Sodelovanje in povezovanje obveščevalno-varnostnih služb RS na nacionalni in mednarodni ravni : diplomsko delo univerzitetnega študija

Texto completo

(1)DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA. Sodelovanje in povezovanje obveščevalno–varnostnih služb RS na nacionalni in mednarodni ravni. Oktober, 2014. Rok Kokotec Mentor: red. prof. dr. Iztok Podbregar.

(2) ZAHVALA. Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Iztoku Podbregarju za strokovno pomoč, nasvete in vodenje pri izdelavi diplomske naloge. Za sodelovanje in strokovno pomoč pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri intervjujih. Hvala moji ženi, družini in prijateljem za moralno podporo in spodbude pri izdelavi diplomskega dela. Vsem skupaj se še enkrat iskreno zahvaljujem!.

(3) KAZALO VSEBINE SUMMARY - CO-OPERATION BETWEEN AND ASSOCIATION OF INTELLIGENCE AND SECURITY AGENCIES OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA ONT THE NATIONAL AND INTERNATIONAL LEVELS ........................................................... 6 1 UVOD ....................................................................................... 7 1.1 1.2 1.3 1.4. Opredelitev tematike ..................................................................................... 7 Cilji diplomske naloge .................................................................................... 7 Opredelitev hipotez ........................................................................................ 8 Metode raziskovanja ....................................................................................... 8. 2 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV ................................. 9 2.1 2.2 2.3 2.4 2.5 2.6 2.7 2.8 2.9 2.10. Nacionalna varnost ......................................................................................... 9 Nacionalni interes ........................................................................................... 9 Obveščevalno-varnostna dejavnost ........................................................... 10 Obveščevalno-varnostna služba .................................................................. 10 Protiobveščevalna dejavnost ...................................................................... 11 Protiobveščevalna služba............................................................................. 11 Obveščevalno-varnostni sistem .................................................................. 12 Obveščevalni sistem ..................................................................................... 12 Varnostna dejavnost ..................................................................................... 13 Varnostna služba........................................................................................ 13. 3 NASTANEK IN PREDSTAVITEV OBVEŠČEVALNOVARNOSTNIH SLUŽB ................................................................. 14 3.1 Kratek pregled razvoja obveščevalno-varnostnih služb; povzeto po Adamu Purgu............................................................................................................. 14 3.2 Od SDV preko VIS do SOVE ........................................................................... 15 3.3 Nastanek in predstavitev Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo ............................................................................................................... 16 3.4 Nastanek in predstavitev Sveta za nacionalno varnost .......................... 17 3.5 Nastanek in razvoj kriminalistične policije .............................................. 17. 4 NALOGE IN POOBLASTILA OBVEŠČEVALNOVARNOSTNIH SLUŽB RS ........................................................... 19 4.1 4.2 4.3. Pooblastila in naloge SOVE .......................................................................... 19 Pooblastila in naloge OVS MORS ................................................................. 20 Pooblastila in naloge kriminalistične policije .......................................... 21. 5 OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNI SISTEM RS ....................... 24 5.1 5.2. Obveščevalno-varnostni sistem .................................................................. 24 Sestava Sveta za nacionalno varnost in njegove naloge ........................ 24 3.

(4) 5.3 5.4. Povezovanje OVS pri zagotavljanju nacionalnih interesov države ...... 25 Razlogi in smotri povezovanja obveščevalno-varnostnih služb ............ 27. 6 MEDNARODNA OBVEŠČEVALNA SKUPNOST .................. 29 6.1 6.2 6.3 6.4. Področja mednarodnega sodelovanja ....................................................... 29 Vključevanje OVS RS na mednarodno področje ...................................... 30 Evropska obveščevalna organizacija .......................................................... 32 Mednarodni terorizem .................................................................................. 33. 7 RAZISKAVA ........................................................................... 34 7.1 7.2 7.3 7.4 7.5. Intervju št. 1 .................................................................................................. 34 Intervju št. 2 .................................................................................................. 38 Intervju št. 3 .................................................................................................. 40 Intervju št. 4 .................................................................................................. 42 Razprava ......................................................................................................... 45. 8 SKLEP IN OVREDNOTENJE HIPOTEZ ............................... 49 9 ZAKLJUČEK .......................................................................... 51 10 UPORABLJENI VIRI .............................................................. 52. 4.

(5) POVZETEK Obveščevalne in varnostne službe obstajajo že zelo dolgo, vendar je bilo njihovo delovanje dolga leta zavito v tančico skrivnosti in mistificirano. Razlogov za to je bilo več, odvisni pa so bili od političnega položaja v posamezni skupnosti. Dolga leta so delovale brez jasne zakonske podlage v interesu vodilnih političnih struktur, največkrat znotraj državnih meja. Po združitvi Evrope in po padcu berlinskega zidu pa so državne meje začele padati, s tem pa je začelo rasti tudi čezmejno sodelovanje. Rasti so začele. organizirane kriminalne skupine pa tudi organizirane. skupine, ki so želele z nasilnimi akcijami doseči svoje cilje, pa kakršni koli so ti že bili. Rast mednarodnega sodelovanja je v zadnjih letih zagotovo najbolj opazna sprememba v načinu delovanja modernih obveščevalnih služb, kamor sodi tudi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija.. Ta ima zaradi svojih zakonskih. obveznosti in večletnih izkušenj na področju proti terorizmu pomembno vlogo pri zbiranju ter vrednotenju podatkov in pripravi informacij ter hkrati pomembno organizacijsko in povezovalno vlogo v celotnem sistemu. Njena uveljavljena vloga na področju terorizma je priznana tudi v tujini. Ključne besede: obveščevalne in varnostne službe, mednarodno sodelovanje, terorizem, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija. 5.

(6) SUMMARY - CO-OPERATION BETWEEN AND ASSOCIATION OF INTELLIGENCE AND SECURITY AGENCIES OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA ONT THE NATIONAL AND INTERNATIONAL LEVELS Intelligence and security agencies are already in existence for a very long time, but their activities were shrouded for many years in secrecy and were mystified. There were many reasons for this, depending on the political situation in single communities. For many years they were acting without clear legal basis in the interest of leading political structures, mostly within country borders. After the union of Europe and after the fall of the Berlin Wall, country borders began to fall apart and with it also cross-border co-operation began to grow. Organized criminal gangs started to grow, but also other organized groups, who wanted to reach their aims by violent actions, whatever these aims were. The growth of international cooperation in the last years is certainly the most notable change in the way modern intelligence agencies function, to these also the Slovene Intelligence and Security Agency belongs to these agencies. Because of its legal responsibilities and long-year experience in the field against terrorism, this agency has an important role in gathering and evaluating data, it prepares information, and has at the same time an important organizational and connecting role in the whole system. Its enforcing role in the field of terrorism is recognized also abroad. Key words: Intelligence and security agencies, international co-operation, terrorism, Slovene Intelligence and Security Agency. 6.

(7) 1 UVOD. 1.1 Opredelitev tematike V diplomskem delu so predstavljene obveščevalno-varnostne službe v Republiki Sloveniji, njihov nastanek, njihovo delovanje ter povezovanje na nacionalni in mednarodni ravni. Predstavljene so njihove vloge v nacionalnem in mednarodnem okvirju ter razlogi za povezovanje teh služb in razvoj sodelovanja v preteklih letih. Jedro diplomske naloge je predstavitev sodelovanja in povezovanja obveščevalnovarnostnih služb. V prvem delu diplomskega dela so predstavljeni pojmi, kot so nacionalna varnost, nacionalni interes, obveščevalno-varnostna dejavnost in služba, protiobveščevalna dejavnost in služba, obveščevalno-varnostni sistem, obveščevalni sistem, varnostna dejavnost in služba. V naslednjem poglavju je opisan razvoj obveščevalno-varnostnih služb. Opisuje, kdaj so se te prvič pojavile. Predstavljen je razvoj do Slovenske obveščevalno varnostne agencije in kako je nastala obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo. Na koncu tega poglavja je zapisano še nekaj o Svetu za nacionalno varnost in kriminalistični policiji, ki ima osrednjo vlogo v boju proti terorizmu. Naloge in pooblastila obveščevalno-varnostnih služb v Republiki Sloveniji so opisana v nadaljnjem poglavju. Sledi opis oblik organiziranja obveščevalnih sistemov. Opisano je tudi, da se morajo države, ki zagotavljajo nacionalno varnost, vključevati v mednarodne organizacije. Zadnje poglavje opisuje mednarodno obveščevalno skupnost,. predstavljena je. Evropska obveščevalna organizacija ter mednarodni terorizem.. 1.2 Cilji diplomske naloge Predstaviti obveščevalno-varnostne službe RS. Opredeliti vlogo obveščevalno-varnostnih služb, namen njihovega delovanja. 7.

(8) Opredeliti razvoj obveščevalno-varnostnih služb skozi obdobje RS. Opisati sodelovanje in povezovanje OVS RS. Predstaviti namen in smotre sodelovanja na mednarodni in nacionalni ravni. Ugotoviti, kateri dejavniki in službe so potrebne za zaščito nacionalne varnosti.. 1.3 Opredelitev hipotez 1. Sodelovanje med obveščevalno-varnostnimi službami je potrebno za zaščito nacionalnih interesov Republike Slovenije. 2. Nacionalna varnost posamezne države ni več samo prioriteta te države, temveč prioriteta širše mednarodne skupnosti (kolektivna varnost).. 1.4 Metode raziskovanja V diplomskem delu bo uporabljena metoda deskripcije, torej opisovanje dejstev, procesov in predmetov. Analizirali bomo dokumente, kot so zakoni, knjige in strokovni članki. Uporabljena bo tudi metoda usmerjenih intervjujev, izprašali bomo osebe, ki imajo izkušnje s področja delovanja obveščevalno-varnostnih služb.. 8.

