planiranje je dejavnost, ki managementu omogoča sistematično delo na način, ki privede organizacijo do ciljev. Poznamo dolgoročno in kratkoročno planiranje. •. Planiranje je torej na osnovi sistematičnega spoznavanja in predvidevanja okoliščin v prihodnost zasnovano določanje prihodnjega delovanja.. 2.5 VSEBINE PLANOV Glede na oddaljenost dogodkov in procesov, ki jih planiramo, poteka proces planiranja tudi v izobraževanju na dolgoročenem in operativnem nivoju. Plani morajo biti zasnovani akcijsko, kar pomeni, da morajo biti: •. opredeljeni nameni oziroma cilji planiranih dejavnosti;. •. plani opredeljeni časovno;. •. opredeljeni nosilci oziroma izvajalci dejavnosti;. •. opredeljeni vsi potrebni viri za izvedbo dejavnosti;. •. opredeljene kontrolne točke (želena stanja ob zahtevanih terminih).. S procesom izvajanja funkcije managerskega planiranja v izobraževanju je treba poznati vse dejavnosti, ki jih je treba opraviti, da bodo cilji doseženi. S tega vidika ima izvajane funkcije managerskega planiranja v izobraževanju naslednje vsebine:. 2.5.1. PLANIRANJE ORGANIZIRANJA DELA, ki obsega planiranje: •. terminov in vsebin formalizacije oziroma njenega ukinjanja;. •. oblik participacije zainteresiranih v procesu odločanja;. •. potreb po formiranju posameznih timov znotraj ustanove in potrebnih osebnostnih ter strokovnih karakteristik članov timov, tako iz ustanove kot iz okolja;. •. aktivnosti v zvezi s snovanjem zasnov na nivoju ustanove;. •. aktivnosti za vpeljevanje organizacijske kulture;. •. drugo.. 2.5.2. PLANIRANJE UKREPOV MOTIVIRANJA, ki obsega: •. planiranje načinov in dinamike dodatnega nagrajevanja prispevka k dosegi ciljev;. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 6.

(17) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. •. planiranje zagotavljanja sredstev za dodatno nagrajevanje prispevka;. •. planiranje dejavnosti za spodbujanje dejavnosti, ki vodijo k napredovanju izvajalcev izobraževanja;. •. planiranja vsebin in oblik participacije zaposlenih pri sprejemanju odločitev organizacijske strukture, ki to omogoča;. •. planiranje metod ugotavljanja obnašanja posameznikov;. •. drugo.. 2.5.3 PLANIRANJE SPREJEMANJA ODLOČITEV, ki obsega: •. planiranja vnaprej poznanih prioritetah vsebin, o katerih bo treba odločati;. •. planiranje terminov sprejemanja posameznih vsebinskih odločitev;. •. razvrščanje vsebin odločanja po ABC metodi;. •. planiranja v zvezi z delegiranjem (kaj, komu);. •. drugo.. 2.5.4 PLANIRANJE ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI IN MANAGERSKEGA KONTROLIRANJA, ki obsega: •. opredelitev dejavnosti, ki jih je potrebno kontrolirati;. •. planiranja procesa razvoja referenc in metod za presojo kakovosti;. •. planiranje terminov kontrole in metod kontrole;. •. planiranje načinov in metod za revizije planov, kadar se z managersko kontrolo ugotovi potreba po tem;. •. planiranje razvoja internih standardov za zagotavljanje kakovosti izobraževanja;. •. planiranje uvajanja standardov kakovosti;. •. drugo.. 2.5.5 PLANIRANJE USPEŠNOSTI, ki obsega: •. planiranje razvoja kriterijev za presojo uspešnosti izobraževanja;. •. planiranje razvoja informacijskega sistema znotraj ustanove za spremljaje uspešnosti;. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 7.

(18) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. •. planiranje terminov in metod za presojo uspešnosti;. •. planiranje ukrepov za izboljšanje uspešnosti;. •. drugo.. 2.5.6 PLANIRANJE KADROVSKIH DEJAVNOSTI 2.5.7 PLANIRANJE RAZVOJA INFORMATIKE, ki obsega: •. planiranje razvoja informacijskega sistema za podporo izvajanja funkcij managementa;. •. planiranje shranjevanja podatkov;. •. planiranje razvoja informacijskega sistema za interno spremljanje uspešnosti;. •. planiranje razvoja informacijskega sistema za interno spremljanje kakovosti in prispevka posameznikov;. •. planiranje virov podatkov o namerah posameznikov za vpis v posamezne izobraževalne ustanove;. •. planiranje načinov varstva osebnih podatkov;. •. drugo.. 2.5.8 PLANIRANJE RAZVOJA (LASTNE) KARIERE 2.5.9 PLANIRANJE PEDAGOŠKO–ANDRAGOŠKEGA PROCESA, ki obsega: •. načrtovanje učnih vsebin kot ciljev;. •. pedagoško–andragoško planiranje;. •. planiranje virov za izobraževanje;. •. planiranje pedagoško–andragoških kadrov;. •. planiranje administrativno–tehničnih opravil, ki se nanašajo na izobraževanje;. •. planiranje investicij;. •. planiranje načinov spreminjanja učnih vsebin, če se izkaže potreba za to;. •. drugo.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 8.

(19) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Glede na sestavine planiranja v izobraževanju je možno ugotoviti, da so za njegovo uspešno izvedbo potrebna široka managerska znanja. Za najpomembnejše dejavnosti vsake izobraževalne ustanove štejejo tiste, ki so sestavina izobraževanja. To so pedagoško–andragoške dejavnosti.. 2.6 EKONOMIKA IZOBRAŽEVANJA Ferjan poudarja, da brez investicij v izobraževanje ne družba ne podjetja ne morejo slediti stanju znanosti in tehnike. V sistemu izobraževanja imajo investicije različne pojavne oblike, in sicer: •. materialne in. •. nematerialne.. Gre za investicije v stavbe, investicijsko vzdrževanje, nabavo novih didaktičnih pripomočkov, programske opreme in tudi za stroške posebne izvedbe izobraževanja. Planiranje investicij v izobraževanje je zelo delikatno. V podjetjih je dostikrat mogoče izračunati pričakovane koristi investicije, čeprav gre za neposredne in posredne koristi izobraževanja. Vlaganja v izobraževanje praviloma prinašajo dolgoročne koristi, koristi posamezne investicije na kratke roke pa je navadno nekoliko težje izračunati. Zato po pravilu za investicije v izobraževanje vedno »primanjkuje denarja«, želja pa je vedno več, kot je realnih možnosti. Dostikrat gre za zelo drage stvari, ki so velik izdatek tudi za poslovne sisteme, katerim bi vlaganje bistveno prej prineslo gospodarsko korist. Vlaganja podjetij v izobraževanje ima naslednje oblike: •. štipendiranje,. •. interne kvalifikacije zaposlenih,. •. šolanje vajencev po dualnem sistemu izobraževanja,. •. pošiljanje zaposlenih v zunanje oblike izobraževanja,. •. podeljevanje nagrad uspešnim učencem in študentom,. •. pripravništvo oziroma uvajanje novozaposlenih,. •. prakse študentov v podjetjih,. •. sponzoriranje raznih srečanj učencev in študentov in. •. drugo.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 9.

