• No se han encontrado resultados

Razvoj modela izobraževanja v skladu z Lizbonsko strategijo v javni upravi : magistrsko delo

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2021

Share "Razvoj modela izobraževanja v skladu z Lizbonsko strategijo v javni upravi : magistrsko delo"

Copied!
120
0
0

Texto completo

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETEA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. MAGISTRSKI ŠTUDIJ Program KADROVSKI MANAGEMENT Smer SPLOŠNI KADROVSKI MANAGEMENT. RAZVOJ MODELA IZOBRAŽEVANJA V SKLADU Z LIZBONSKO STRATEGIJO V JAVNI UPRAVI. Mentor: izr. prof. dr. EVA JEREB. Kandidatka: DANICA VUKOVIĆ. Kranj, 2008.

(2) ZAHVALA Za nasvete in strokovno pomoč pri izdelavi magistrskega dela se zahvaljujem mentorici, izredni profesorici dr.Evi Jereb. Posebej se zahvaljujem Socialni zbornici Slovenije, ki je ves čas študija tudi finančno podprla moja prizadevanja, prav tako pa tudi Vodstvu Zavoda RS za zaposlovanje za moralno podporo in pomoč pri zbiranju in obdelavi podatkov..

(3) POVZETEK Z vsakim dnem smo postavljeni pred novo tehnologijo, nova spoznanja in nove oblike dela. Spremljanje novosti in vsakodnevno učenje je postalo skorajda že nezavedno, saj se ga v obilici dela niti ne zavedamo več. Znanje zaposlenih, ki ni strukturirano in primerljivo z znanjem ter sposobnostmi ostalih zaposlenih, ne moremo izmeriti, ustrezno nagraditi ter ga nadgrajevati. Vsakodnevno učenje je trajen proces, ki se nikoli ne konča. Magistrska naloga obravnava področje vseživljenjskega izobraževanja odraslih, ki je s tako imenovano Lizbonsko strategijo v letu 2000, končno pridobilo ustrezno mesto v izobraževalnem sistemu in to opredelile tudi v svojem strateškem cilju »POSTATI NAJBOLJ KONKURENČNO IN DINAMIČNO, NA ZNANJU ZASNOVANO GOSPODARSTVO NA SVETU, SPOSOBNO TRAJNOSTNE GOSPODARSKE RASTI Z VEČ IN BOLJŠIMI DELOVNIMI MESTI TER VEČJO SOCIALNO KOHEZIJO.« V Memorandumu o vseživljenjskem učenju je vseživljenjsko učenje opredeljeno kot »namerna učna aktivnost, ki teče s ciljem, da se izboljšajo znanje spretnosti in veščine«. Z delovnim programom Izobraževanje in usposabljanje 2010 so se tudi države članice in države kandidatke zavezale k prenovi sistemov izobraževanja, med njimi tudi Slovenija. Vsakemu posamezniku je potrebno omogočiti, da doseže najvišjo raven znanja, ki jo lahko, mu omogočiti, da svoje spretnosti, veščine in znanje dopolnjuje in obnavlja skozi vseživljenjsko učenje. V teoretičnem delu naloge je predstavljen pregled predpisov in zakonodaje tako slovenske kot evropske, ki se nanaša na izobraževanje odraslih. V empiričnem delu naloge je predstavljen Zavod RS za zaposlovanje ter natančneje področje izobraževanja. Pred samo postavitvijo izobraževalnega modela, ki bi sledil evropskim smernicam, smo z raziskavo o trenutnem stanju pridobili tudi informacije o željah, potrebah ter motivaciji za nadaljnje usposabljanje in izobraževanje. Pri oblikovanju izobraževalnega modela smo sledili evropskimi smernicam in ključnim kompetencam posameznika v konkurenčnem, dinamičnem in na znanju temelječem gospodarstvu. Pripravili smo tri modele glede na nivoje managementa. Ključne besede: vseživljenjsko učenje, lizbonska strategija, zaposleni, izobraževalni model.

(4) Abstract New technology rapidly advances and develops almost every day, so do the new findings and methods of working. We all are witnessing these novelties each day. Being up to date and at the same time gaining new know-how on daily basis is almost inevitable. In the abundance of our daily work we find ourselves learning almost unknowingly and often are not aware how our knowledge had expanded. The know-how, the learning of the employees which isn’t structured, which we can not compare to other employees, can not be measured and therefore surely it can not be suitably rewarded or expanded. Learning on a daily basis is a life long process that never ends. This master's assignment is dealing with life long learning - LLL, which has now finally acquired an appropriate place in formal educational system, thanks to Lisbon strategy 2000. The Union has today set itself a new strategic goal for the next decade: “TO BECOME THE MOST COMPETITIVE AND DYNAMIC KNOWLEDGE-BASED ECONOMY IN THE WORLD, CAPABLE OF SUSTAINABLE ECONOMIC GROWTH WITH MORE AND BETTER JOBS AND GREATER SOCIAL COHESION”. In Memorandum on lifelong learning, the education is defined as an »intentional learning activity which aims to achieve one’s improvement of knowledge, skills and abilities«. The purpose of the Work program called “Education and training 2010” is to renew the systems of education in all EU countries, therefore all countries, members of the EU as well as the new candidate countries have made an obligation to renovate their systems accordingly. The aim is to enable each individual to achieve his highest level of knowledge, to give one an opportunity to broaden and expand his skills and abilities throughout his entire adult life. The theoretical part of this assignment introduces a reader with a review of Slovene and European regulations and legislations that refer to adult education. The empirical part deals with Employment service of Slovenia and its field of education in depth. Before the model of education was set up, information on specific desires needs, wishes, employee’s motivation for further training, was gathered in order to show the current situation. When forming the model, the European guidelines were thoroughly followed as well as key competences of an individual who is active in a competitive, modern and dynamical economy. We have therefore set up three models in regards to different levels of management. Keywords: lifelog learning, Lisbon strategy, employed, educational model.