(9) 2 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV. 2.1 Nacionalna varnost Zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije temelji na Ustavi Republike Slovenije, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter demokracije in načel države. Pri tem se upoštevajo sprejeti nacionalni razvojni dokumenti, zakoni in podzakonski akti in spoštujejo načela mednarodnega prava ter pravice in obveznosti Republike Slovenije, prevzete z mednarodnimi pogodbami (Podbregar, 2012). Nacionalno varnost najsplošneje opredelimo kot varnost državnega naroda. Njena vsebina zajema: varnost nacionalnega ozemlja, zaščito življenja ljudi in njihove lastnine, ohranitev in vzdrževanje nacionalne suverenosti ter uresničevanje temeljnih funkcij družbe. Nacionalna varnost se nanaša na samostojno državo, ki skrbi za zaščito lastne fizične integritete in ozemlja. Profesor mednarodnega prava Vojin Dimitrijević je identificiral pet skupin vrednot, ki jih šteje za temeljne prvine nacionalne varnosti, in sicer: obstoj. države kot politične skupnosti, nacionalni obstoj. ter. fizično. preživljanje prebivalstva, ozemeljska celovitost kot temeljna pravica države, politična samostojnost kot izraz mednarodnopravne subjektivitete države, kakovost življenja, odprtost definicije nacionalne varnosti, ki naj omogoči, da sta vsebina nacionalno varnostne politike kot tudi dejansko ravnanje držav na tem področju izraz konkretnih okoliščin (Grizold, 1992, 64 in 65).. 2.2 Nacionalni interes Nacionalni interes vključuje naslednje skupne socialne cilje, za katere si država lahko prizadeva s svojo zunanjo politiko: ozemeljsko celovitost (ali politično suverenost), vojaško varnost in gospodarsko blaginjo. Čeprav je nacionalni interes praktično nujen cilj za neko državo in vlado, ki deluje v njenem imenu, imajo posamezni prebivalci in skupine možnost izbire, ali bodo podpirali vladno politiko, usmerjeno k temu cilju (Oppenheim 1998, 9 in 80). 9.

(10) 2.3 Obveščevalno-varnostna dejavnost Temeljna značilnost obveščevalno-varnostne dejavnosti je tajnost delovanja, kar jo zelo jasno loči od drugih dejavnosti. Obveščevalno dejavnost lahko razumemo v širšem in ožjem smislu pojmovanja. V širšem pomeni dejavnosti pri zbiranju, analiziranju, združevanju in interpretiranju vseh razpoložljivih podatkov, ki zadevajo enega ali več vidikov tuje države ali pa področja, ki so predmet zanimanja obveščevalnih služb. V ožjem smislu pa obveščevalna dejavnost zajema le tajno zbiranje in analiziranje podatkov. Resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije ne govori o obveščevalni dejavnosti, pač pa o obveščevalno varnostni dejavnosti. Gre za politično odločitev, da ima država osrednjo obveščevalno in varnostno službo hkrati. Z obveščevalno varnostno dejavnost se zagotavlja pristojnim organom nujne informacije ter analitične in operativne ocene, ki so potrebne za odločanje pri zagotavljanju varnosti Republike Slovenije, in sicer: informacije o prizadevanjih tujih držav, organizacij in skupin, ki so usmerjene proti obstoju, varnosti in ustavni ureditvi Republike Slovenije, informacije, ki imajo zunanjepolitični, varnostni, obrambni in gospodarski pomen za državo, informacije o delovanju terorističnih in organiziranih kriminalnih skupin in organizacij, informacije o osebah, ki bi lahko ogrožale varnost določenih oseb ali objektov (Anžič, 1997, 42 in 43). Obveščevalna. dejavnost. pomeni. zbiranje,. dokumentiranje,. analiziranje. in. ocenjevanje podatkov in informacij za potrebe državnih organov o prizadevanjih tujih držav, organizacij, skupin in posameznikov, ki so uperjena proti ustavni ureditvi, varnosti in obstoju Republike Slovenije. Pomeni tudi pridobivanje podatkov, ki imajo zunanjepolitični, varnostni, obrambni in gospodarski pomen za državo (Anžič, 1996, 241).. 2.4 Obveščevalno-varnostna služba Cilji in metode dela obveščevalne službe so praviloma determinirani s političnimi cilji in načini vodenja vladne politike. Poleg zbiranja podatkov ščiti lastne, zaupne 10.

(11) podatke in dokumente pred nasprotniki ter opravlja še druge naloge, ki so pomembne za realizacijo določenih ciljev, pri čemer uporablja posebne metode in sredstva (Kokalj, 2006, 14). Obveščevalne službe Republike Slovenije smemo razumeti kot specializirane državne organe in službe, katerih osnovni cilj je zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij in podatkov o tujini. Pri obveščevalni službi so pomembni trije segmenti: vsebina obveščevalne dejavnosti, metode delovanja, organizacijski model (Anžič, 1996, 60 in 61). Obveščevalne službe zbirajo, dokumentirajo in analizirajo informacije in podatke. Obveščevalno-varnostna služba zajema tri dejavnosti, in sicer obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnost.. 2.5 Protiobveščevalna dejavnost Protiobveščevalna dejavnost je zelo obsežna dejavnost, saj odkriva in onemogoča delovanje obveščevalcev in agentov tujih obveščevalnih služb, zbira ustrezno dokazno gradivo in jih izroča sodnim organom, odkriva interese tujih obveščevalnih služb in izvaja ukrepe za onemogočanje delovanja teh v okviru nalog zaščite lastnih tajnosti med drugim načrtuje in izvaja zaščito varnostno občutljivih delovnih mest (Žnidaršič, 1998, 9). Protiobveščevalna. dejavnost. je. usmerjena. v. odkrivanje,. preiskovanje. in. preprečevanje dejavnosti tujih držav, njihovih organov in služb ter drugih tujih organizacij, skupin in posameznikov, ki ogrožajo varnostne in obrambne interese države (Anžič, 1996, 241).. 2.6 Protiobveščevalna služba Protiobveščevalna služba je služba, ki izvaja protiobveščevalno zvrst obveščevalne dejavnosti. Osnovna funkcija je preprečevanje in odkrivanje vsakovrstnega delovanja tujih obveščevalnih služb v državi. Organizirane so kot samostojne službe, lahko pa tudi kot del služb za varstvo ustavne ureditve. Štejemo jih med obveščevalno-. 11.

(12) varnostne službe. Lahko imajo tudi preiskovalna pooblastila, podobna varnostnim službam, če tako določa notranji pravni red (Šaponja, 1999, 58).. 2.7 Obveščevalno-varnostni sistem Po mnenju nekaterih avtorjev bi bilo možno ta pojem opredeliti v ožjem pomenu, in sicer kot enoten sistem vseh obveščevalnih in protiobveščevalnih dejavnosti, ki jih izvajajo posamezne organizacije in ustanove ter službe na vseh ravneh, z enotnim ciljem zaščite temeljnih in splošnih družbenih vrednot. Obveščevalno-varnostni sistem je vsota vseh obveščevalnih in protiobveščevalnih služb ter služb za varstvo ustavne ureditve. Je del nacionalnega varnostnega sistema. Centralizirani obveščevalno-varnostni sistemi so sistemi, v katerih je enotna obveščevalna služba, ki opravlja obveščevalno dejavnost za vse državne resorje, in enotno protiobveščevalno službo oziroma službo za varstvo ustavne ureditve, ki izvaja obveščevalno dejavnost za potrebe različnih resorjev. Decentralizirani obveščevalno-varnostni sistemi so obveščevalno-varnostne službe, organizirane po različnih resorjih, vendar medsebojno nepovezane. Integrirani obveščevalnovarnostni sistemi so, kjer najdemo na eni strani eno centralno obveščevalno službo za delo v tujini in več resorskih protiobveščevalnih služb in službo za varstvo ustavne ureditve, na drugi strani pa imamo lahko eno centralno službo za varstvo ustavne ureditve in znotraj nje tudi protiobveščevalno dejavnost in resorske obveščevalne službe (Šaponja, 1999, 55 in 57).. 2.8 Obveščevalni sistem Pomeni funkcije, organizacije, njihov ustroj, medsebojne odnose in načela, ki predstavljajo določeno zaokroženo celoto. V tem smislu ga lahko opredelimo v ožjem ali širšem pomenu. V ožjem pomenu ga lahko opredelimo kot nacionalni obveščevalni sistem oziroma s predpisi določeno področje del in medsebojnih odnosov vseh obveščevalnih organizacij in drugih ustanov države, ki zbirajo, ocenjujejo in posredujejo obveščevalne podatke ter informacije, opravljajo pa tudi druge naloge. V širšem smislu pa gre za povezovanje nacionalnih obveščevalnih sistemov v širše sisteme (Purg, 2002, 19).. 12.

(13) 2.9 Varnostna dejavnost Varnostna dejavnost je dejavnost, ki pretežno temelji na ukrepanjih (tudi preventivnih) na osnovi policijskih pooblastil, vključno tudi s pravico do uporabe posebnih operativnih metod in sredstev dela. Te pa se razlikujejo od tistih metod in sredstev, ki jih uporabljajo obveščevalne službe. Varnostna dejavnost je pri uporabi posebnih metod in sredstev dela usmerjena v preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj, določenih v zakonu o policiji in zakonu o kazenskem postopku. Posebna operativna sredstva in metode dela uporabljajo: SOVA, OVS in kriminalistična služba (Anžič, 1996, 242).. 2.10 Varnostna služba Pod tem pojmom pogojno razumemo tiste državne organe in službe, ki opravljajo obveščevalno, pa tudi varnostno dejavnost pod pogojem, da uporabljajo posebna sredstva in metode dela (Anžič, 1996, 59). Varnostne službe v ožjem smislu so kriminalistična služba, urad za varnost in zaščito ter vojaška policija. Varnostne službe s svojo dejavnostjo odkrivajo, preiskujejo, preprečujejo.. 13.