(20) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Ko govorimo o vlaganjih v prostore, o nabavi nove opreme za izobraževanje ipd., se postavlja vprašanje, ali je s stališča podjetja oziroma širše družbe to potrošnja ali investicija. Investicije v izobraževanje obravnavamo na dva načina, in sicer: •. da izobraževanje kot potrošnja prispeva k izboljšanju standarda posameznikov;. •. da izobraževanje kot investicija prispeva k povečanju dohodka podjetja oziroma nacionalnega dohodka in družbenega bogastva.. Zaradi omejenosti virov je pri določanju o investiranju v izobraževanje treba upoštevati načelo optimalne koristnosti. Razpoložljiva finančna sredstva se morajo porabiti na način, ki bo najbolj prispeval k dosegi ciljev. Za podjetje je glavni cilj seveda dobiček. 1. Pred odločitvijo za investicijo se mora management vprašati: •. če je s trenutno razpoložljivimi sredstvi možno doseči postavljene cilje izobraževanja;. •. do kakšne stopnje je obstoječi način izvajanja izobraževanja uspešen in. •. koliko lahko z obstoječimi sredstvi izboljšamo uspešnost.. 2. Ko se management odloči za investicijo, mora pred sprejemom plana investicij in pred njegovo realizacijo odgovoriti na štiri vprašanja: •. Kaj želi doseči z določeno investicijo?. •. Kakšne so prioritete?. •. Kaj lahko stori brez investicije, da bi dosegel cilje?. •. Ali je investicija res nujna za dosego cilja?. Pred odločitvijo o investiciji je treba ugotoviti, katere didaktične pripomočke so v preteklosti največ uporabljali in kakšna je s tega stališča vizija prihodnosti. Pri odločanju za investiranje v izobraževanje se pojavljajo tudi problemi. Gre za posameznike, ki se upirajo uvajanju novosti, ker so mnenja, da jim vsaka novost povzroča le obilico dodatnega dela. Drug problem je v številu udeležencev. Dogaja se, da je investicija v izobraževanje nujna, a je namenjena le majhnemu številu ljudi. V takih primerih se stroški na udeleženca drastično povečajo. Če pa je število udeležencev preveliko, se pojavi problem, ko nastajajo potrebe po dodatnih virih (energija, novi učitelji, pripomočki), kar stroške spet poveča.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 10.

(21) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2.7 MOTIVI IN OVIRE ODRASLIH ZA IZOBRAŽEVANJE Ferjan pravi, da je poleg znanja, spretnosti in navad za uspešno opravljanje česar koli potrebna motivacija. Motivacija je prostovoljna pripravljenost posameznika na nabor za napor, za dosego določenega cilja, ob zadovoljitvi individualnih potreb. (Povzeto po Ferjan, 2005) Kot ugotavlja Jelenc, na odločitev za izobraževanje vpliva več motivov, ki so med seboj povezani in odvisni. Na splošno lahko rečemo, da se človek najpogosteje izobražuje ob raznih spremembah, prelomnicah v življenju. Motivi za izobraževanje pa so različni v mladosti, v srednjih letih ali v tretjem življenjskem obdobju. Hkrati pa poudarja, da so ovire, ki nas odvračajo od izobraževanja, vsaj tako pomembne kot motivi, ki nas spodbujajo. Tako nas lahko omejuje trenutni položaj, lahko nas odvračajo pogoji, ki jih postavlja izobraževalna institucija, ali pa so zadržki v nas samih. Vsekakor moramo ovire poznati, da lahko nanje vplivamo, jih omilimo ali celo odpravimo, saj le tako lahko pričakujemo, da se bodo za izobraževanje odločili tudi tisti, ki jim ta dejavnost po navadi ni blizu. V nadaljevanju sem v tabelo združil najpogostejše ovire in motive za izobraževanje, kot jih navaja Jelenc. TABELA 1: OVIRE IN MOTIVI ZA IZOBRAŽEVANJE (povzeto po Jelenc, 1996). OVIRE ZA IZOBRAŽEVANJE SITUACIJSKE OVIRE izhajajo človekovega trenutnega položaja: • • • •. MOTIVI ZA IZOBRAŽEVANJE iz MOTIVI ZA OSEBNOSTNI RAZVOJ:. pomanjkanje časa; stroški izobraževanja; družinski problemi; oddaljenost izobraževalne organizacije.. • • • •. osebni cilji; osebnostno bogatenje; splošno pridobivanje znanja; vedenje o kulturi.. MOTIVI ZA BOGATEJŠO IN KAKOVOSTNEJŠO INTERAKCIJO Z ponudba študijskih programov ali OKOLJEM: tečajev; možnosti vpisnih pogojev; • socialni cilji; urniki predavanj; • skupnostni cilji; način prenašanja znanja; • (vedenje o kulturi). informiranost o zdajšnjih možnostih izobraževanja; ipd.. INSTITUCIJSKE OVIRE: • • • • • •. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 11.

(22) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. DISPOZICIJSKE OVIRE so povezane s MOTIVI, KI LAHKO HKRATI psihološkimi značilnostmi posameznika: USTREZAJO VEČ VRST POTREBAM, ALI PA GRE ZA KONKRETNE • podoba o samem sebi; POTREBE: • samozavest; • stopnja aspiracije (prizadevanje za • beg s položaja; kaj, težnja, želja); • izpolnjevanje dolžnosti. • stališča; • zmožnosti za učenje; • odnos do izobraževanja.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 12.

(23) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 3 RAZISKOVALNI DEL Organizacija izobraževanja je v večini podjetij velika uganka. Velika večina podjetij je seznanjena s prednostmi izobraževanja, vendar pa se zanj ne odločajo. Izobraževanje in usposabljanje v podjetjih je nuja. Ali je izobraževanje v podjetju Rotis d.o.o. nuja, sem ugotovil skozi deskriptivno raziskavo na podlagi pisnega anketnega vprašalnika. Vprašalnik je zajemal 9 vprašanj zaprtega tipa. Izdelan je bil tudi anketni vprašalnik za vodjo podjetja. V anketi so bili zajeti zaposleni v komerciali podjetja Rotis d.o.o.. Anketiranci so bili moški in ženske različnih starosti in različnega socialnega statusa.. 3.1 NAMEN OZIROMA CILJI RAZISKAVE 3.1.1 NAMEN RAZISKAVE Z raziskavo na področju izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o. sem želel ugotoviti pogostost izobraževanja in s tem tudi željo po izobraževanju med zaposlenimi. Skozi raziskavo sem ugotovil najpogostejšo obliko izobraževanja, pripravljenost vodstva na izobraževanje ter motiviranost zaposlenih za izobraževanje in usposabljanje. Z anketnim vprašalnikom za vodjo podjetja pa sem želel priti do podatkov v zvezi s stroški, udeležbo in kontrolo izobraževanja. 3.1.2 CILJI RAZISKAVE Z raziskavo med zaposlenimi v podjetju Rotis d.o.o. sem želel dobiti odgovore na naslednja vprašanja: • Ali so se zaposleni pripravljeni (dodatno) izobraževati? • Ali so zaposleni seznanjeni z možnostjo izobraževanja? • Ali zaposleni vidijo v izobraževanju možnost napredovanja? • Katere vsebine zanimajo zaposlene v zvezi z (dodatnim) izobraževanjem? • Kaj zaposlene ovira pri (dodatnem) izobraževanju? • Kaj zaposlene pri (dodatnem) izobraževanju spodbuja? • Katerih metod prepoznavanja potreb po izobraževanju se poslužujejo v podjetju? • Ali izobraževanje v podjetju planirajo? • Ali v podjetju izvajajo kontrolo izobraževanja? • Kako se v podjetju skrbi za motiviranje zaposlenih za izobraževanje?. 3.2 HIPOTEZE Hipoteze se nanašajo na podjetje Rotis d.o.o. HIPOTEZA 1: Zaposleni so se pripravljeni (dodatno) izobraževati. HIPOTEZA 2: V podjetju izobraževanje planirajo. HIPOTEZA 3: Zaposleni so seznanjeni z možnostjo izobraževanja. HIPOTEZA 4: Zaposleni v izobraževanju vidijo možnost napredovanja. HIPOTEZA 5: Zaposlene ovira pri (dodatnem) izobraževanju delovni čas. HIPOTEZA 6: V podjetju imajo vsi enake možnosti za izobraževanje. HIPOTEZA 7: V podjetju planirajo letne stroške izobraževanj. HIPOTEZA 8: V podjetju skrbijo, da so učne vsebine zanimive za zaposlene. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 13.