(5) KAZALO 1. UVOD.....................................................................................................................................1 1.1. NAMEN IN CILJ MAGISTRSKEGA DELA.................................................. 2 1.2. METODOLOGIJA DELA................................................................................ 4 2. LIZBONSKA STRATEGIJA ..............................................................................................5 2.1. IZVAJANJE LIZBONSKE STRATEGIJE V SLOVENIJI ............................. 9 2.1.1. Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji......................................... 12 2.2. MEMORANDUM O VSEŽIVLJENJSKEM UČENJU................................. 16 2.3. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 2010 ......................................... 18 3. IZOBRAŽEVANJE ...........................................................................................................21 3.1. IZOBRAŽEVALNI SISTEM V SLOVENIJI ................................................ 21 3.2. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH................................................................... 26 3.3. MOTIVACIJA ODRASLIH ZA IZOBRAŽEVANJE ................................... 36 3.3.1. Maslowa teorija potreb ............................................................................ 37 3.3.2. Vroomova teorija pričakovanj ................................................................. 39 3.3.3. Hertzbergova teorija ................................................................................ 39 3.3.4. Bandura in strategija samoučinkovitosti................................................. 40 4. PREDSTAVITEV ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE..............................................41 5. RAZISKAVA DOLOČENIH ELEMENTOV IZOBRAŽEVANJA NA ZRSZ............49 5.1. OPIS PROBLEMA ......................................................................................... 49 5.2. HIPOTEZE ..................................................................................................... 49 5.3. METODE IN TEHNIKE DELA..................................................................... 50 5.4. ANALIZA REZULTATOV ........................................................................... 51 5.5. TESTI HIPOTEZE ......................................................................................... 75 6. IZGRADNJA MODELA IZOBRAŽEVANJA V SKLADU Z LIZBONSKO STRATEGIJO.........................................................................................................................81 7. ZAKLJUČEK....................................................................................................................101 8. LITERATURA IN VIRI ..................................................................................................103 PRILOGE.

(6) KAZALO TABEL Tabela 1: osnovne značilnosti anketirancev........................................................................... 52 Tabela 2: starost in delovna doba anketirancev ..................................................................... 53 Tabela 3: spretnosti in lastnosti potrebne za opravljanje dela................................................ 54 Tabela 4: razlogi za vključitev v formalno izobraževanje ..................................................... 55 Tabela 5: ovire pri vključevanju v formalno izobraževanje................................................... 56 Tabela 6: ovire pri vključevanju v neformalno izobraževanju............................................... 57 Tabela 7: razlogi za vključitev v neformalno izobraževanje.................................................. 59 Tabela 8: dostopnost do izobraževanja / usposabljanja ......................................................... 60 Tabela 9: povezanost statusa delovne pogodbe in vključenostjo v izobraževanje/usposabljanje .......................................................................................... 60 Tabela 10: povezanost stopnje dosežene izobrazbe in vključenostjo v izobraževanje/usposabljanje .......................................................................................... 61 Tabela 11: povezanost delovnega mesta in vključenostjo v izobraževanje/usposabljanje..... 61 Tabela 12: povezanost spola in vključenostjo v izobraževanje/usposabljanje....................... 61 Tabela 13: povezanost starosti in vključenostjo v izobraževanje/usposabljanje.................... 62 Tabela 14: povezanost razlogov za vključitev v formalno izobraževanje in osnovnimi značilnostmi vključenega .............................................................................................. 63 Tabela 15: povezanost razlogov za vključitev v neformalno izobraževanje / usposabljanje in osnovnimi značilnostmi vključenega ............................................................................ 64 Tabela 16: povezanost nivoja delovnega mesta in vključenostjo v izobraževanje / usposabljanje ................................................................................................................. 65 Tabela 17: test homogenosti varianc – nivo delovnega mesta in razlogi za vključitev v formalno izobraževanje ................................................................................................. 65 Tabela 18: test analiza variance anova – razlike med nivoji delovnega mesta glede vključevanja v formalno izobraževanje......................................................................... 66 Tabela 19: test homogenosti varianc – nivo delovnega mesta in razlogi za vključitev v neformalno izobraževanje / usposabljanje..................................................................... 67 Tabela 20: test analiza variance anova – razlike med nivoji delovnega mesta glede vključevanja v neformalno izobraževanje/ usposabljanje ............................................. 68 Tabela 21: povezanost razlogov za ne vključitev v formalno izobraževanje in osnovnimi značilnostmi zaposlenega .............................................................................................. 69 Tabela 22: povezanost razlogov za ne vključitev v neformalno izobraževanje / usposabljanje in osnovnimi značilnostmi anketiranca ......................................................................... 70 Tabela 23: test homogenosti varianc – razlogi za ne vključitev v formalno izobraževanje... 71 Tabela 24: test analize variance anova - razlogi za ne vključitev v formalno izobraževanje 71 Tabela 25: test homogenosti varianc – razlogi za ne vključitev v neformalno izobraževanje / usposabljanje ................................................................................................................. 72 Tabela 26: test analize varianc anova - razlogi za ne vključitev v neformalno izobraževanje / usposabljanje ................................................................................................................. 72 Tabela 27: povezanost med potrebami po izobraževanju / usposabljanju ter delovnim področjem, delovnim mestom in stopnjo dosežene izobrazbe ...................................... 73 Tabela 28: povezanost med področji izobraževanja .............................................................. 74 Tabela 29: razlike med zaznavnimi tipi ................................................................................ 86.