(14) 3 NASTANEK. IN. PREDSTAVITEV. OBVEŠČEVALNO-. VARNOSTNIH SLUŽB. 3.1 Kratek pregled razvoja obveščevalno-varnostnih služb; povzeto po Adamu Purgu Med najstarejše primere obveščevalcev nekateri pogojno uvrščajo nekdanje vedeževalce, na primer v preročišču v Delfih, ki so trdili, da so sposobni komunicirati z bogovi ter da imajo moč napovedovanja prihodnosti. Eden najstarejših avtorjev s tega področja Sun Cu Vu je že v petem stoletju pred našim štetjem razlikoval pet vrst agentov: agent v prostoru, dvojni agent, zavojevalni, pogrešljivi in globalni. Zelo podrobno je razčlenil njihovo vlogo in pomen za uspešno vodenje vojn. V zgodnjem srednjem veku je bila obveščevalna dejavnost v izraziti funkciji posameznih vladarjev in njen pomen predvsem za potrebe vodenja vojn, zato so v tem obdobju kralji in vojskovodje sami reševali svoje probleme obveščevalne službe. Šele z absolutizmom je prišlo do določenih premikov v smeri oblikovanja enotne in močne obveščevalne službe, ki je bila praviloma v funkciji monarha. V srednjem veku okoliščine za razvoj obveščevalnih služb še niso bile najugodnejše, vendar se je v zahodni Evropi vohunstvo začelo sistematično uporabljati, čeprav je bila njena organiziranost še relativno nedodelana. Srednji vek je vnesel nekaj novih elementov v oblikovanje obveščevalnih služb, saj se poveča njena uporaba, metode obveščevalne dejavnosti se izpolnjujejo in nastajajo nove ter nastajajo možnosti za nastanek prvih oblik posebnih državnih organov z obveščevalnimi nalogami. Med tedanjimi obveščevalnimi službami so predvsem izstopale obveščevalne službe Bizantinskega cesarstva, papeške kurije in katoliške cerkve, mongolskih osvajalcev in Dubrovniške republike. Proces preraščanja obveščevalne službe v poseben organ države se je začel v 15. stoletju in je trajal do konca 19. stoletja. Razvoj oziroma njegova institucionalizacija je potekala različno, kar je posledica različnih razmer. Šele v 18. stoletju se je pojavilo večje razlikovanje med notranjo in zunanjo varnostjo oziroma zunanjim vohunstvom. V 19. stoletju je opazen razmah obveščevalnih služb, kar je bilo predvsem povezano z osvajanjem novih ozemelj, širjenjem tržišč, bojem za gospodarsko, vojaško in politično prevlado, ustvarjenjem nacionalnih držav in drugim. Vse to je vplivalo na profesionalizacijo obveščevalnih služb, poleg tega pa se je obseg obveščevalnih dejavnosti širil iz vojaške in politične sfere na ekonomsko, znanstveno, tehnično in druge. Druga svetovna vojna je pospešila ustanavljanje in 14.

(15) razširjanje obveščevalnih služb v večini držav. Med procesi in značilnostmi razvoja obveščevalnih služb v 20. stoletju so zlasti značilni naslednji: specializacija, ko se v okviru obveščevalne službe ločijo različna področja raziskovanja na posamezne linije, ki preraščajo v posebne službe; diferenciacija, saj se razvijajo različna področja obveščevalne dejavnosti; profesionalizacija, ko so obveščevalne službe neposredno ali posredno zaposlovale veliko število vrhunskih strokovnjakov za različna področja ter v nekaterih primerih totalizacija (na kar so vplivali tako zunanji kot tudi notranji dejavniki) (Purg, 1995, 48–53).. 3.2 Od SDV preko VIS do SOVE Služba državne varnosti (SDV) v obdobju pred slovensko osamosvojitvijo je močno presegala vlogo zgolj aparata represije prejšnje enopartijske socialistične oblasti. Večina zaposlenih v SDV je zaradi svoje sposobnosti, oborožitve, razpredenosti mreže, informacij, ki jih je imela, in metod, ki ji niso bile tuje, pomenila potencialno nevarnost takrat začetnemu procesu osamosvajanja. Prenova programa službe, ki se je začela po zamenjavi v vodstvu, se je pokazala za uspešno. Preimenovanje v Varnostno-informativno službo (VIS), prevrednotenje ključnih nalog in novi organizacijski prijemi so VIS postavili v izjemno težak položaj. S svojimi podatki, poznavanjem svojih prejšnjih sodelavcev v vojaški službi in dobro tehnično opremljenostjo je nudil pomembne informacije. Med vojno so bile njegove informacije v veliko pomoč pri odločitvah policijskih in vojaških poveljnikov mlade slovenske države. Zaradi zaščite metod in sredstev službe, ki so praviloma tajne, javnosti še dolgo in morda celo nikoli ne bo znan celotni prispevek VIS k osamosvojitvi Slovenije. Danes je mlada slovenska država pred novimi izzivi. Njeno vključevanje v Evropsko unijo in zvezo Nato zahteva novo prilagoditev in razvoj. Tudi SOVA je del te zgodbe, saj Slovenija potrebuje moderno službo, vodeno in nadzorovano po načelih parlamentarne demokracije (Bavčar v: Lovrenčič, 2000, 4–5). SDV je bila osovražena služba. Bila je tisti del državne uprave v Republiki Sloveniji, ki je bil po padcu berlinskega zidu najpogostejša tarča napadov javnosti. Takšen odnos javnosti je razumljiv, saj ljudje niso pozabili strahu, ki jim ga je SDV poganjala v kosti v preteklih desetletjih. Marca 1991 je bila ustanovljena koordinacijska skupina, ki je vodila obrambne priprave Slovenije, takrat je bila reorganizacija SDV zaključena. SDV ni bila več politična policija, ki bi se ukvarjala z notranjimi sovražnikom kot nekoč, ampak je postala pomemben del obrambnega sistema 15.

(16) Slovenije. Končno je delovala v korist prebivalcev Slovenije in ne proti njim. Maja 1991 je Skupščina Republike Slovenije sprejela novelo zakona o notranjih zadevah, s katero je bila ustanovljena VIS (Brejc v: Lovrenčič, 2000, 6–7). VIS s svojo dejavnostjo republiškemu sekretarju za notranje zadeve omogoča, da pravočasno sprejme oziroma predlaga potrebne ukrepe zoper nevarnosti, ki ogrožajo varnost in obstoj države. Vlada RS je na seji 17. 6. 1993 z odlokom preimenovala VIS v Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Purg, 1997, 129). Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je bila s tem imenom prvič uradno omenjena v sklepu Vlade Republike Slovenije v juliju 1993, ko se je preimenovala iz Varnostno-informativne službe. Samostojnost v sistemu izvršilne oblasti pa je dobila v začetku leta 1993, s sprejemom Zakona o Vladi Republike Slovenije. Pomemben mejnik je bil sprejem in uveljavitev Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, ki je postavil temelje na področju dejavnosti oziroma delovanja obveščevalno-varnostne dejavnosti. S sprejeto resolucijo o nacionalni varnosti in z dokončno ureditvijo nadzora nad delom obveščevalnih in varnostnih služb pa so bili postavljeni nadaljnji temelji za delo agencije na svojem področju (Žirovnik, 2003,1).. 3.3 Nastanek in predstavitev Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo V Sloveniji je že jeseni 1941 delovala varnostno-obveščevalna služba (VOS) Osvobodilne fronte. Njena temeljna naloga je bila zaščita osvobodilnega boja in revolucije. Marca 1944 so ustanovili Odsek za notranje zadeve, kamor je bila vključena večina kadrov ukinjene VOS. Za opravljanje posameznih nalog so bili ustanovljeni različni oddelki, med njimi tudi obveščevalni (Purg, 1995, 108). Kot eden izmed nosilcev nacionalnega varnostnega sistema Republike Slovenije nastopa tudi Obveščevalno-varnostna službe Ministrstva za obrambo, ki je sestavni del obrambnega sistema. Z Zakonom o obrambi in zaščiti smo dobili vojaško varnostno-obveščevalno službo. S tem zakonom so namreč določene naloge varnostnega organa Ministrstva za obrambo.. 16.