(24) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. HIPOTEZA 9: V podjetju skrbijo, da udeleženci izobraževanj dobijo ustrezne materiale. HIPOTEZA 10: V podjetju izvajajo kontrolo izobraževanja.. 3.3 OPIS METODE RAZISKAVE V stopnji zbiranja, analiziranja in interpretacije raziskovalnih podatkov potrebujemo različne tehnike in inštrumente. Med njimi je zelo pogosta pisna anketa, za katero sem se tudi sam odločil. Anketni vprašalnik z 9 vprašanji sem razdelil med 32 zaposlenih v komerciali podjetja Rotis d.o.o.. Za raziskavo je bilo uporabnih vseh 32 vprašalnikov. Z vodjo podjetja pa sem opravljal manjše intervjuje in anketo z anketnim vprašalnikom, ki se je seveda razlikoval od vprašalnika za zaposlene. Obe anketi sta bili izvedeni januarja 2006 na sedežu podjetja Rotis d.o.o... Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 14.

(25) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4 REZULTATI RAZISKAVE 4.1 O ORGANIZACIJI Podjetje Rotis d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1990. Po začetnih, predvsem trgovinskih letih, ko so proizvajali ležaje pri kooperantih, so leta 1994 pridobili proizvodne prostore, nakupili prve stroje ter pričeli z lastno proizvodnjo. Od tega trenutka dalje se podjetje širi z vedno hitrejšim tempom, kar ga je v letu 2001 pripeljalo na 9 mesto med gazelami po kriteriju DaBEG. Danes ima podjetje 130 zaposlenih, 30 % povprečne letne rasti prometa, 80 % deleža izvoza na trg evropske unije, ugledne referenčne liste ter vedno močnejše trgovinske in zastopske dejavnosti. Namen podjetja je širjenje proizvodne dejavnosti na trenutni lokaciji, v Kočevju, ter ustanavljanje novih mešanih podjetij v drugih državah, poleg tega pa namerava razširiti trgovinsko dejavnost na trge jugovzhodne Evrope. Da je podjetje tudi na domačem trgu zanesljiv in zaupanja vreden partner, kot dobavitelj našega proizvodnega programa, ali pa kot dobavitelj trgovinskega oziroma zastopskega blaga, govorijo imena vseh domačih kupcev, ki podjetju že vrsto let izkazujejo zaupanje. Podjetje Rotis d.o.o. je razdeljeno na dva dela. Uprava ima sedež v industrijsko obrtniški coni v Trzinu, poslovna enota v Kočevju pa se ukvarja izključno s proizvodnjo in organizacijo proizvodnje. Poleg tega ima podjetje še široko razvejano mrežo kooperantov v Sloveniji in tudi izven.. Slika 1: POSLOVNA ENOTA KOČEVJE - PROIZVODNJA, LOKACIJA 1. Slika 2: POSLOVNA ENOTA TRZIN - UPRAVNA ZGRADBA. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 15.

(26) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Slika 3: POSLOVNA ENOTA KOČEVJE - PROIZVODNJA, LOKACIJA 2. 4.1.1 OSEBNA IZKAZNICA PODJETJA ROTIS d.o.o. 1. Leto ustanovitve: l. 1990 / 2 zaposlena 2. Zgodovinski razvoj podjetja: - 1990-1993: trgovina, proizvodnja v kooperaciji - 1993-1994: vzpostavitev lastnih proizvodnih kapacitet (1500 m²) v Kočevju, nakup prve strojne opreme - 1994-1996: začetek sodelovanja z MORS-om preko povezanega podjetja INLEKO d.o.o. iz Kočevja – proizvodnja (šivanje) izdelkov lahke konfekcije (vojaški nahrbtnik, vojaška torba, torbica za čiščenje pribora, prevleka za čelado …) - 1998: začetek sodelovanja z MORSom preko podjetja Rotis d.o.o., prva pogodba o zastopanju vojaškega izdelka – dobava maskirnih kompletov - 1999-2000: začetek intenzivnega trgovanja - jeklo, izdelki črne metalurgije (pločevina, profili, jeklene cevi, odkovki, odlitki …) ter pridobivanje različnih zastopskih programov - 2000: nakup lastne poslovne upravne zgradbe (300 m²) v Trzinu - 2002: začetek trgovanja s strojno opremo (rabljeni in novi) ter vzpostavitev kapacitet za izvajanje popravil, servisov ter generalnih obnovitev rabljene strojne opreme, zamenjava NC z CNC krmilnim sistemom,... - 2003: dozidava novih 500 m² proizvodnih prostorov na obstoječi lokaciji v Kočevju (skupno sedaj 2000 m²) - 2004: nakup dodatnih 2200 m² proizvodnih kapacitet na novi lokaciji v Kočevju - 2004-2005: ustanovitev oddelka za trženje vojaškega programa in intenziven razvoj sodelovanja z ostalimi državnimi institucijami (MNZ – POLICIJA, CZ ….) 3. -. KUPCI: EU (Nemčija, Avstrija, Italija, Francija, Španija) SKANDINAVIJA (Finska, Danska, Norveška) Amerika Argentina Kanada Azija (Jordanija). Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 16.

(27) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 4. -. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. PODELJENA ZASTOPSTVA - ROTIS-ovi zastopniki: Nemčija Avstrija Hrvaška Srbija Združeni Arabski Emirati. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 17.