(7) KAZALO SLIK IN GRAFOV Slika 1: Maslowa hierarhija potreb …………………………………………………………37 Slika 2: Organiziranost Zavoda RS za zaposlovanje ……………………………………….42 Slika 3: Model izobraževanja in usposabljanja ……………………………………………. 89 Graf 1: Zaposleni po območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje ……………….……..43 Graf 2: Izobrazbena struktura zaposlenih delavcev Zavoda RS za zaposlovanje …….…….44 Graf 3: Vključenost v formalno izobraževanje ……………………………………………..55 Graf 4: Želje in potrebe po neformalnem izobraževanju …………………………………...56 Graf 5: Vključenost v neformalno izobraževanje …………………………………………..57 Graf 6: Vpliv pridobljenega znanja …………………………………………………………58.

(8) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 1. UVOD Pri izbiri teme me je vodila želja po pripravi enostavnega, učinkovitega in uspešnega izobraževalnega modela za delavce v javni upravi. Glede na velikost javne uprave oz. bolje rečeno število zaposlenih, ki so v službi države in njenih državljanov, je potreben okvir, ki omogoča razvoj različnim poklicnim strukturam. Z Resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v RS do leta 2010 (ReNPIO, 2004), je Slovenija tudi uradno pristopila k izdelavi nacionalne strategije izobraževanja odraslih in jo je dokončno potrdila vlada v letu 2007. Na zasedanju 2000 v Lizboni so si članice tedanje Evropske skupnosti (celotno gradivo dostopno na http://www.ec.europa.eu/) postavile drzen cilj – »Postati najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju zasnovano gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo.« Strategijo, v kateri so zapisani cilji in poti za doseganje ciljev, imenujemo tudi Lizbonska strategija. Članice so se zavedle, da lahko le z investiranjem v človeške vire in spodbujanjem ljudi v aktivno sodelovanje tekmujejo z ameriškim, azijskim ter vse bolj vzhajajočim kitajskim gospodarstvom. Izobraževalni sistem mora sprejeti zahteve družbe temelječe na znanju in potrebe po izboljšanju kvalitete zaposlovanja. Sistem bo moral ponuditi znanja in priložnosti za usposabljanja glede na posamezne skupine, ki potrebujejo specifična znanja skozi različne stopnje življenja. Le to nas vodi do našega izhodišča – okvir izobraževalnega modela, ki pa ga lahko prilagodimo glede na specifično poklicno strukturo. Znanje, pridobljeno v formalnem izobraževanju, nam ne zadošča več, da bi lahko enakopravno in učinkovito konkurirali na evropskem trgu dela. Spreminjajoče se delovno okolje, inovacije v tehnologiji, prilagajanje in zahteve po novih veščinah, spretnostih in znanju so postale stalnice v vsakodnevnem življenju. Zahteve po vseživljenjskem učenju so postale potrebe in nuja za preživetje. Evropski okvir vseživljenjskega učenja zajema: znanje informacijske tehnologije, osnova znanja tujih jezikov, tehnološka kultura, socialne veščine ter spodbujanje podjetništva in povzemanje iniciative. Vseživljenjsko učenje je osnovna politika za razvoj aktivnega državljanskega obnašanja, socialnega vključevanja vseh njenih državljanov ter zaposlovanja. Članice so bile pozvane k pripravi strategij in praktičnih ukrepov za razvoj vseživljenjskega učenja za vse, promoviranja in vključevanja vseh socialnih partnerjev, alokacijo vseh razpoložljivih virov (državno in privatno financiranje) za razvoj boljših možnosti za izobraževanja na terciarni ravni – ter vključevanje v strategijo vseživljenjskega učenja. Tako kot ostale članice Evropske skupnosti, je tudi Slovenija aktivno pristopila k izdelavi že prej omenjene Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v RS do leta 2010 ter Strategije za vseživljenjsko učenje v Sloveniji.. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 1.