(17) VOS MORS opravlja, v skladu z ZObr, strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge na obrambnem področju. Namen in cilj ima v odvračanju in preprečevanju napada na državo in v obrambi neodvisnosti države (Podbregar, 2012).. 3.4 Nastanek. in predstavitev Sveta za nacionalno. varnost Dosedanji poskusi, da bi prišli do Sveta za nacionalno varnost, imajo zanimivo zgodovino. Leta 1993 je bila sprejeta resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti RS, ki predvideva ustanovitev organa, ki bi imel funkcijo usklajevalnega in posvetovalnega organa vlade. Do ustanovitve SNAV v pravnem smislu je dejansko prišlo šele leta 1998 z Odlokom o ustanovitvi in nalogah SNAV, ki je določal sestavo, področje in naloge SNAV. Celoviteje pa so delovanje SNAV določili Odlok o Svetu za nacionalno varnost iz leta 2001 ter iz leta 2008 in 2012 (Podbregar, 2012). Z odlokom leta 2001 je bil ustanovljen tudi sekretariat SNAV kot njegovo operativno telo. Njegova ustanovitev je bila nujna z vidika učinkovitosti sistema, saj obveščevalnovarnostni sistem sestavlja več subjektov iz različnih resorjev. Svet za nacionalno varnost (SNAV) deluje pri Vladi Republike Slovenije kot posvetovalni in usklajevalni organ za nacionalno varnost.. Pristojen je za. koordiniranje dejavnosti, ki se izvajajo za zagotavljanje nacionalne varnosti. SNAV ima v okviru upravljanja in vodenja sistema nacionalne varnosti vlogo posvetovalnega in usklajevalnega organa pri Vladi Republike Slovenije. Ob tem je treba poudariti, da Vlada pri odločanju ni formalno-pravno vezana na odločitve SNAV, kateremu predseduje predsednik Vlade, ostali člani pa so še direktor SOVE, obrambni minister, notranji minister, zunanji minister, finančni minister, minister za pravosodje, z novim odlokom pa tudi direktor Urada predsednika vlade in minister za evropske zadeve (Podbregar, 2012).. 3.5 Nastanek in razvoj kriminalistične policije Osrednjo vlogo v boju proti terorizmu ima kriminalistična služba, še zlasti po izločitvi VIS iz ministrstva za notranje zadeve leta 1993. Kriminalistična služba je varnostna služba, ki pri svojem delu uporablja posebne operativne metode in sredstva dela, kar jo približuje obveščevalnim službam (Podbregar, 2012). Že od konca druge svetovne vojne je hierarhično organizirana 17.

(18) samo na dveh ravneh: na državni in regionalni. Uprava kriminalistične policije s pomočjo svojih sektorjev za splošno, gospodarsko in organizirano kriminaliteto ter sektorjem za posebne naloge, računalniško kriminaliteto in kriminalistično analitiko vodi, koordinira, spremlja, analizira in ocenjuje stanje na področju kaznivih dejanj. V upravi delujeta tudi sektor za mednarodno sodelovanje in center za forenzične preiskave. Kriminalistična policija si prizadeva ne samo držati korak s storilci kaznivih dejanj, temveč biti korak pred njimi, zato sproti uvaja sodobne preiskovalne metode in tehnike, ustrezno usposablja in opremlja strokovnjake za najtežje oblike kaznivih dejanj, izboljšuje kakovost dokazovanja kaznivih dejanj, izpopolnjuje uporabo posebnih metod in tehnik preiskovanja organizirane kriminalitete, krepi preventivno delo, poglobljeno spremlja pojavne oblike mladoletniške kriminalitete (Kolenc, 2002, 63 in 64).. 18.

(19) 4 NALOGE. IN. POOBLASTILA. OBVEŠČEVALNO-. VARNOSTNIH SLUŽB RS. 4.1 Pooblastila in naloge SOVE Aktualni mednarodni položaj Republike Slovenije in njeni napori za uresničitev temeljnih interesov sodobne, demokratične in samostojne države pogojujejo med drugimi tudi vlogo ter aktivnosti Slovenske obveščevalno-varnostne agencije kot samostojne. službe. Vlade. Republike. Slovenije.. Uveljavitev. večstrankarskega. političnega sistema in parlamentarne demokracije je odločilno vplivala na razvoj obveščevalno-varnostne dejavnosti pri nas. Gre za specializirano in strokovno dejavnost, ki je odvisna predvsem od razvoja družbenih, gospodarskih ter političnih odnosov v družbi. Naloge, ki jih ima kot sodobna obveščevalno-varnostna služba, bi veljalo opozoriti zlasti na nekaj vsebinskih sklopov. V prvi vrsti gre za njeno delovanje. pri. zaščiti. nacionalnih. interesov. na. varnostnem,. političnem. in. gospodarskem področju oziroma sodelovanje pri zagotavljanju nacionalne varnosti (Lovrenčič, 2000, 13–14). Pravne temelje predstavljajo ustava, zakonski in drugi predpisi ob upoštevanju splošno. veljavnih. načel. mednarodnega. prava. in. veljavnih. ter. ratificiranih. mednarodnih pogodb. Vlogo in položaj agencije pa podrobno opredeljuje Zakon o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA). Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je samostojna služba vlade. Agencija pridobiva in vrednoti podatke ter posreduje informacije iz tujine, pomembne za zagotavljanje. varnostnih,. političnih. in. gospodarskih. interesov. države,. o. organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev. Agencija sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami pri varnostnem preverjanju ter posreduje podatke, pomembne za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev (povz. po ZSOVA, 2.–3. člen). Osnovna dejavnost v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji je usmerjena na neposredno izvajanje nalog iz ZSOVA in uresničevanje njenega poslanstva. SOVA je tipična obveščevalna ustanova, ki uporablja vse vire pridobivanja podatkov. Osnovne 19.

(20) so tajne oblike pridobivanja podatkov, ki jih opredeljuje ZSOVA – od tajnih sodelavcev kot poglavitnega operativnega orodja agencije do posebnih oblik pridobivanja podatkov, ki vključujejo uporabo tehničnih sredstev in sodobnih informacijskih tehnologij (Žirovnik, 2003, 3).. 4.2 Pooblastila in naloge OVS MORS Po zakonodaji, ki je veljala v obdobju 1991–1994, je bila naloga varnostnega organa ministrstva za obrambo, da izvaja ukrepe za odkrivanje in preprečevanje dejavnosti, ki merijo na nasilno rušenje z ustavo določene ureditve in ogrožanje varnosti republike, če gre za tako dejavnost v upravnih organih, pristojnih za obrambne zadeve, v oboroženih silah ali proti navedenim organom in silam. Z zakonom o obrambi, ki je začel veljati januarja 1995 pa je v okviru Ministrstva za obrambo med drugim. ustanovljena. obveščevalno. varnostna. služba,. ki. opravlja. strokovne. obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge. Strokovne obveščevalne naloge na področju obrambe obsegajo zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij in podatkov o tujini, ki so pomembni za obrambne interese države. S pomembnejšimi ugotovitvami obveščevalno varnostna služba ministrstva seznanja predsednika vlade, predsednika republike in po odločitvi predsednika vlade tudi druge organe (Purg, 1995, 134–136). Obveščevalno-varnostna služba se organizira kot organizacijska enota ministrstva, ki lahko ima svoje izpostave v Slovenski vojski. Pri opravljanju svojih nalog sodeluje z ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, policijo in Slovensko obveščevalnovarnostno agencijo in z njimi izmenjuje obveščevalne informacije. Lahko pa izmenjuje informacije tudi s tujimi vojaškimi obveščevalnimi in varnostnimi službami, ampak le po predhodnem soglasju ministrstva. Minister določi pravila za izvajanje nalog obveščevalno varnostne službe po predhodnem soglasju vlade. Obveščevalne in protiobveščevalne naloge obsegajo zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij in podatkov, ki so pomembni za obrambne interese države oziroma varovanje takih podatkov, zlasti pa: ugotavljanje in ocenjevanje vojaških in politično varnostnih razmer ter vojaških zmogljivosti izven države, ki so posebnega pomena za varnost države,. 20.

(21) zbiranje in ocenjevanje podatkov o razmerah na območjih, kjer med izvrševanjem obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah, oziroma pri opravljanju vojaške službe delujejo tudi pripadniki Slovenske vojske, odkrivanje. in. preprečevanje. dejavnosti. obveščevalnih. služb. vojaških. organizacij ter drugih organov in organizacij, ki ogrožajo obrambne interese države, Slovensko vojsko ali ministrstvo. Varnostne naloge na obrambnem področju so: odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev, ki jih uporablja ministrstvo in Slovenska vojska v državi ali zunaj nje ter podatkov o razvoju ali proizvodnji določenega vojaškega orožja ali opreme, preiskovanje kaznivih dejanj v skladu z zakonom, proučevanje in predlaganje rešitev za fizično in tehnično varovanje, operativno varovanje določenih oseb, delovnih mest, objektov, okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo, varnostno preverjanje oseb v skladu s predpisi, usmerjanje dela vojaške policije pri opravljanju določenih varnostnih nalog. Delavci OVS, ki opravljajo obveščevalne in protiobveščevalne naloge in ki jih določi minister, imajo pooblastila, kot jih zakon določa za delavce Slovenske obveščevalnovarnostne agencije. Pooblaščeni delavci zbirajo podatke s tajnim sodelovanjem, s posebnimi oblikami pridobivanja podatkov pod pogoji in na način, predpisan za Slovansko obveščevalno-varnostno agencijo. Uporabijo lahko posebne ukrepe po postopku, pod pogoji ter v obsegu, kot je to z zakonom določeno za policijo. Pooblaščeni delavci se pri izvrševanju nalog praviloma izkazujejo s službeno izkaznico. Imajo pravico nositi službeno orožje (ZObr, 32.−34. člen).. 4.3 Pooblastila in naloge kriminalistične policije Kriminalistična policija je specializirana služba za boj proti kriminalu. Na vrhu je uprava kriminalistične policije, ki s pomočjo svojih sektorjev vodi, koordinira, spremlja, analizira in ocenjuje stanje na področju kaznivih dejanj. S sodnimi in drugimi državnimi organi v tujini skrbi za učinkovito in zakonito opravljanje nalog na. 21.