(28) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4.2 UGOTOVITVE RAZISKAVE 4.2.1 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ANALIZE PISNE ANKETE IZPOLNJENE S STRANI ZAPOSLENIH Rezultati ankete si sledijo po zaporedno postavljenih vprašanjih. Anketiranih je bilo dvaintrideset zaposlenih v različnih oddelkih podjetja. Za ponazoritev rezultatov sem izbral tortne grafikone v barvni različici za lažje razločevanje podatkov. 1. SPOL TABELA 2: Spol anketirancev. M Ž. 14 18. ZAPOSLENI PO SPOLU. 44%. M Ž. 56%. GRAFIKON 1: Spol anketirancev izražen v odstotkih. Komentar h grafikonu 1: Anketa je pokazala, da je v komerciali podjetja zaposlenih približno enako število moških in žensk. Prav zanimivo bo spremljati rezultate ankete glede na to, da se zaposleni po številu glede na spol ne razlikujejo v veliki meri. 2. STAROST TABELA 3: Starost anketirancev. od 18 do 25 od 26 do 35 od 36 do 45 od 46 do 55 56 ali več. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 10 14 5 3 0. 18.

(29) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ZAPOSLENI PO STAROSTI. 9% 16%. 0%. od 18 do 25. 31%. od 26 do 35 od 36 do 45 od 46 do 55 56 ali več. 44% GRAFIKON 2: Starost anketirancev izražena v odstotkih. Komentar h grafikonu 2: Med zaposlenimi podjetja opazimo, da prevladujejo zaposleni stari med 18 in 35 letom. Osem (25 %) anketiranih je starejših od 35 let. Iz vsega skupaj je razvidno, da gre za dokaj mlado populacijo zaposlenih. 3. KOLIKO ČASA STE ZAPOSLENI V PODJETJU ROTIS d.o.o.? TABELA 4: Delovna doba v podjetju Rotis d.o.o.. Do 2 leti Od 2 do 6 let Več kot 6 let. 19 5 8. DELOVNA DOBA V PODJETJU ROTIS d.o.o.. 25% Do 2 leti Od 2 do 6 let 16%. 59%. Več kot 6 let. GRAFIKON 3: Delovna doba v podjetju Rotis d.o.o., izražena v odstotkih. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 19.

(30) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Komentar h grafikonu 3: Že pri starosti anketirancev je bilo ugotovljeno, da gre za zelo mlado populacijo zaposlenih. Kar 19 vprašanih (59 %) je zaposlenih v podjetju do dve leti, kar pa se bo verjetno v negativnem smislu pokazalo pri vprašanju o udeleženosti na izobraževanju. Pet (16 %) vprašanih je zaposlenih od 2 do 6 let, kateri so bili na kakršen koli način že udeleženi nekega izobraževanja v podjetju. Osem (25 %) vprašanih, tako imenovanih »starih mačkov«, pa je zaposlenih več kot 6 let v podjetju Rotis d.o.o. 4. IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH TABELA 5: Izobrazbena struktura zaposlenih. Dokončana IV. stopnja izobrazbe Dokončana V. stopnja izobrazbe Dokončana VI. stopnja izobrazbe Dokončana VII. stopnja izobrazbe. 2 16 4 10. IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH. 31%. 13%. Dokončana IV. stopnja izobrazbe. 6%. Dokončana V. stopnja izobrazbe 50%. Dokončana VI. stopnja izobrazbe Dokončana VII. stopnja izobrazbe. GRAFIKON 4: Izobrazbena struktura zaposlenih, izražena v odstotkih. Komentar h grafikonu 4: Kar se tiče izobraženosti vprašanih, so v ospredju zaposleni s V. stopnjo izobrazbe, iz česar je lepo razvidno, da je vodilo podjetja pri zaposlitvi predvsem pripravljenost nadgrajevanja samega sebe. Anketiranih s V. stopnjo izobrazbe je 16 (50 %). Dva (6 %) anketirana imata IV. stopnjo izobrazbe. Za zaposlitev in napredovanje v podjetju Rotis d.o.o. ni pogoj visoka stopnja izobrazbe. Vsi imajo enake možnosti, odvisno pa je od vsakega posameznika. Anketirani s VI. stopnjo izobrazbe so štirje (13 %), dokončano VII. stopnjo izobrazbe pa ima deset vprašanih (31 %). Rad bi poudaril, da dokončana stopnja izobrazbe ne pomeni, da je človek pripravljen na boj v realnem življenju. Po mojem mnenju so veliko bolj pomembne izkušnje. Kombinacija obojega pa je tisto ta pravo, kar nas popelje v boljši jutri.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 20.

(31) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 5. ALI STE SE V PODJETJU ŽE KDAJ (DODATNO) IZOBRAŽEVALI? TABELA 6: Udeleženci izobraževanje v podjetju. DA NE. 14 18. IZOBRAŽEVANJE V PODJETJU. 44%. DA. 56%. NE. GRAFIKON 5: Udeleženci izobraževanja v podjetju, izraženi v odstotkih. Komentar h grafikonu 5: V okviru anketirancev se je (dodatno) izobraževalo 56 % vprašanih, odstotek tistih, ki se v okviru anketirancev niso izobraževali, pa je 44. Več kot polovico anketirancev se je že srečalo z izobraževanjem znotraj organizacije, ostali pa bodo to spoznali v prihodnosti, saj je osvajanje novih znanj in veščin nuja za kvalitetno delo posameznega podjetja. 6. ALI STE SE (ŠE) PRIPRAVLJENI (DODATNO) IZOBRAŽEVATI? TABELA 7: Pripravljenost zaposlenih za dodatno izobraževanje. DA NE. 31 1. PRIPRAVLJENOST ZA DODATNO IZOBRAŽEVANJE. 3% DA NE 97%. GRAFIKON 6: Pripravljenost zaposlenih za dodatno izobraževanje, izraženo v odstotkih Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 21.

(32) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Komentar h grafikonu 6: Kar 97 % vprašanih ima željo po dodatnem izobraževanju, medtem ko 3 % vprašanih to trenutno ne zanima. Ta rezultat je odličen, saj samo eden vprašani nima želje po dodatnem izobraževanju. In še sporočilo vodilnim v podjetju: »Organizirajte izobraževanje in z veseljem se ga bomo udeležili«. Glede na izpolnjen vprašalnik o izobraževanju kadrov v podjetju s strani vodilnih, bo organiziranih izobraževanj v prihodnosti še veliko. 7. ZA VSAKO NAŠTETO TRDITEV IZBERITE PO ENO MOŽNOST TABELA 8: Mnenja vprašanih glede izobraževanja. TRDITEV DA NE NE VEM 6 6 V podjetju smo seznanjeni z možnostmi za izobraževanje 20 9 8 15 V podjetju imajo vsi enake možnosti za izobraževanje 23 3 6 V izobraževanju vidim možnost napredovanja. SEZNANJENOST Z MOŽNOSTJO NAPREDOVANJA. 19% DA NE 19%. 62%. NE VEM. GRAFIKON 7: Seznanjenost z možnostjo izobraževanja, izraženo v odstotkih. Komentar h grafikonu 7: V podjetju je kar 62 % vprašanih, ki menijo, da so seznanjeni z možnostjo izobraževanja in samo 19 %, ki menijo, da niso seznanjeni z možnostjo izobraževanja in se morda ravno zato ne odločajo za pridobivanje novih znanj in veščin. Kar 19 % je tistih, ki ne vedo, ali so bili kdaj seznanjeni z možnostjo izobraževanja.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 22.