(9) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Zavod RS za zaposlovanje je že pred leti pripravil koncept »Razvoj kadrov v ZRSZ«. V ključnem dokumentu so zapisali, da je vse odvisno od ljudi, od zaposlenih, od njihovih virov – znanja, motiviranosti, izkustev, ustvarjalnosti in še bi lahko naštevali. Edina neizkoriščena notranja rezerva so neizkoriščena znanja, strokovna usposobljenost in izkušnje zaposlenih – torej v človeških virih. Z usmerjenim vodenjem, kreativno delovno klimo ter aktivnim sodelovanjem vseh zaposlenih je možno doseči naslednje cilje: ƒ povečati učinkovitost delavcev ƒ povečati zadovoljstvo strank ƒ povečati zadovoljstvo zaposlenih. Usposabljanje zaposlenih naj bi prispevalo k boljši kakovosti dela, večji gospodarnosti, boljši organizaciji dela ter enotni obravnavi stranke v celotnem zavodu. Cilji izobraževalne dejavnosti v zavodu: ƒ stalno usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih skladno s spremembami in razvojem organizacije dela ƒ kontinuirana analiza in ugotavljanje potreb po izobraževanju zaposlenih v zavodu glede na zahtevnost in novo organizacijo dela in načrtovanje izobraževalnih potreb glede na zahteve in možnosti zavoda ƒ priprava in izvedba posebnih – specifičnih programov za zaposlene v zavodu ƒ uvajanje, usposabljanje in usmerjanje kadrov v nadaljnje izobraževanje ƒ spremljanje, vrednotenje in evaluacija posebnih programov usposabljanja zaposlenih ter uporaba vrednotenja z namenom izboljševanja izobraževalne dejavnosti v zavodu. Skrb za lasten razvoj je naloga vseh zaposlenih, organizacija pa jim mora nuditi oporo in pomoč pri uresničevanju izobraževalnih ambicij pomembnih za organizacijo kot tudi za lasten razvoj. V nalogi se bom posvetila naslednjim pojmom: vseživljenjsko učenje, motivacija za izobraževanje, okvir vseživljenjskega učenja ter priprava izobraževalnega modela, ki bo z modifikacijami primeren tudi za druge službe v javni upravi. 1.1. NAMEN IN CILJ MAGISTRSKEGA DELA Slovenija se je s pridružitvijo Evropski skupnosti zavezala ustvariti pogoje za gospodarsko rast, socialno kohezijo in sodelovanje vseh socialnih partnerjev pri realizaciji ciljev Lizbonske strategije. Trajna gospodarska rast, boljša delovna mesta, izboljševanje kvalitete življenja ter socialna vključenost vseh je možna z načrtnim in usmerjenim delovanjem vseh državnih institucij ter celotne družbe. Slovenija je v zadnjih 17 letih prešla pomembno obdobje – obdobje osamosvajanja, postavljanje gospodarstva na nove trdnejše temelje do gospodarske rasti. Z. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 2.

(10) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. gospodarskim razvojem so se pojavile nove zahteve po fleksibilnejši in prožnejši delovni sili. Potrebne so bile nove veščine, spretnosti in sposobnosti za vstop na nov spremenjen trg delovne sile. Gospodarska podjetja, ki so finančno pomoč države usmerila v ohranjanje togega stanja in neperspektivno proizvodnjo, so slej ko prej propadla. S seboj so potegnila tudi številne posameznike, katerih znanja in izkušnje so bila na novem trgu delovne sile neuporabna. Številni delavci, ki so v času tranzicije izgubili zaposlitev, še danes obupujejo nad novim družbenim redom ter obtožujejo državo za izgubo zaposlitve. Če pogledamo težave teh delavcev natančneje, ugotovimo, da so delavci zadnjih deset, dvajset ali celo trideset let opravljali delo v enem podjetju, nekateri celo na istem delovnem mestu. Z gotovostjo lahko trdimo, da so bili njihovi delovni rezultati dobri in so bili uspešni v svoji poklicni karieri. Zakaj so torej tako nemočni v novem okolju?! Odgovor ni nikoli preprost, lahko pa strnemo izkušnje in spoznanja zadnjih desetih let. Ti delavci niso sposobni opravljati delovnih nalog v spremenjenem delovnem okolju, pa čeprav gre mogoče za podobna dela, niso se sposobni naučiti ali priučiti novih spretnosti, delati z novimi tehnologijami in sprejeti vsakodnevne izzive. Na drugi strani pa imamo kar nekaj uspešnih podjetij, na katere tranzicija ne samo, da ni imela posebnega vpliva, na njihov razvoj je pozitivno vplivala in postala so še močnejša in uspešnejša. Ne glede katero podjetje vzamemo pod drobnogled – povsod so se že dolgo pred spremembami zavedali pomembnosti človeških virov in so svoje zaposlene vseskozi usposabljali, izobraževali ter izpopolnjevali. Tudi Zavod se je konec devetdesetih zavedel, da je razvoj kadrov edini vir »notranjih rezerv«. Projekt »Razvoj kadrov v ZRSZ« ni v celoti nikoli zaživel. Razloge za to, je v tem trenutku nesmiselno iskati, lahko pa se na podlagi izkušenj veliko naučimo in poskusimo pripraviti drugačen izobraževalni model. Model, ki bo temeljil na sodobnih temeljih lizbonske strategije in Memoranduma o vseživljenjskem učenju in bo uporaben za različne poklicne skupine v okviru javne uprave. Cilji raziskave: ƒ ugotoviti, kakšna je vključenost v formalno in/ali neformalno izobraževanje / usposabljanje na ZRSZ ƒ kakšna je povezanost med osebnimi značilnostmi posameznikov ter vključenostjo v formalno in/ali neformalno izobraževanje / usposabljanje ƒ kakšni so razlogi za vključitev oz. ne vključitev v izobraževanje ƒ ali obstajajo razlike med posameznimi nivoji managementa glede vključevanja oz. ne vključevanja v izobraževanje ƒ kakšne so potrebe po izobraževanju / usposabljanju Glavni namen pa je pripraviti sodoben izobraževalni model ter omogočiti podlago za njegovo uvedbo v strukture javne uprave.. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 3.