(22) različnih področjih kriminalitete. Uprava kriminalistične policije poleg tistih nalog, ki jih opravljajo notranje organizacijske enote, opravlja še sledeče skupne naloge: koordinira preventivno dejavnost, načrtuje. potrebe. in. predlaga. organizacijske. spremembe,. razvoj. in. uresničevanje razvojnih projektov, koordinira potrebe in programe za kriminalistično usposabljanje in kadre, načrtuje in predlaga kriminalistično materialno-tehnično opremo in finance, sodeluje pri usposabljanju za izvajanje policijskih pooblastil pri preiskovanju kriminalitete, druge naloge, ki ne pomenijo neposrednega preiskovanja kriminalitete (http://www.policija.si). Na regionalnem nivoju deluje kriminalistična policija v 11 sektorjih oziroma notranjih organizacijskih enotah policijskih uprav v Sloveniji. Delo sektorja je s pomočjo svojih oddelkov spremljanje, usmerjanje in ocenjevanje kriminalitete na območju lastne policijske uprave ter odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje težjih oblik splošne, gospodarske in organizirane kriminalitete. Na mariborski, celjski, ljubljanski in koprski policijski upravi so organizirani mobilni kriminalistični oddelki, ki nadzirajo kriminalna žarišča, prijemajo storilce kaznivih dejanj z zasedami, civilnimi patruljami in izvedbenimi skupinami, izvajajo preventivno varnostne akcije, zavarujejo ogrožene osebe in objekte, izvajajo kombinirane metode opazovanja in sledenja pri preiskovanju kaznivih dejanj ter preventivno delujejo na določenih območjih. Organizacijska shema kriminalistične policije na regionalni ravni je naslednja: sektor kriminalistične policije policijske uprave (oddelek za splošno, gospodarsko, organizirano kriminaliteto, za kriminalistično tehniko – v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru, za operativno analitiko – v Ljubljani in Celju) (http://freeweb.siol.net/zalogg24/3.2.pdf). Vsak sektor samostojno opravlja naloge na področju preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj. Vsak oddelek: načrtuje, organizira, usmerja in nadzoruje delo na svojem delovnem področju, analizira preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete, zagotavlja neposredno ukrepanje in vodenje zahtevnih nalog s svojega delovnega področja, 22.

(23) odkriva in preiskuje določena kazniva dejanja, odkriva in prijema storilce, prevzema določene postopke obravnave kaznivih dejanj od policijskih postaj ter izloča osumljence pristojnim organom, sodeluje pri izvajanju določenih nalog ob hujših kršitvah javnega reda, usklajuje in usmerja delo policijskih postaj, pripravlja strokovna navodila ter zagotavlja strokovno pomoč (http://www.policija.si).. 23.

(24) 5 OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNI SISTEM RS 5.1 Obveščevalno-varnostni sistem Obveščevalno-varnostni. sistem. deluje. kot. podsistem. v. okviru. nacionalnega. varnostnega sistema Republike Slovenije. Sistem se deli na vodstveno in izvršno strukturo. Vodstveno strukturo obveščevalno-varnostnega sistema sestavljajo Državni zbor Republike Slovenije s svojimi delovnimi telesi in Vlada Republike Slovenije s svojimi delovnimi, svetovalnimi in usklajevalnimi organi. Predvsem. velja omeniti. Komisijo za nadzor Obveščevalnih in varnostnih služb pri Državnem zboru RS, ki poleg funkcije zakonodajnega opravlja tudi funkcijo nadzornega organa. Glavni svetovalni in usklajevalni organ obveščevalno-varnostnega sistema RS je Svet za nacionalno varnost ali SNAV, ki deluje pri Vladi Republike Slovenije. Ti organi skladno z zakonskimi določili in pristojnostmi, ki jih imajo, opredeljujejo nacionalno varnost, nacionalno varnostno politiko, obveščevalno in varnostno politiko ter usmerjajo in nadzirajo aktivnosti obveščevalnih in varnostnih služb (Podbregar, 2012). Izvršno strukturo obveščevalno-varnostnega sistema Republike Slovenije sestavljajo Slovenska obveščevalno-varnostna agencija SOVA kot osrednja civilna obveščevalnovarnostna agencija. Je samostojna služba, ki deluje v okviru Vlade RS in je neposredno. podrejena. predsedniku. vlade.. Na. vojaškem. področju. deluje. Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo OVS MORS, medtem ko je na varnostnem področju pomemben del sistema policija. K obveščevalno-varnostnemu sistemu RS štejemo tudi Službo za analiziranje in planiranje, ki jo je ustanovilo Ministrstvo za zunanje zadeve. Glavna naloga službe je zbiranje podatkov o mednarodnih zadevah, ki so pomembni za usmerjanje dejavnosti diplomatsko-konzularnih predstavništev RS v tujini in za uspešno razvijanje odnosov s tujino.. 5.2 Sestava Sveta za nacionalno varnost in njegove naloge SNAV je posvetovalni in usklajevalni organ vlade za področje nacionalne varnosti. Njegovo sestavo smo omenili. že v poglavju o nastanku in predstavitvi Sveta za. nacionalno varnost. Sekretariat SNAV kot operativno telo SNAV pa sestavljajo direktor 24.

(25) SOVE, ki sekretariat tudi vodi, generalni direktor policije, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, direktor OVS MORS, državni sekretar, ki ga določi minister za zunanje zadeve, direktor Službe Republike Slovenije za zakonodajo in svetovalec predsednika vlade za nacionalno varnost oziroma oseba, ki jo določi. Sekretariat SNAV operativno usklajuje aktivnosti za delovanje SNAV, skrbi za usklajeno izvedbo stališč SNAV in opravlja druge naloge za SNAV. Naloge SNAV so sledeče: pred obravnavo na vladi svetuje ministrstvom pri ukrepih in aktih ministrstev, ki se nanašajo na uresničevanje interesov in ciljev nacionalne varnosti, usklajuje mnenja in ukrepe ministrstev in drugih državnih organov ter drugih organizacij pri izvajanju dejavnosti nacionalne varnosti, pred obravnavo na vladi usklajuje mnenja ministrstev in drugih državnih organov glede aktov DZ, ki se nanašajo na nacionalno varnost, ugotavlja in ocenjuje varnostna tveganja, ogrožanje države ter ukrepe in usmeritve za zagotavljanje NV, daje mnenja k vprašanjem, pobudam in predlogom, ki jih poslanci pošiljajo vladi v zvezi z uresničevanjem politik na področju NV, daje mnenja vladi o sredstvih proračuna za delo SNAV, v vojnih in izrednih razmerah se SNAV preoblikuje v Državni operativni štab obrambe v skladu z določbami zakona, ki ureja obrambo.. 5.3 Povezovanje OVS pri zagotavljanju nacionalnih interesov države Vse bolj kompleksne grožnje terjajo pri zagotavljanju varnosti tudi večjo dejavnost vsake države znotraj mednarodnih organizacij in institucij. Dobro medresorsko sodelovanje zagotavlja aktivnejše in boljše vključevanje v mednarodne organizacije in povezave ter s tem višjo stopnjo doseganja ciljev pri zagotavljanju nacionalne varnosti. Vedno bolj kompleksne grožnje nacionalne varnosti zahtevajo dobro načrtovan, usklajen in učinkovit odziv celotnega sistema nacionalne varnosti. Pri tem morajo svojo nalogo odigrati vsi subjekti, zagotovljena pa mora biti tudi ustrezna podpora ter usklajevanje na operativni ravni. Z vključitvijo v multilateralne povezave je treba zagotoviti tudi kakovostno in hitro odločanje. Pri tem ima v Sloveniji. 25.

(26) pomembno vlogo Vlada Republike Slovenije in Svet za nacionalno varnost (Šefic, 2006, 944). Strategija sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah je odgovor na dejstvo, da so zaradi sprememb v varstvenem okolju mednarodne operacije in misije vedno bolj kompleksne, v njih pa sodelujejo vojaške in civilne strukture. Aktivna udeležba RS v mednarodnih operacijah in misijah je sestavni del celovitega pristopa k zagotavljanju nacionalne varnosti in blaginje, uresničevanju zunanjepolitičnih, varnostnih, gospodarskih, razvojnih in drugih interesov in ciljev ter k izpolnjevanju obveznosti in izkazovanju solidarnosti v multilateralnem in bilateralnem okvirju. RS tako na učinkovit način zagotavlja uveljavljanje strateških interesov države. S sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah RS sledi svojim nacionalnim interesom ter hkrati izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz članstva v Organizaciji združenih narodov, Evropski uniji, Natu, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Svetu Evrope (UL RS, št. 19/2010, 3,4). Teroristični napad 11. septembra 2001 v New Yorku je dodatno vplival na dinamiko na področju varnosti v najširšem smislu. V Združenih državah Amerike je bilo po dogodku 11. septembra izdelano posebno poročilo (The 9/11 Commission Report), v katerem so ugotavljali okoliščine, zaradi katerih naj bi prišlo do terorističnega napada oziroma razloge, zaradi katerih je obveščevalno varnostni sistem v ZDA zatajil. Navedeno poročilo je bila osnova za mnoge spremembe, ki so jih izvedli v ZDA v obveščevalno. varnostnih. službah. Ugotovitve poročila so povzročile. reorganizacijo ameriškega obveščevalno varnostnega sistema, kot ga je poročilo predlagalo. Ugotovitve navedenega poročila so pomembne tudi za druge države, saj je bila bistvena ugotovitev, da so nosilci obveščevalno varnostne dejavnosti med seboj premalo sodelovali. Dogodek je spodbudil nekatere avtorje, da so pričeli bolj intenzivno pisati o potrebi po spremembah na različnih področjih obveščevalno varnostne dejavnosti. Zanimiv primer sprememb, ki jih je povzročil napad 11. Septembra, je ustanovitev Skupne protiteroristične obveščevalne skupine za koordinacijo v Avstraliji. Skupino sestavljajo predstavniki vseh obveščevalno varnostnih služb in imajo dostop do vseh baz podatkov, medsebojno si izmenjujejo obveščevalno relevantne podatke. Avstralija je v smislu boja proti terorizmu podpisala varnostne sporazume z Indonezijo, Filipini, Malezijo in Tajsko. Navedeni sporazumi pomenijo sodelovanje na obveščevalnem, varnostnem in obrambnem področju. Tudi procesi v EU vplivajo na 26.