(33) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. MOŽNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE. 28% 47%. DA NE NE VEM. 25%. GRAFIKON 8: Mnenje glede možnosti izobraževanja, izraženo v odstotkih. Komentar h grafikonu 8: Prevladujejo mnenja tistih, ki ne vedo ali imajo vsi enake možnosti za izobraževanje (47 %).. IZOBRAŽEVANJE - MOŽNOST NAPREDOVANJA. 19% DA. 9%. NE 72%. NE VEM. GRAFIKON 9: Izobraževanje kot možnost napredovanja, izraženo v odstotkih. Komentar h grafikonu 9: Kar 23 (72 %) vprašanih vidi v izobraževanju možnost napredovanja. Razmišljanje je pravilno, ampak to ne pomeni, da imamo z izobraževanjem tudi zagotovljeno napredovanje. Dodatno izobraževanje je le odskočna deska za nadgrajevanje samega sebe. Stopnja nadgraditve v pravo smer pa je odvisna od vsakega posameznika. Iz izobraževanja je potrebno izvleči maksimum ter teorijo v najboljši meri povezati s prakso. 19 % vprašanih ne ve, ali je izobraževanje tisto pravo, kar bi omogočilo napredovanje. Le trije (9 %) vprašani pa v izobraževanju ne vidijo možnost napredovanja, kar pa ne pomeni, da se izobraževanja ne udeležujejo z največjo mero zainteresiranosti. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 23.

(34) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 8. KATERE VSEBINE IZOBRAŽEVANJEM?. VAS. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ZANIMAJO. V. ZVEZI. Z. (DODATNIM). TABELA 9: Zanimanje za različne vsebine izobraževanj. VSEBINA ME ZELO ME NE VEM ME NE IZOBRAŽEVANJA ZANIMA ZANIMA ZANIMA 14 15 0 3 Tuj jezik 9 18 2 3 Računalništvo 1 9 11 11 Varstvo pri delu 12 13 5 1 Stroka. ZANIMANJE ZA TUJ JEZIK. 0% 9%. ME ZELO ZANIMA 44%. 47%. ME ZANIMA NE VEM ME NE ZANIMA. GRAFIKON 10: Zanimanje za tuj jezik, izraženo v odstotkih. Komentar h grafikonu 10: Kar 14 vprašanih (44 %) zelo zanima tuj jezik in kar 15 vprašanih (47 %) zanima tuj jezik. Ta podatek je logičen, saj so ciljni trgi podjetja Rotis d.o.o. vse države EU (80 % deleža izvoza), Amerika, Skandinavija, Kanada in še mnogo drugih. Večina vprašanih govori vsaj en tuj jezik, nekateri izmed njih celo dva in več. Samo treh (9 %) vprašanih pa tuj jezik ne zanima. Ta podatek sploh ni zaskrbljujoč, saj tej zaposleni verjetno nimajo nikakršnega stika s tujimi poslovnimi partnerji.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 24.

(35) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ZANIMANJE ZA RAČUNALNIŠTVO. 6%. 9%. 28%. ME ZELO ZANIMA ME ZANIMA NE VEM ME NE ZANIMA. 57%. GRAFIKON 11: Zanimanje za računalništvo, izraženo v odstotkih. Komentar h grafikonu 11: Kar 27 anketiranih (85 %) je zainteresiranih za računalništvo. Ta podatek je logičen, saj skoraj vsakdo izmed vprašanih presedi za računalnikom vsaj šest ur dnevno. Moje mnenje je, da organizacija izobraževanja računalništva, kljub tako velikemu interesu ni potrebna, saj je računalniški program (Microsoft Office Acces), na katerem poteka celotno delo v podjetju zelo enostaven za uporabo. Vsak novo zaposleni v podjetju se uvaja na tem programu in ga pred samostojnim delom osvoji do potankosti.. ZANIMANJE ZA VARSTVO PRI DELU. 34%. 3% 28%. ME ZELO ZANIMA ME ZANIMA NE VEM. 35%. ME NE ZANIMA. GRAFIKON 12: Zanimanje za varstvo pri delu, izraženo v odstotkih. Komentar h grafikonu 12: Med vsemi naštetimi vsebinami izobraževanja je varstvo pri delu tista vsebina, ki vprašane najmanj zanima (34 %) oziroma ne vedo če jih zanima (35 %). 28 % vprašanih bi izbralo za vsebino izobraževanja varstvo pri delu z velikim zanimanjem, 3 % z zanimanjem. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 25.

(36) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. ZANIMANJE ZA STROKO. 16%. 3%. ME ZELO ZANIMA 39%. ME ZANIMA NE VEM. 42%. ME NE ZANIMA. GRAFIKON 13: Zanimanje za stroko, izraženo v odstotkih. Komentar h grafikonu 13: Kar 39 % vprašanih se zelo zanima za stroko in bi se z velikim zanimanjem udeležili izobraževanja glede stroke. Njim bi se pridružilo 42 % vprašanih, kateri bi izobraževanje spremljali z zanimanjem. Ta dva podatka sta tudi logična, saj je veliko laže delati v komerciali nekega podjetja, če so zaposleni seznanjeni s stroko. To pomeni, da vedo s čim se ukvarjajo in ne tržijo oziroma obdelujejo samo številk. 16 % vprašanih ne ve, če jih stroka zanima, 3 % vprašanih pa stroka ne zanima. 9. KAJ VAS OVIRA PRI (DODATNEM) IZOBRAŽEVANJU? TABELA 10: Ovire pri dodatnem izobraževanju. DEJAVNIK 1 Delovni čas 2 Družina 3 Kraj izvajanja izobraževanja 4 Finance 5 Pričakovan status 6 (Boljša) plača 7 (Novo) znanje 8 Možnost napredovanja 9 Samozavest. Me zelo ovira 10 1 1. Me ovira. Ne vem. Me spodbuja. 19 9 12. 3 12 14. 0 6 5. Me zelo spodbuja 0 4 0. 3 0 0 0 0. 14 1 1 0 0. 13 22 11 5 8. 2 6 14 16 18. 0 3 6 11 6. 0. 1. 6. 14. 11. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 26.

(37) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. DELOVNI ČAS. 9%. 0% 31%. Me zelo ovira Me ovira Ne vem Me spodbuja Me zelo spodbuja. 60%. GRAFIKON 14: Delovni čas kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih. Komentar h grafikonu 14: Delovni čas k odločitvi za dodatno izobraževanje nikogar ne spodbuja. Vsekakor bi bilo drugače, če bi izobraževanje potekalo med delovnim časom. Omenjeni dejavnik predstavlja manjšo ali večjo oviro kar pri 91 % zaposlenih. Za dodatno izobraževanje si je pač potrebno vzeti čas.. DRUŽINA. 13%. 3% 28%. 19%. Me zelo ovira Me ovira Ne vem Me spodbuja. 37%. Me zelo spodbuja. GRAFIKON 15: Družina kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih. Komentar h grafikonu 15: Največ vprašanih (37 %) sploh ne ve, ali jim družina predstavlja oviro ali vzpodbudo pri izobraževanju. 32 % vprašanih družina spodbuja pri izobraževanju, nekatere malo bolj, nekatere malo manj. Nekaj znanja vsak prinese s sabo domov, kar je zelo dobrodošlo, saj novo znanje še nikomur ni škodilo. 13 % vprašanih družina ovira pri izobraževanju, 3 % vprašanih pa zelo ovira. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 27.