(11) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 1.2. METODOLOGIJA DELA Teoretični del Študij strokovne literature s področja izobraževanja odraslih, motivacije za izobraževanje razvoja človeških virov mi bo služil kot temelj magistrske naloge. Strokovni viri Evropske skupnosti pa mi bodo pomagali postaviti izobraževanje odraslih v teoretični okvir izobraževalnega modela. Magistrsko delo bom začela z lizbonsko strategijo in umestitvijo vseživljenjskega učenja za dosego ciljev lizbonske strategije, nadaljevala z opredelitvijo izobraževanja od začetnega do pojma vseživljenjsko učenje. Teoretični del bom zaključila z motivacijskimi teorijami. Empirični del Praktični del bom začela s predstavitvijo ZRSZ, organiziranostjo ter organiziranostjo izobraževalne dejavnosti. Posebej bom predstavila dosedanje projekte, trenutno izvajanje izobraževanja in usposabljanja na ZRSZ. V drugem delu se bom posvetila raziskavi motivacije za izobraževanje, razlogom za vključitev v izobraževanje ter oviram in nenazadnje potrebam po izobraževanju. Vprašalnik sem povzela po ACS – ovi raziskavi o spremljanju doseganja strateških ciljev izobraževanja odraslih do leta 2006: preučevanje vzorcev izobraževanja odraslih (Mohorič Špolar in avtorji, 2005). V raziskavo bom vključila 10% vseh zaposlenih. Glede na to, da je na ZRSZ največ zaposlenih z VI. oz. VII. stopnjo izobrazbe, bom pri izbiri vzorca tej skupini namenila največ »mest«. Ker pa si želim pripraviti izobraževalni model, ki bo primeren za vse poklicne skupine, bom le te tudi proporcionalno vključila v raziskavo. Eno izmed pomembnejših vprašanj je tudi motivacija za izobraževanje glede na starost, glede na obliko delovne pogodbe ter tudi na delovno mesto in delovne naloge, ki jih posameznik opravlja. Zanima me tudi odnos do izobraževanja, ki je pomembno za strokovno kariero ter odnos do izobraževanja za osebnostno rast. Še en poseben dejavnik se pojavlja v raziskavi – financiranje izobraževanja v povezavi s strokovnim izobraževanjem oz. osebnostno rastjo. Zadnje vprašanje pa se nanaša na potrebe po izobraževanju, ki jih bomo lahko uvrstili v izobraževalni model.. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 4.