(27) oblikovanje nacionalnih varnostnih interesov. Dogodek, ki je EU dejansko spodbudil k razmišljanju o oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike, je vojna na Balkanu (Anžič in Brožič, 2006, 824, 825).. 5.4 Razlogi. in. smotri. povezovanja. obveščevalno-. varnostnih služb SOVA si še posebej prizadeva za tesne stike s službami držav članic Evropske unije in Nata. Izredno je dragocena izmenjava ocen s partnerskimi službami. Zaradi boljše predstavitve velja našteti nekaj področij sodelovanja SOVE s tujimi obveščevalnimi in varnostnimi službami, ki so za ohranitev visoke stopnje nacionalne varnosti naše domovine še posebej pomembne in koristne. Izmenjava informacij in ocen obsega: opozarjanje na razvoj potencialnih novih kriznih žarišč, zlasti če bi utegnili biti ogroženi nacionalni interesi in blagostanje naših državljanovIzmenjava podatkov, potrebnih za boj proti dolgoročnim grožnjam, kot so izdelava kemičnih, bioloških in drugih orožij za množično ubijanje. Tesno sodelovanje pri boju proti grožnjam terorizma, trgovanju z mamili in drugimi pojavnimi oblikami organiziranega kriminala. Povečevanje ekonomske varnosti z odkrivanjem nedovoljenih postopkov v mednarodni trgovini in poskusov spodkopavanja gospodarskih temeljev držav in njihovih valut. Povečevanje učinkovitosti in varnosti predstavnikov Slovenije v tujini, ki sodelujejo z zavezniki v mednarodnih mirovnih operacijah (Lovrenčič, 2000, 18). Mednarodno sodelovanje na področju boja proti terorizmu, zlasti na obveščevalnovarnostnem področju, lahko razdelimo na tri ključna obdobja. Prvo obdobje zajema sodelovanje pred 11. septembrom in velikim napadom Al Kaide na ZDA. Tedaj je bilo sodelovanje razvito, vendar manj obsežno in omejeno predvsem na nekatera oddaljena krizna območja. Drugo pomembno obdobje pomeni čas po 11. septembru, ko se je bilateralno in multilateralno sodelovanje močno razmahnilo in katerega generator so bile zlasti ZDA in nekatere njene ključne zaveznice. V ta proces so se intenzivno vključile tudi evropske države, zlasti članice EU. Tretje obdobje pa zajema čas po terorističnem napadu v Madridu, ko je tudi v evropskih državah prišlo 27.

(28) do spoznanja, da Evropa ni izključena kot možen cilj terorističnih organizacij, kar se je potrdilo v napadih v Londonu. Ta faza je dodatno spodbudila delovanje EU in Nata ter še pomembneje – bilateralno sodelovanje med državami članicami EU in nastajanje novih oblik usklajevanja na nivoju EU ter nastanek novih in realnejših ter bolj operativnih akcijskih programov na področju boja proti terorizmu (Šefic, 2006, 947).. 28.

(29) 6 MEDNARODNA OBVEŠČEVALNA SKUPNOST. 6.1 Področja mednarodnega sodelovanja Nove grožnje mednarodni in nacionalni varnosti, med njimi še posebno mednarodni terorizem, danes postavljajo pred Sovo in partnerske službe zelo zahtevne naloge. Število ljudi, ki iskreno verjamejo, da je možno zlo mednarodnega terorizma premagati le s poglobljenim mednarodnim sodelovanjem in še posebej s sodelovanjem služb, hitro narašča. Terorizem vpliva na varnost ter na politično in gospodarsko stabilnost vsake države. Mednarodno teroristično ogrožanje že po definiciji vključuje prebivalce na določenem ozemlju, ki je po večini ozemlje dveh ali več držav ter tako dosega regionalne in globalne razsežnosti. V 90-ih letih prejšnjega stoletja se je zgodil kritični preobrat v organizaciji in strukturi skupne evropske obveščevalne politike. Kakor so bila 50. leta označena kot temelj nastanka skupnega evropskega trga in skupne evropske valute, so bila 90. leta tista, ki jih danes označujemo kot nastanek evropske obveščevalne politike ter njene strukture. Od leta 1991, od Maastrichtske pogodbe dalje, katere podpis pomeni ustanovitev Evropske unije, do sestanka na vrhu v letu 1999 v Helsinkih, so evropski voditelji poudarjali potrebo po začetku zbiranja in analiziranja obveščevalnih podatkov, ki bi potekalo neodvisno od sodelovanja z Združenimi državami Amerike. To naj bi pomenilo tudi eno od sestavin skupne evropske obrambne in varnostne politike. Organizacije, ki so združevale ideološko, ekonomsko in politično sorodne države, so na tem področju intenzivno sodelovale. Tak primer je zveza NATO, v okviru katere je bila že od samega začetka praksa izmenjave obveščevalnih informacij med državami članicami nujna. Tudi v okviru obveščevalnega sistema držav Varšavskega pakta so si države članice intenzivno izmenjavale obveščevalne informacije, podatke in ocene. Značilno za oba sistema je bilo, da sta nastala v sferi vojaškega kompleksa in sta bila sestavni del strukture poveljevanja oboroženim silam vojaško-politične zveze. Trend razvoja sodobne svetovne varnostne arhitekture gre vsekakor v smeri sodelovanja in kooperacije tudi na obveščevalnem področju. Kljub temu je trenutno optimistično pričakovati, da se bodo v okviru mednarodnih povezovanj razvile posamezne enote, ki bi same zbirale podatke in informacije s področij, relevantnih za varnost mednarodne skupnosti. Tovrstne obveščevalne podatke bodo še naprej morale priskrbeti države članice oziroma njihove obveščevalne službe, kar pa s seboj prinese nemalo problemov. Na prvem mestu je problem varovanja podatkov. Glede 29.

(30) na zapletenost institucionalne strukture mednarodnih organizacij, številčnost zaposlenih in njihovo neizkušenost na tem področju, je težko zagotoviti učinkovito varovanje tajnih podatkov. Obenem se pokaže problem pristranskosti in politizacije obveščevalnega materiala, ki ga posredujejo države (Žirovnik, 2006, 985–986) . Strateško obveščevalno sodelovanje med Združenimi državami Amerike in Veliko Britanijo je morda najboljši primer izmenjavanja obveščevalnih podatkov. Zavezniško obveščevalno sodelovanje ni omejeno zgolj na omenjeno povezovanje. ZDA so ustanovile izmenjavanje obveščevalnih podatkov tudi z ostalimi zavezniki, kakor tudi z obveščevalnimi službami, ki so nastale po koncu hladne vojne (Žirovnik, 2006, 986).. 6.2 Vključevanje OVS RS na mednarodno področje V okviru EU in NATA je v zadnjih letih prišlo do pomembnega spoznanja, da se le z združevanjem vseh zmogljivosti, s katerimi razpolagajo države članice, doseže večja učinkovitost pri boju zoper terorizem. Osnovni cilj združevanja vseh potencialov, vključno z izmenjavo obveščevalnih in analitičnih informacij, je poglobljeno ter enotno razumevanje razsežnosti in značaja terorističnih groženj ter hkrati državam članicam zagotovi analize, s pomočjo katerih bodo lažje in učinkoviteje preprečevale teroristično dejavnost oziroma jo onemogočale. Ključnega pomena pa je spoznanje, da je želene rezultate moč doseči le z intenzivnim in obsežnim mednarodnim sodelovanjem med vsemi nosilci boja proti terorizmu, zlasti obveščevalnovarnostnimi službami, policijo in drugimi subjekti nacionalno varnostnih sistemov posameznih držav. Te ne morejo biti več uspešne pri zagotavljanju lastne varnosti brez sodelovanja drugih. Sedanja izmenjava obveščevalnih informacij načeloma poteka na dveh ravneh. Prvi in izjemno pomemben nivo je dvostransko sodelovanje med posameznimi službami držav članic EU in zveze NATO, pa tudi intenzivno sodelovanje med državami članicami EU in NATA z ostalimi državami. Naslednji nivo pa je sodelovanje v okviru multilateralnih in regionalnih povezav, zlasti pomembno v okviru EU in NATA. Bilateralno sodelovanje poteka med posameznimi obveščevalnimi in varnostnimi službami, tako med službami unije in zavezništva kot tudi drugimi službami. Gre za sodelovanje. v smislu izmenjave informacij, ki vsebujejo operativne podatke ali. ocene, pa tudi med partnerji, kjer je zaupanje na najvišji ravni, tudi na področju operativnih aktivnosti in akcij. Z vidika multilateralnega povezovanja znotraj EU in NATA je treba poudariti dejstvo, da na področju boja proti terorizmu igrajo vodilno 30.