(38) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. KRAJ IZVAJANJA IZOBRAŽEVANJA. 3% 16%. 0%. Me zelo ovira 38%. Me ovira Ne vem Me spodbuja. 43%. Me zelo spodbuja. GRAFIKON 16: Kraj izvajanja izobraževanja kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih. Komentar h grafikonu 16: Oviro izobraževanja lahko predstavlja tudi kraj izvajanja izobraževanja. Enega (3 %) od vprašanih kraj izvajanja izobraževanja zelo ovira in 38 % vprašanih kraj izobraževanja ovira. Torej skupno 41 % vprašanim predstavlja oviro izobraževanja kraj izvajanja izobraževanja, medtem ko 43 % vprašanih tega ne ve. Enostavna rešitev tega problema je organiziranje skupinskega izobraževanja na sedežu podjetja. 16 % vprašanih kraj izvajanja izobraževanja spodbuja. FINANCE. 6% 0%. 9%. Me zelo ovira Me ovira Ne vem. 41%. 44%. Me spodbuja Me zelo spodbuja. GRAFIKON 17: Finance kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih. Komentar h grafikonu 17: Tudi finance tako ali drugače ovirajo kar 53 % vprašanih. Medtem ko je 41 % neodločenih, ali jim finance predstavljajo oviro pri izobraževanju. Če je problem glede udeležbe na (dodatnem) izobraževanju samo v financah, potem so lahko vprašani brez skrbi, saj podjetje Rotis d.o.o. organizira skupinska izobraževanja brezplačno. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 28.

(39) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Edino plačilo, ki je potrebno za udeležbo na izobraževanju, je pristop k izobraževanju z zanimanjem in iz izobraževanja izvleči maksimum. To pomeni, teorijo poskušati povezati s prakso in se vsakodnevno nadgrajevati. 6 % vprašanih financiranje izobraževanja spodbuja.. PRIČAKOVAN STATUS. 0% 9%. 3% Me zelo ovira. 19%. Me ovira Ne vem Me spodbuja 69%. Me zelo spodbuja. GRAFIKON 18: Pričakovan status kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih. Komentar h grafikonu 18: Zanimivo je, da kar 69 % vprašanih ne ve, ali jim pričakovani status kot dejavnik predstavlja oviro pri izobraževanju. Le enega vprašanega pričakovani status ovira pri izobraževanju. Medtem ko pričakovani status spodbuja 19 % vprašanih, zelo spodbuja pa 9 % vprašanih.. (BOLJŠA) PLAČA. 0% 19%. 3% Me zelo ovira 34%. Me ovira Ne vem Me spodbuja. 44%. Me zelo spodbuja. GRAFIKON 19: (Boljša) plača kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 29.

(40) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Komentar h grafikonu 19: Vsi zaposleni delamo za neko plačilo, ki pa je lahko v obliki plače ali novih znanj. Oboje sta pomembna motivatorja za zadovoljstvo zaposlenih. Samo enemu vprašanemu predstavlja oviro izobraževanja boljša plača. Kar 34 % vprašanih je neodločenih, vendar se ta neodločenost z leti zaposlenosti zmanjša. Kar 44 % vprašanih boljša plača spodbuja in 19 % vprašanih zelo spodbuja.. (NOVO) ZNANJE. 0%. 0% 16%. Me zelo ovira. 34%. Me ovira Ne vem Me spodbuja 50%. Me zelo spodbuja. GRAFIKON 20: (Novo) znanje kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih. Komentar h grafikonu 20: 16 % vprašanih se ne more odločiti, kaj jim pomeni pridobitev novega znanja. Zato pa je kar 84 % vprašanih tistih, ki jih pridobivanje novih znanj bolj ali manj spodbuja. Rezultat je logičen, saj je glavni cilj organiziranja izobraževanj pridobitev novih znanj in razvoj posameznikov.. MOŽNOST NAPREDOVANJA. 0%. 0%. 19%. 25%. Me zelo ovira Me ovira Ne vem Me spodbuja. 56%. Me zelo spodbuja. GRAFIKON 21: Možnost napredovanja kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 30.

(41) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Komentar h grafikonu 21: Interes vseh zaposlenih v različnih podjetjih je napredovanje. Nekateri v to vlagajo več drugi manj. 25 % vprašanih ne ve, ali jim (dodatno) izobraževanje predstavlja možnost napredovanja. Kar 75 % vprašanih je mnenja, da je možnost napredovanja večja ali manjša spodbuda za izobraževanje. Če se izobražujemo, nam res ni zagotovljeno napredovanje, imamo pa več možnosti.. SAMOZAVEST. 0%. 3% 19%. 34%. Me zelo ovira Me ovira Ne vem Me spodbuja. 44%. Me zelo spodbuja. GRAFIKON 22: Samozavest kot ovira izobraževanja, izraženo v odstotkih. Komentar h grafikonu 22: S pridobivanjem novih znanj se krepi samozavest zaposlenih. Z nadgrajevanjem znanj postanejo zaposleni bolj odločni in stojijo za svojimi trditvami. Nekateri do teh spoznanj pridejo malo prej, drugi malo kasneje. Samo enega vprašanega samozavest ovira pri (dodatnem) izobraževanju, neodločenih pa je 19 % vprašanih. Verjeti je treba vase in v svoje sposobnosti, ostalo pa pride samo od sebe. Kar 44 % vprašanih samozavest spodbuja pri (dodatnem) izobraževanju, medtem ko 34 % vprašanih samozavest zelo spodbuja.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 31.

(42) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4.2.2 REZULTATI IN INTERPRETACIJA IZPOLNJENE S STRANI VODJE. ANALIZE. PISNE. ANKETE,. ANKETNI VPRAŠALNIK O IZOBRAŽEVANJU KADROV V PODJETJU ROTIS d.o.o.. 1) Katerih metod prepoznavanja potreb po izobraževanju se poslužujete v Vašem podjetju (organizaciji)? (Seveda se za različne vsebine izobraževanj poslužujete lahko različnih metod prepoznavanja potreb!) METODA. TABELA 11: Metode izobraževanja v podjetju 1 Nikoli 2 Občasno 3 Redno. 1 Razgovori z delavcem. 2 Opazovanje poteka dela. 3 Opazovanje stanja v okolju. 4 Uvajanje novih produktov / postopkov dela, 5 Zahteve predpisov (npr. varstva pri delu). 6 odziv na ponudbe izvajalcev izobraževanj. 7 Drugo.. 4 Ni odgovora. X X X X. X X. Komentar na tabelo 11: V podjetju Rotis d.o.o. se občasno poslužujejo metode razgovora z delavcem. Vsem zaposlenim je že v začetni fazi nastopa dela posredovana informacija, da z neposrednimi problemi stopijo k vodji posameznega oddelka in se z njim pogovorijo o reševanju le-tega. Vsem zaposlenim je jasno, da so skupno reševani problemi rešeni hitreje in kvalitetnejše. V podjetju se redno izvaja opazovanje poteka dela in opazovanje stanja v okolju. Le z rednim spremljanjem teh dveh metod je mogoče sprotno reševati posamezne probleme. Novi produkti in postopki dela se v podjetju uvajajo občasno, glede na potrebe podjetja. Redno izvajanje zahtev predpisov je nuja ne samo za dobro podjetja, ampak je tudi z zakonom določeno izvajanje nekaterih. Da se podjetje občasno odziva na ponudbe izvajalcev izobraževanj je logično, saj niso vsa izobraževanja primerna za vsako podjetje. O ustreznosti izobraževanj se odločajo posamezni delavci z neposrednimi vodji. Ob skupni odločitvi, da je izobraževanje ustrezno, se to tudi izvede.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 32.