(12) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 2. LIZBONSKA STRATEGIJA Tako imenovana Lizbonska strategija je nastala na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni med 23 in 24 marcem leta 2000. Z upoštevanjem razmer in zmožnosti so postavili nove strateške cilje za Evropsko unijo z namenom izboljšati zaposlovanje, izvesti ekonomske reforme in izboljšati socialno kohezijo na znanju temelječe ekonomije (http://www.ec.europa.eu/). Ozadje nastajanja lizbonske strategije: Globalizacija in izzivi ekonomije, ki temelji na znanju vplivajo na vsakdanjik slehernega posameznika. Zato je potrebna radikalna sprememba Evropske ekonomije. Unija je prisiljena reagirati takoj, da bi še lahko izkoristila svoje prednosti in priložnosti v svetovni ekonomiji. Potrebno je postaviti jasne strateške cilje, zgraditi infrastrukturo znanja, podpirati razvoj in inovacije, izvajati ekonomske reforme, modernizirati socialno skrbstvo ter izobraževalni sistem. Makroekonomski razvoj v Uniji je ugoden. Kot rezultat lahko navedemo stabilno monetarno politiko podprto s fiskalno politiko, stabilno inflacijo, obrestnimi merami, vlaganjem v razvoj. Euro kot denarna valuta se je uspešno uveljavil in pričakovati pozitiven vpliv na evropsko ekonomijo. Notranji trg prinaša jasne in otipljive prednosti, tako za potrošnike kot podjetja. Širitev (v letu 2004 ) je omogočila nove možnosti za razvoj in zaposlovanje. Unija poseduje dobro izobraženo delovno silo, prav tako pa tudi dober socialni sistem, ki sta potrebna za razvoj družbe temelječe na znanju. Razvoj in kreiranje novih delovnih mest se bo nadaljevalo. Hvalisanje s temi prednostmi ne sme zamegliti pogleda na slabosti in nevarnosti. Število brezposelnih, nizka stopnja zaposlenosti žensk in starejših delavcev, dolgotrajna strukturna brezposelnost ter regijska brezposelnost glede na ostale dele Unije. Nerazvit je predvsem sektor storitev, določena področja telekomunikacije in dostopnost do svetovnega spleta. Zaskrbljujoča je vrzel v sposobnostih, predvsem v informacijski tehnologiji, saj določena delovna mesta ostajajo nezasedena. Evropska Unija si je zadala nov strateški cilj za naslednji deset let: »Postati najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju zasnovano, gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo (http://www.ec.europa.eu/). Za dosego cilja je potrebno pripraviti celostno strategijo z namenom: ƒ prehoda na k znanju temelječi ekonomiji in družbi z boljšo politiko do informacijske družbe ter raziskav in razvoja. Prav tako pa pripraviti strukturne reforme, ki bodo spodbujale tekmovalnost in inovacije. ƒ modernizirati evropski socialni model, investirati v ljudi ter preprečiti socialno izključenost ƒ ohranjati zdravo ekonomijo in razvoj možnosti na makroekonomski politiki. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 5.

(13) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Ta strategija je zasnovana tako, da omogoča možnosti za boljšo zaposlenost, poudarja regionalno povezanost v EU. Cilj mora postati polna zaposlenost v EU v novi družbi, ki je oblikovana na osebnih odločitvah njenih državljanov. Cilje strategije bo moč doseči z izboljšavami sedanjih procesov, skupaj z novimi metodami koordinacije in usklajenega delovanja na vseh nivojih, dopolnjeno z vodstvom in koordinacijo vlogi Evropskega sveta, ki bo skrbel za usklajenost in bo ocenjeval razvoj. Strateški cilji: ; Informacijska družba za vse Podjetja in posamezniki morajo dobiti dostop do poceni informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). Vsakega posameznika je potrebno opremiti s spretnostmi za uporabo informacijske tehnologije. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi invalidnim osebam. Dostop do IKT mora biti omogočen tako v urbanem kot tudi ruralnem okolju. Potrebno je ustvariti pogoje za elektronsko poslovanje ter nenazadnje omogočiti državljanom, da z javno upravo komunicira na tovrsten način. Posebno pozornost se namenja tudi varovanju avtorskih pravic, varnejšemu načinu plačevanja z e- denarjem, zato je potrebno urediti zakonodajo tako, da ščiti in varuje pravice uporabnikov IKT. Učitelje in profesorje je potrebno usposobiti za uporabo IKT ter prenos znanja na učence, študente. ; Ustanovitev evropskega področja za razvoj in inovacije Pomembno vlogo v prihodnjem obdobju imata raziskovanje in razvoj, ki spodbujata ekonomsko rast, zaposlovanje in socialno kohezijo. Prednostna naloga je: »Evropa – raziskovalno področje«. Raziskovanje mora biti vpeto v nacionalna okolja in omogočiti, da se izkoristijo viri znanja, ki jih omogoča raziskovanje in inovacije. Potrebno je preprečiti beg možganov, zato je potrebno inovacije ustrezno nagraditi in zaščiti v okviru patentov. Ustvarjanje raziskovalnih centrov, dostop do širokopasovne mreže za dostop do svetovnega spleta, povezovanje univerz in raziskovalnih centrov, omogočiti mobilnost raziskovalcev. ; Ustvarjanje prijaznega okolja za ustanovitev in razvoj inovativnega podjetja, predvsem malih in srednje velikih podjetij Ustvarjati konkurenčno in dinamično okolje za podjetništvo, ki omogoča investicije, inovacije in podjetništvo. Skrajšanje dobe, znižanje stroškov (takse, ipd.) za ustanovitev podjetja, nižji ustanovitveni kapital in usposabljanje zainteresiranih za ustanovitev podjetja, podpora za ustvarjanje novih delovnih mest, evropske nagrade za inovativno podjetje. ; Ekonomske reforme za celovit in polno učinkovit notranji trg Potrebne bodo reforme za razvoj notranjega evropskega trga, posebno pozornost posvetiti posebnim sektorjem, ki delujejo podpovprečno. Liberalizacija trga, spodbujanje konkurenčnosti in državna pomoč zato, da se zagotovi učinkovitost podjetij na lokalnih nivojih in notranjem trgu. Pospešiti je potrebno liberalizacijo trga na področju dobave elektrike, plina, poštnih storitev in transporta. Cilj je ustanoviti odprt notranji trg za tovrstne storitve. Pospeševati konkurenčnost in. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 6.