(31) vlogo države in nacionalni organi, kar pomeni, da države članice ohranjajo popoln nadzor nad svojimi obveščevalnimi in varnostnimi službami, policijo ter pravosodnimi organi (Šefic, 2006, 946–947). V mednarodnih operacijah in misijah je obveščevalno-varnostna podpora pomemben element zaščite sil. Učinkovita obveščevalno-varnostna podpora je nujna tako v fazi pred sprejetjem odločitve za napotitev v mednarodno operacijo oziroma misijo kot tudi v fazi po sprejeti odločitvi. Naloge, povezane z zagotavljanjem obveščevalnovarnostne podpore, se izvajajo s tesnim sodelovanjem z drugimi subjekti znotraj obrambnega sistema, v okviru nacionalno-varnostnega sistema Republike Slovenije, ob sodelovanju s partnerskimi obveščevalnimi službami, z aktivnim delovanjem v okviru zveze NATO in EU ter s sodelovanjem v okviru drugih mednarodnih organizacij. Ena ključnih nalog Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo je zagotavljanje obveščevalno-varnostne podpore Slovenski vojski v mednarodnih operacijah in misijah. K temu jo zavezuje Zakon o obrambi. V mednarodnih operacijah in misijah je obveščevalno-varnostna podpora pomemben element zaščite sil. Glede na naravo, predvsem pa na geografsko razpršenost mednarodnih operacij in misij, v katerih trenutno sodeluje Slovenska vojska, je dejstvo, da obrambni sistem ustrezne obveščevalno-varnostne zagotovitve ni zmožen zagotavljati samo z oporo na lastne resurse oziroma samo z lastnimi podatki. Tako rekoč za vse mednarodne operacije in misije, v katerih so od leta 1997 naprej sodelovali pripadniki Slovenske vojske, je bilo pri nudenju ustrezne podpore nujno sodelovanje z drugimi obveščevalno. –. varnostnimi. službami.. S. sodelovanjem. Slovenske. vojske. v. mednarodnih operacijah in misijah na območjih, kot so Afganistan, Libanon, Irak in Čad, je takšno sodelovanje postalo še toliko pomembnejše. Znotraj obrambnega sistema je samo Obveščevalno-varnostna služba tista, ki ima pristojnosti, da se povezuje ter da ob soglasju ministra za obrambo izmenjuje podatke s tujimi obveščevalno-varnostnimi službami. Ključna je stalna in sistematična krepitev medsebojnega sodelovanja s partnerskimi obveščevalno-varnostnimi službami, z mednarodnimi organizacijami, katerih naloga je zagotavljanje obveščevalnovarnostne podpore, ter z obveščevalno – varnostnimi organi zveze NATO in EU (Bric, 2009, 99, 100 in 106).. 31.

(32) 6.3 Evropska obveščevalna organizacija Že v letu 1995 v Madridu so se evropske države zavezale, da bodo tudi v prihodnje prispevale potrebne podatke za zagotavljanje evropske varnosti, prav tako pa so si bile enotne, da je ustanovitev in razvoj mednarodnega sodelovanja na področju obveščevalne dejavnosti ključnega pomena za operativno sposobnost države. Zelo pomembne izjave so bile v zvezi z mednarodnim sodelovanjem na področju obveščevalne dejavnosti sprejete na francosko-britanskem srečanju v St. Malu leta 1998. Tedanje ugotovitve so šle v smeri, da je ustanovitev skupne evropske obveščevalne organizacije temeljnega pomena za uspeh Evropske unije. Evropska obveščevalna organizacija bi morala imeti primerno strukturo in možnosti oziroma vire za analiziranje, primerne obveščevalne vire in možnost strateškega planiranja brez nepotrebnega podvajanja podatkov. Analitiki, ki so promovirali idejo o ustanovitvi skupne evropske obveščevalne organizacije, so prav tako opozarjali, da mednarodno sodelovanje na področju obveščevalne in varnostne dejavnosti ne nazadnje že poteka širom sveta, kot na primer v satelitskem centru Evropske unije v Španiji, v situacijskem centru znotraj združenih narodov v New Yorku ter v neformalni organizaciji imenovani Bernski Klub v Ženevi. Evropska unija se je odločila, da mora biti od 1. januarja 2008 katera koli obveščevalna ali varnostna informacija, ki bo dostopna v eni državi Evropske unije, dostopna tudi vsem drugim državam Evropske unije. Nova Evropska obveščevalna organizacija naj bi imela vlogo pridobivanja in analiziranja obveščevalnih podatkov ter njihovega posredovanja pristojnim organom, ki kreirajo evropsko politiko. Prvi korak k temu je bila ustanovitev situacijskega centra evropske unije – SITCEN, ki znotraj sekretariata Sveta Evropske unije vrednoti obveščevalne podatke. Eden ciljev SITCEN je tudi skupno delovanje strokovnjakov tako z obveščevalnega kot tudi z varnostnega področja. Z ustanovitvijo te organizacije bi lahko bile evropske države sposobne predvideti tudi situacije, ko bi šlo za ogrožanje posameznih evropskih držav. Manjše države članice so zelo zainteresirane za ustanovitev enotne Evropske obveščevalne organizacije. Avstrija in Belgija sta celo predlagali ustanovitev Evropske obveščevalne organizacije po vzorcu CIA, ki bi se ukvarjala z zbiranjem in analiziranjem podatkov s področja boja proti terorizmu. Seveda pa se ministri peterice s takšnim načinom predvidenega delovanja niso strinjali. Strah jih je namreč izmenjave najobčutljivejših obveščevalnih podatkov med vsemi državami članicami. Tako se morajo manjše države še vedno pretežno zanašati na lastne obveščevalne izvore oziroma na javne vire. 32.

(33) Glavna naloga te Evropske obveščevalne organizacije bi naj bila zbiranje obveščevalnih podatkov obveščevalnih služb posameznih držav članic in njihovo analiziranje, ki bi bilo neodvisno od vrednotenja teh podatkov s strani posameznih držav članic, ki so te podatke pridobile. Te analize bi lahko kasneje služile kot podlaga za svetovanje tako Evropski komisiji kot Svetu EU, zlasti s področja mednarodnih odnosov in varnostnih vprašanj ter napovedovanja morebitnih konfliktov (Žirovnik, 2006, 987).. 6.4 Mednarodni terorizem Čeprav se terorizem septembra 2001 ni pojavil prvič, ampak je obstajal že veliko prej, pa je tega leta in kasneje pokazal grozljive razsežnosti in postal ena najbolj prežečih ter zahrbtnih nadnacionalnih groženj. Danes smo priča velikim spremembam tako v delovanju kot organizaciji terorističnih skupin; ena glavnih značilnosti sodobnega terorizma nasploh pa je njegova mednarodna oziroma globalna komponenta ter nepredvidljivost, kar otežuje učinkovit boj proti njemu. Sodobni teroristi uporabljajo pri organizaciji napadov najsodobnejše tehnologije, vse pogosteje pa si prizadevajo za nakup kemičnih, bioloških in jedrskih materialov, kar po oceni večine obveščevalnih služb pomeni največjo nevarnost. Novodobni teroristi se vse pogosteje povezujejo tudi z mednarodnimi kriminalnimi združbami. Vloga obveščevalnih služb v boju proti terorizmu je pomembna tudi zaradi specifičnosti delovanja mednarodnih terorističnih skupin in posameznikov (tajnost, visoka stopnja mobilnosti, izurjenost, posebna tehnična znanja), proti čemur se ni mogoče uspešno boriti samo s taktiko in strategijo, ki jo uporabljajo policijske in vojaške sile. Predvsem pa je v boju proti terorizmu ključna komponenta mednarodno sodelovanje, ki je vse bolj izrazito tudi na področju dela obveščevalnih služb. Ko govorimo o učinkovitem boju proti terorizmu, ima pomembno vlogo, mesto odpravljanja. vzrokov,. ki. odpravljanje. razlik. razvitosti. v. spodbujajo in. nasilno revščine,. reševanje. problemov.. medsebojno. Gre. razumevanje. za ter. spoštovanje, priznavanje različnosti in pravice do lastnega razvoja ter drugih mednarodno pravno uveljavljenih pravic in svoboščin. Poudariti velja, da je boj proti terorizmu naloga celotne mednarodne skupnosti, predvsem v fazi nastanka in pojava različnih fundamentalizmov ter ekstremizmov, kar pa ponovno zahteva mednarodni oziroma dialog med različnimi narodi, kulturami, vrednostnimi sistemi (Šefic, 2006, 943). 33.

(34) 7 RAZISKAVA V nadaljevanju prikazujem štiri usmerjevalne intervjuje, katerih cilj je poglobiti razumevanje delovanja obveščevalno-varnostnih služb in njihovega povezovanja na mednarodni ravni.. 7.1. Intervju št. 1. Ime in priimek: Peter KRAŠOVEC Poklic in delovno mesto: upokojenec Datum rojstva: 1948 VPRAŠANJA 1. Kaj vam predstavlja pojem obveščevalno-varnostna služba? Je služba, ki jo organizira država za zbiranje, analiziranje ter informiranje za varnost pomembnih informacij. Informacije so namenjene krepitvi varnosti in varovanju pridobljenih demokratičnih standardov vseh državljanov ter zaščiti interesov države na področju varnosti, obrambe in gospodarstva. Države takšne institucije praviloma organizirajo za različna področja, in sicer na civilnem področju, vojaškem področju ter v zunanjepolitični dejavnosti posamezne države. V nekaterih državah je takšna delitev še posebej razvejana na ozko specializirana področja, tako da se tam, celo neredko, srečujemo s pojavi »kompetitivnosti« med posameznimi službami. Sama obveščevalno-varnostna aktivnost služb pogosto lahko omejuje demokratične standarde na področju človečanskih pravic, zato mora država nenehno skrbeti za ustrezno ravnovesje med področjem varnosti in ohranjanjem nivoja doseženih človečanskih pravic. 2. Katere so glavne naloge in dejavnosti, ki jih imajo obveščevalno-varnostne službe? Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) je samostojna vladna služba, ki na podlagi zakona in v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacionalno varnostnega programa, sprejetega v DZ RS, pridobiva in vrednoti podatke ter posreduje informacije: 34.