(43) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 2) Ali izobraževanje v Vašem podjetju (organizaciji) planirate? TABELA 12: Planiranje izobraževanj DA NE. ODGOVOR. 1 Vsebine izobraževanj. 2 Letne stroške izobraževanj. 3 Vnaprej vsaj grobo planiramo, kdo bodo udeleženci. 4 Vnaprej vsaj grobo planiramo, kdo bodo izvajalci.. NI ODGOVORA. X X X X. Komentar na tabelo 12: Vsebine izobraževanj se v podjetju Rotis d.o.o. ne planirajo. Vsebine so odvisne od trenutnih potreb in posredovanih ponudb izvajalcev. Za uspešno delo in obstoj na trgu je potrebno planirati stroške v podjetju. Prav tako velja tudi za stroške izobraževanj, katere ima Rotis d.o.o. v rednem planu. V podjetju se ne planira, kdo bodo udeleženci in izvajalci izobraževanj. Oba dejavnika sta odvisna od trenutnih potreb podjetja in posredovanih ponudb izvajalcev.. 3) Kakšen pomen, pri izbiri zunanjih izvajalcev izobraževanj pripisujete naštetim dejavnikom? DEJAVNIK. TABELA 13: Dejavniki izbire zunanjih izvajalcev NI POMEMBNO SREDNJE POMEMBNO. 1 Zbiranje ponudb. 2 Ustrezne reference. 3 Osebna poznanstva z izvajalci. 4 Dobre izkušnje iz preteklosti. 5 Drugo.. ZELO POMEMBNO. X X X X. Komentar na tabelo 13: Zbiranje ponudb pomeni za podjetje srednje pomemben dejavnik pri izbiri zunanjih izvajalcev. Ponudbe izobraževanj so vedno dobrodošle, saj tako dobimo pregled nad vsemi možnostmi dodatnega izobraževanja. Če že vemo, kakšno izobraževanje naj bi organizirali in zato še nimamo ponudb, se je seveda najustreznejše odločiti za tistega izvajalca, ki ima ustrezne reference. Takšno je mnenje tudi vodje podjetja. V kvalitetno in zanimivo izpeljanih izobraževanjih se odločajo boji med posameznimi izvajalci izobraževanj. In ponovno lahko pridemo do zaključka, da je obstoj na trgu, brez truda, zelo težak. Osebna poznanstva z izvajalci za podjetje niso pomembna za izbiro. Pomembna je le kvaliteta in strokovnost. Zelo pomembne za podjetje pri izbiri izvajalca so dobre izkušnje iz preteklosti.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 33.

(44) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4) Ali v Vašem podjetju (organizaciji) obstaja pravilnik o izobraževanju? TABELA 14: Pravilnik o izobraževanju Da Ne ODGOVOR. Ni odgovora. X. Komentar na tabelo 14: V podjetju Rotis d.o.o. ne obstaja pravilnik o izobraževanju v podjetju, kar je po eni strani logično, saj se tudi vsebine izobraževanj ne planirajo. Izobraževanja se organizirajo po dejanski potrebi in potrditvi posameznega vodje. 5) Ali v Vašem podjetju (organizaciji) vodite evidenco o udeležbah zaposlenih na izobraževanjih? TABELA 15: Evidenca o udeležbah zaposlenih na izobraževanjih Da Ne Ni odgovora ODGOVOR. X. Komentar na tabelo 15: Evidenca je namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov. V primeru, ki ga preučujem, gre za vpisovanje in spremljanje izobraževancev, izobraževalnih vsebin, oblik in metod izobraževanja. Evidenca o izobraževanju je torej razvid (kdo, kje, dolžina, uspešnost...) izobraževanja. 6) Ali pred izvedbo izobraževanj opravite evalvacije? TABELA 16: Opravljanje evalvacije pred izvedbo izobraževanj Da Ne Ni odgovora ODGOVOR. X. Komentar na tabelo 16: Evalvacija je proces, v katerem ugotavljamo, do kolikšne mere smo dosegli cilje izobraževanja. (Tyler, 1949, 111) V podjetju Rotis d.o.o. se opravlja evalvacija pred izvedbo izobraževanj in pa tudi po izvedbi izobraževanj. Evalvacije se v podjetju ne izvaja samo enkrat, vendar se jih izvaja periodično.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 34.

(45) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 7) Ali izvajate kontrolo izobraževanj? Pri vsakem elementu prosim označite, kako pogosto (nikoli, občasno, redno) izvajate kontrolo. Prosim posebej označite, če za posamezne elemente v Vaši organizaciji obstajajo vnaprej postavljeni kriteriji za kontrolo! TABELA 17: Izvajanje kontrole izobraževanj. ELEMENT KONTROLIRANJA. Nikoli. 1 Ustreznost učne snovi. 2 Ustreznost metode oz. oblike izobraževanja 3 Realizacija obsega ur. 4 Reference izvajalca izobraževanja. 5 Primernost materialov za izobraževanje za udeležence. 6 Način preverjanja oziroma ocenjevanja znanja. 7 Dejansko udeležbo tistih, ki smo jih napotili.. Občasno. Redno X X. X X X X X. Komentar vodje podjetja: Kontrola se izvaja skozi zahtevo po dostavi kratkega poročila. Točke 1 – 7 so tako avtomatsko zajete. Komentar na tabelo 17: K uspešnosti izobraževanj v veliki meri pripomore kontrola le-tega. V podjetju Rotis d.o.o. redno kontrolirajo ustreznost učne snovi in ustreznost oblike izobraževanja. Ta dva podatka sta zelo pomembna pri odločitvah o nadaljnjih organizacijah izobraževanj. Redno se preverjajo tudi reference izvajalca izobraževanja, saj če že organiziramo izobraževanje, naj bo to zelo kvalitetno in strokovno. V podjetju se občasno kontrolirajo primernosti materialov za izobraževanje za udeležence. Največjo kontrolo primernosti materialov najlažje pridobimo med samo izvedbo izobraževanja. V podjetju je kar nekaj elementov kontroliranja, nad katerimi se nikoli ne izvaja kontrola. Tu gre za realizacijo obsega ur, način preverjanja oziroma ocenjevanja znanja in pa dejansko udeležbo tistih, ki so bili napoteni na izobraževanje. Vsako izobraževanje je namenjeno osveževanju že poznanega in pridobitvi novih znanj. Mislim, da preverjanje znanja res ni potrebno, saj je od vsakega posameznika odvisno, koliko bo potegnil iz posameznega izobraževanja. Nekateri več, drugi manj. 8) Ali v Vašem podjetju (organizaciji) vrednotite učinke izobraževanj? TABELA 18: Vrednotenje učinkov izobraževanja Da Ne Ni odgovora ODGOVOR. X. Komentar na tabelo 18: Vrednotenje pomeni določati, ugotavljati vrednost, pomen ali kakovost česa, v tem primeru učinke izobraževanj. V podjetju ne vrednotijo učinkov izobraževanj. To torej pomeni, da ne določajo, ne ugotavljajo vrednosti, pomena in kakovosti izobraževanj.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 35.