(14) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. dinamičnost ter znižati državno pomoč posameznim podjetjem in pozornost preusmeriti v prednostne naloge: zaposlovanje, regionalni razvoj, varstvo okolja, usposabljanje im raziskovanje. ; Učinkovit in celovit finančni trg Učinkovit in transparenten finančni trg pospešuje rast in zaposlovanje, večji kapital in zmanjševanje stroškov. Razvoj podjetniške kulture, uporaba nove tehnologije, raziskovanje in inovacije imajo pomembno vlogo pri oblikovanju evropskega notranjega finančnega trga. ; Koordinacija makro ekonomskih politik: usklajena fiskalna politika, kvaliteta in vzdržljivost državnih financ Zato da bi ohranili makroekonomsko stabilnost, spodbujali razvoj in zaposlovanje, je potrebno spodbujati na znanju temelječo ekonomijo, spodbujati kvaliteto in stabilnost državnih financ. Znižati davke za delavce, predvsem za slabo izobražene in manj plačane, spodbujati zaposlovanje in usposabljanje, spodbujati razvoj, inovacije in informacijsko tehnologijo, zagotavljati dolgoročno stabilnost javnih financ in upoštevati vpliv starajoče se populacije ; Izobraževanje in usposabljanje za življenje in delo v družbi znanja Ljudje so glavni vir razvoja in morajo postati osnovni vodilo politike Unije. Vlaganje v ljudi in razvoj aktivnega in dinamičnega stanja blagostanja bo odločilnega pomena za področje Evrope v ekonomiji, ki temelji na znanju, zato je potrebno razviti mehanizme, ki bodo premagali obstoječe socialne probleme, brezposelnost, socialno izključenost in revščino. Na sestanku v Lizboni 2000 so posebno pozornost namenili tudi človeškim resursom, ki so pomemben vir za nadaljnji razvoj in blagostanje družbe. Izpostavili so nekaj ključnih predpostavk, iz katerih so se kasneje razvili drugi dokumenti, naj omenimo samo Memorandum o vseživljenjskem učenju, Izobraževanje in usposabljanje 2010, nacionalne strategije vseživljenjskega učenja in še bi lahko naštevali. Evropski izobraževalni sistem in sistem usposabljanja mora usvojiti nove zahteve na znanju temelječe družbe. Prav tako je potrebno izboljšati raven in kvaliteto zaposlovanja. Potrebno je ponuditi možnosti za izobraževanje in usposabljanje, ki bo prilagojeno posameznim ciljnim skupinam v različnih življenjskih obdobjih. Ta nov pristop mora imeti tri prednostne naloge: razvoj lokalnih učnih centrov, promocija osnovnih spretnosti, predvsem obvladovanje informacijske tehnologije ter povečanje prenosnosti kvalifikacij. Evropski svet je tedanje članice pozval, da storijo pomembne korake za razvoj naslednjih področij: ƒ povečanje sredstev za razvoj človeških virov ƒ število mladih starih med 18 in 24 let, brez izobrazbe, ki niso vključeni v nadaljnje izobraževanje, naj bi se prepolovilo do 2010. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 7.

(15) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. ƒ ƒ ƒ ƒ. Magistrsko delo. šole in centri za usposabljanje naj bi se povezali s svetovnim spletom in naj bi služili kot učni centri za različne ciljne skupine, povečevalo naj bi se povezave med učnimi centri in podjetji ter razvojnimi centri nove osnovne spretnosti, ki bi se promovirale skozi vseživljenjsko učenje: IT spretnosti, tuji jeziki, tehnološka kultura, socialne spretnosti in podjetništvo, z evropsko diplomo za IT spretnosti naj bi se promovirala digitalna pismenost. mobilnost študentov, učiteljev ter raziskovalcev s pomočjo obstoječih programov – Socrates, Leonardo,... Odstranitev ovir in večjo prenosnostjo v prepoznavanju kvalifikacij in trajanja študija in usposabljanja razvoj evropskega curricula vitae (življenjepisa) z namenom večje mobilnosti in podati oceno znanja pridobljenega v formalnem izobraževanju kot poklicne usposobljenosti. Vseživljenjsko izobraževanje je bistveno za razvoj aktivne državljanske vloge, socialne vključenosti in zaposlovanja. Države članice naj bi oblikovale strategije in praktične rešitve z upoštevanjem vseživljenjskega izobraževanja za vse, promoviranjem vključenosti vseh socialnih partnerjev, vseh potencialnih virov financiranja ter omogočanjem zvišanja izobrazbene ravni čim večjemu številu prebivalstva v okviru strategije vseživljenjskega izobraževanja. V naslednjih letih so se prednostne naloge dopolnjevale glede na zastavljene in dosežene cilje. Izboljšanje osnovnih spretnosti, še posebej spretnosti upravljanja z informacijsko tehnologijo in digitalno pismenostjo, je najpomembnejša prednostna naloga, ki naj bi omogočala Uniji, da postane konkurenčna in dinamična na znanju temelječa družba. Na znanju temelječa ekonomija potrebuje dobro osnovno izobraževanje, če naj podpre mobilnost delovnega trga in vseživljenjskega učenja. Posebno pozornost je potrebno posvetiti mladim, ženskam in jih usmerjati v tehnične in znanstvene študije. Primerljivost znanja in čas študija, diplome, certifikatni sistem, evropski CV – vse to so naloge, ki jih države članice vpeljujejo v izobraževalni sistem z uvajanjem tako imenovanega Bolonjskega načina visokošolskega študija. ; Več in boljša dela za Evropo: razvoj in aktivna politika zaposlovanja Pomembna naloga vseh članic je zmanjšati brezposelnost. K tej nalogi je potrebno pozvati tudi socialne partnerje, ki naj aktivno sodelujejo pri oblikovanju načrta za zmanjšanje brezposelnosti, implementaciji in ocenjevanju doseženih rezultatov. Izboljševanje zaposljivosti, razvoj evropskega podatkovnega skladišča o možnostih zaposlitve in učnih možnosti, vključevanje brezposelnih v posebne programe, ki omogočajo pridobivanje spretnosti, znanj in sposobnosti potrebnih za zaposlitev, poudarjanje vseživljenjskega učenja, sodelovanje vseh socialnih partnerjev pri fleksibilnem managementu in kroženju delovnih mest, spodbujanje zaposlovanja v storitvah, omogočanje enakih možnosti, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja in urejanje varstva otrok.. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 8.