(35) iz tujine, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev. Agencija sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami pri varnostnem preverjanju in posreduje podatke, pomembne za varnost oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev. Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo RS zbira podatke in informacije v okviru opravljanja obveščevalnih in protiobveščevalnih ter varnostnih nalog, izdeluje analitične in operativne ocene za podporo opravljanja štabno varnostnih nalog v vojski, izdelavo načrtov uporabe vojske in drugih obrambnih priprav ter za načrtovanje in izvajanje obrambnih ukrepov. S pomembnejšimi ugotovitvami obveščevalno varnostna služba ministrstva seznanja obrambnega ministra, načelnika generalštaba, predsednika vlade, predsednika republike in po odločitvi predsednika vlade druge organe. 3. Kakšne naloge ima Svet za nacionalno varnost? Kako bi po vašem mnenju izboljšali usklajenost dela obveščevalno-varnostnih služb v državi? Svetuje vladi pri sprejemanju njenih ukrepov in aktov, ki se nanašajo na nacionalno varnost države. Pred obravnavo na vladi svetuje ministrstvom pri ukrepih in aktih ministrstev, ki se nanašajo na uresničevanje interesov in ciljev nacionalne varnosti. Usklajuje mnenja in ukrepe ministrstev in drugih državnih organov ter drugih organizacij pri izvajanju dejavnosti nacionalne varnosti. Pred obravnavo na vladi usklajuje mnenja ministrstev in drugih državnih organov glede aktov državnega zbora, ki se nanašajo na nacionalno varnost. Ugotavlja in ocenjuje varnostna tveganja, ogrožanje države ter ukrepe in usmeritve za zagotavljanje nacionalne varnosti. Daje mnenja k vprašanjem, pobudam in predlogom, ki jih poslanci pošiljajo vladi v zvezi z uresničevanjem politik na področju nacionalne varnosti. Daje mnenje vladi o sredstvih proračuna za delo SNAV.. 35.

(36) Na drugo vprašanje bi zelo težko odgovoril, saj mi trenutno stanje odnosov med službami ni znano, niti ne poznam problematike v takšnem obsegu, da bi lahko dajal o tem kakršna koli mnenja. 4. Kaj je po vašem mnenju največja problematika glede povezovanja in sodelovanja različnih obveščevalno varnostnih služb? S čim so v največji meri povezane težave, ki se pojavljajo pri sodelovanju teh služb? Specifična vloga, ki jo imajo vse obveščevalno varnostne organizacije, je v tem, da pridobivajo informacije preko različnih virov (seveda tudi tajnih) in da se pri načrtovanjih aktivnosti pogosto zavarujejo z različnimi stopnjami zaupnosti, saj bi razkritje njihove aktivnosti že vnaprej lahko ogrozilo načrte realizacije posameznih nalog. Prav v tem dejstvu vidim osnovni problem. Iluzorno je namreč pričakovati, da bi lahko prišlo do povsem odprtega sodelovanja med njimi. To pa seveda ne pomeni, da tisti državni organi, ki so sproti obveščeni o delovanju posameznih služb, ne morejo opravljati učinkovite vloge koordinatorjev vseh obveščevalnih aktivnosti, bodisi v fazi planiranja dela (odobravanje letnih načrtov dela) in v fazi posameznih aktivnosti. 5. Naštejte nekaj razlogov in prednostni povezovanja obveščevalno-varnostnih služb? Izmenjava informacij ter analitičnih ocen ter predpostavk zaradi: a. učinkovitejšega dela na naštetih področjih njihovega delovanja, b. preprečitve podvajanja delovanja, c. izmenjave izkušenj, d. koordinacije aktivnosti (še posebno pomembno v zahtevnih operacijah v tujini, npr. terorizem, organizirani kriminal itd.).. 6. Poznate. katere. multilateralne. institucije,. v. katere. so. vključene. obveščevalno-varnostne službe RS in kakšne so prednosti in slabosti tega povezovanja? Ne! 36.

(37) 7. Na kakšen način bi lahko okrepili in izboljšali sodelovanje obveščevalnovarnostnih služb v Evropi? O tej temi se vodijo razprave že od nastanka EU. Sprejetih je že več direktiv in priporočil. Osebno menim, da brez enotno organizirane agencije pri Evropski komisiji, ki bi imela vseevropski značaj in tudi ustrezna pooblastila nad posameznimi službami v članicah EU, zadeva ne more dajati tistih učinkov, kot bi bili potrebni za izjemno učinkovito zaščito pred grožnjami, ki nas ogrožajo v procesih globalizacije. Seveda pa takšna organiziranost nikakor ne bi smela poseči v temeljne nacionalne interese članic, poleg tega pa bi zahtevala natančno dogovorjene in opredeljene nivoje pristojnosti in usklajenosti z delovanjem nacionalnih agencij. Kaj pomeni neusklajenost delovanja med posameznimi službami se je npr. lepo pokazalo na primeru terorističnega napada na WTC v ZDA. 8. Kakšno vlogo imajo obveščevalno-varnostne službe v boju proti terorizmu in na kakšen način bi se morali po vašem mnenju lotiti boja in preprečevanja le-tega? Bojim se, da se pojav terorizma ter vloga služb na tem področju preveč omejuje le na že prisotne posledice, ki pa postajajo v globalnem svetu vse bolj neobvladljive. Obveščevalna dejavnost žal ne more preprečiti tega pojava, če se zadeve ne lotimo pri izvoru. Nakopičena nasprotja v različnih delih sveta pogojujejo tudi pojav različnih pojavnih oblik terorizma. Da bi se vzrokov za te pojave lahko učinkoviteje lotili pa menim, da bi bilo potrebno doseči najprej politični konsenz v mednarodni skupnosti in morda revidirati do sedaj znane koncepte na področju mednarodne ekonomije, iz katerih nedvomno izvirajo tudi posledice za nastanek različnih oblik nasilja. Če samo pogledamo stopnjo razvitosti posameznih držav in pritiske ekonomskih migrantov v razvite države (EU in ZDA), potem je jasno, da smo pred resnimi odločitvami, ki pa jih sama EU ali katera koli druga velesila ne more rešiti, če ne najde trdne zaveze v globaliziranem svetu.. 37.

(38) 7.2 Intervju št. 2 Ime in priimek: dr. Vinko Gorenak Poklic in delovno mesto: poslanec v Državnem zboru Datum rojstva: 15. 12. 1955 VPRAŠANJA 1. Kaj vam predstavlja pojem obveščevalno-varnostna služba? V osnovi gre seveda za službo, ki se doma in v tujini ukvarja z zbiranjem obveščevalnih in varnostnih podatkov, pomembnih za delovanje države in njenih organov. 2. Katere so glavne naloge in dejavnosti, ki jih imajo obveščevalno-varnostne službe? Obveščevalno-varnostne službe se v osnovi ukvarjajo s pridobivanjem, vrednotenjem in posredovanjem podatkov in informacij iz tujine ali informacij, ki so v povezavi s tujino. 3. Kakšne naloge ima Svet za nacionalno varnost? Kako bi po vašem mnenju izboljšali usklajenost dela obveščevalno-varnostnih služb v državi? Gre za posvetovalno in svetovalno telo, ki svetuje predsedniku vlade in vladi oziroma ministrom pri sprejemanju ukrepov, ki se nanašajo na nacionalno varnost. Svet usklajuje tudi mnenja in stališča ministrstev in drugih državnih organov, ki se nanašajo na nacionalno varnost. Prav tako ugotavlja ocenjuje varnostna tveganja, ogrožanje države in podobno.. in. Svet vodi. predsednik vlade, v njem pa so notranji, obrambni, zunanji, finančni, pravosodni minister ali ministrica, generalni sekretar vlade in direktor SOVE. 4. Kaj je po vašem mnenju največja problematika glede povezovanja in sodelovanja različnih obveščevalno-varnostnih služb? S čim so v največji meri povezane težave, ki se pojavljajo pri sodelovanju teh služb? Slovenija je relativno mala država in ima civilno in vojaško obveščevalno službo, delno pa se s podobno problematiko (poudarjam podobno) ukvarja 38.

(39) tudi kriminalistična policija. Ocenjujem, da povezav ni dovolj ali pa so slabo učinkovite. Slovenija si ne more privoščiti velikih obveščevalnih služb, zato je usodno vezana na mednarodno izmenjavo informacij na tem področju. 5. Naštejte. nekaj. razlogov. in. prednostni. povezovanja. ne. pa. obveščevalno-. varnostnih služb? Prednosti. bi. zagotovo. bile,. vidim. realnih. možnosti,. vsaj. organizacijskega povezovanja ne, tudi zaradi mednarodnih povezav. 6. Poznate. katere. multilateralne. institucije,. v. katere. so. vključene. obveščevalno-varnostne službe RS in kakšne so prednosti in slabosti tega povezovanja? Mednarodno sodelovanje je zagotovo v današnjem svetu in položaju Slovenije z vidika članstva v EU in NATO izjemnega pomena. Poznam nekatere mednarodne povezave, konkretnih podatkov pa javno seveda ne morem navajati. 7. Na kakšen način bi lahko okrepili in izboljšali sodelovanje obveščevalnovarnostnih služb v Evropi? Menim, da je že danes solidno, izboljšave pa so vedno mogoče. 8. Kakšno vlogo imajo obveščevalno-varnostne službe v boju proti terorizmu in na kakšen način bi se morali po vašem mnenju lotiti boja in preprečevanja le-tega? V osnovi imajo odločilno vlogo. Učinkovitega boja proti terorizmu brez tovrstnih služb oziroma še bolj brez njihovega mednarodnega sodelovanja si danes preprosto ni mogoče predstavljati.. 39.