(46) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 9) Kako skrbite za motiviranje zaposlenih v Vašem podjetju (organizaciji) za izobraževanje? TABELA 19: Skrb za motiviranje zaposlenih v podjetju VSEBINA / OBLIKA MOTIVIRANJA PREMALO USTREZNO 1 Skrbimo, da so učne vsebine zanimive za zaposlene.. X. 2 Skrbimo, da je izobraževanje za vse enako dostopno.. X. 3 Skrbimo, da je čas izobraževanja primerno izbran.. X. 4 Skrbimo, da je kraj izobraževanja primerno izbran.. X. 5 Skrbimo, da udeleženci dobijo ustrezne materiale.. X. 6 Skrbimo za povračila stroškov.. X. 7 Skrbimo za ustrezen izbor izvajalcev izobraževanj.. X. 8 Skrbimo za promocijo potrebe po izobraževanju.. X. 9 Skrbimo, da je izvedba izobraževanj res profesionalna.. PREVEČ. X. Komentar na tabelo 19: Najbolj v spominu mi je ostala definicija motivacije iz Višje strokovne šole za gostinstvo Maribor, in sicer: »Motivacija je ključ do večje storilnosti!«. Motivacija je psihološka spodbuda. Vodje v podjetju se zelo zavedajo, da je za uspešno opravljanje ne le poklica, pač pa česar koli motivacija zelo potrebna. Če želimo, da zaposleni iz izobraževanja izvlečejo maksimum, potem je potrebno poskrbeti da so učne vsebine izobraževanja zanimive za zaposlene. Za to v podjetju Rotis d.o.o. ustrezno skrbijo. Ustrezno je poskrbljeno tudi, da je izobraževanje za vse enako dostopno in da sta čas in kraj izobraževanja primerno izbrana. Premalo poudarka dajo v podjetju na ustreznost materialov izobraževanja, saj zaupajo izvajalcem izobraževanj. Tako pa se ustreznost lahko ugotovi komaj po končanem izobraževanju. Premalo poudarka je tudi na skrbi za povračilo stroškov, kar je z vidika zaposlenih ustrezno. V podjetju zopet zaupajo izvajalcem izobraževanj, da bo izvedba izobraževanj res profesionalna. Ravno zaradi tega razloga dajo premalo poudarka na to temo. Skozi reference v podjetju ustrezno skrbijo za ustrezen izbor izvajalcev izobraževanj. Prav tako v podjetju ustrezno skrbijo za promocijo potrebe po izobraževanju. 10) Koliko ur letno se v povprečju izobražujejo zaposleni v Vašem podjetju (organizaciji)? TABELA 20: Povprečno število ur izobraževanja zaposlenih ŠTEVILO UR ODGOVOR 1) Manj kot 5. 2) 5 do 10. X 3) 10 do 15. 4) Več kot 15. 5) Ne vemo.. Komentar na tabelo 20: Zelo pomemben podatek za podjetje je, da ima evidenco nad časom izobraževanja zaposlenih. V podjetju Rotis d.o.o. se posamezniki v povprečju dodatno izobražujejo od 5 do 10 ur. Povprečje je zelo v redu, saj lahko v teh urah spremlja cca. 3 izobraževanja.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 36.

(47) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 11) Koliko denarja se v povprečju letno nameni za izobraževanje zaposlenih v Vašem podjetju (organizaciji)? TABELA 21: Financiranje izobraževanja ODGOVOR 1) Manj kot 50.000 SIT. 2) 50.000 do 100.000 SIT. 3) 100.000 do 150.000 SIT. X 4) Več kot 150.000 SIT. 5) Ne vemo. 6) Ni odgovora.. Komentar na tabelo 21: V podjetju Rotis d.o.o. se v povprečju letno nameni za izobraževanje posameznikov od 100.000 do 150.000 SIT. 12) Koliko zaposlenih je v Vašem podjetju (organizaciji)? TABELA 22: Število zaposlenih v podjetju ODGOVOR 1) Manj kot 10. 2) 10 do 50. 3) 50 do 100. 4) 100 do 300. X 5) Več kot 300.. 13) Kdo se v Vašem podjetju (organizaciji) ukvarja z organizacijo izobraževanja zaposlenih? TABELA 23: Odločanje o izobraževanju zaposlenih ODGOVOR 1) Kadrovska služba. 2) Služba za izobraževanje. 3) Neposredni vodje. X 4) Uprava. X 5) Drugo. 6) Nihče.. Komentar na tabelo 23: Kar se tiče organizacije izobraževanja zaposlenih, je to skrb uprave in neposrednega vodje. Potrebe torej v večini ugotavlja vodja podjetja, zaželeno pa je, da tudi sami zaposleni te potrebe oziroma želje sami izrazijo.. Daniel Naglič: Organizacija izobraževanja v podjetju Rotis d.o.o.. 37.

Referencias

Documento similar

4.7 Una vez que el integrante del Comité Organizador que estará presente en la oficina de la Federación Mexicana de Automovilismo, tenga a la vista la licencia vigente otorgada por

En enero bajan las ventas a la Zona Franca de Extensión (USD 31 millones CIF), bajan al Extranjero (USD 20 millones CIF) y suben al Resto del país (USD un millón CIF), en comparación

En mttchas zonas del litoral tne^diterráneo es trecuen- te obtener dos cosechas consecutivas de patatas y reite- rar durante algunos años esta práctica, que no parece mur

De manera preliminar y durante el proceso exploratorio en la elección del tema problema para este trabajo de profundización, se observó que dentro de las prácticas de

Déclarantesetiamjea,citia:in qirinta declaratione Capituli ïlo m an i i 6oucontinentut:vidclicet, quod fi in aliquo ConuSta non repcriantur nifi duo vocales,tuncadiungantur

La implantación de Programas Oficiales de Posgrado, conducentes al título oficial de Máster, requerirá la autorización de la Junta de Castilla y León, mediante Acuerdo,

Elaborar reportes y estados financieros compatibles internacionalmente que sirvan para la toma de decisiones, a partir del análisis de la normativa contable

La historia del Mountain Bike (MTB) español sigue forjándose en Valdemorillo que, treinta años después de acoger el nacimiento de la más veterana de las pruebas nacionales,