(16) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. ; Modernizacija socialnega varstva Evropski socialni model mora podpreti spremembo družbe, ki temelji na znanju. Ta sprememba se nanaša na dejstvo, da se delo izplača, da je potrebna enakopravnost pri zaposlovanju ne glede na spol, da omogoča dolgoročno vzdržljivost pokojninskega sistema ter dobro zdravstveno varstvo. ; Promocija socialne vključenosti Število ljudi, ki živijo v revščini, oziroma na meji revščine, je nedopustljivo. Potrebne so spremembe za zatiranje revščine. Le to je možno z izboljševanjem ekonomskih pogojev za razvoj in zaposlovanje in omogočanjem novih oblik sodelovanja v družbi. Potrebno je premostiti ovire pri vključevanju v izobraževanje in usposabljanje. Najboljši način boja proti revščini je delo. Posebno pozornost je potrebno posvetiti, posebnim ciljnim skupinam kot so: manjšine, starejši in invalidne osebe. Glede na to, da imajo članice različne izhodiščne točke, vsaka država članica prevede smernice v svoje okolje, v svojo nacionalno in regionalno politiko ter postavi specifične cilje in načine za dosego ciljev. Cilji so postavljeni kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno. Periodično spremljanje in ocenjevanje dosežkov je potrebno zaradi preverjanja doseženega stanja v skupnih ciljih in učnega procesa. S primerjanjem dobrih praks, se članice med seboj lahko primerjajo in učijo ena od druge.. 2.1. IZVAJANJE LIZBONSKE STRATEGIJE V SLOVENIJI Slovenija si je v letu 2005 postavila strategijo razvoja, ki upošteva cilje Lizbonske strategije. Strategija opredeljuje vizijo in cilje in daje temeljne usmeritve za nadaljnjih deset let. V ospredje so postavljeni štirje temeljni cilji: 1. gospodarski razvojni cilj – preseči povprečno raven gospodarske razvitosti EU in povečati zaposlenost v skladu s cilji Lizbonske strategije 2. družbeni razvojni cilj – izboljšati kakovost življenja in blaginjo vseh prebivalcev 3. medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj - načelo trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja, vključno s pozitivnim naravnim prirastom prebivalstva 4. mednarodni razvojni cilj – ohranjati kulturno identiteto in zavzeto delovanje v mednarodni skupnosti – postati prepoznavna in ugledna država. V okviru gospodarskih razvojnih ciljev si je postavila prednostne naloge za uresničitev strategije razvoja. V okviru gospodarskih in socialnih reform si Slovenija prizadeva za povečanje blaginje ljudi, konkurenčno gospodarstvo, hitrejšo gospodarsko rast, vlaganje v razvoj in raziskovanje ter trajnostni razvoj. Program ukrepov je usmerjen v prestrukturiranje in konkurenčnosti gospodarstva, izboljšanje učinkovitosti države ter spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja. Posebna. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 9.

(17) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. pozornost je usmerjena tudi v izboljšanje zdravstvenega sistema, obnavljanja prebivalstva, spodbujanja kasnejšega upokojevanja ter krepitev kulturne in narodne identitete. V nadaljevanju je predstavljenih pet prednostnih nalog za uresničevanje lizbonske strategije v Sloveniji. Prva prednostna razvojna naloga: Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast Najpomembnejši kratkoročni cilj makroekonomske politike je bil izpolnjevanje pogojev za prevzem evra, ki ga je Slovenija dosegla v predvidenem roku. Vpliv se kaže v stabilizaciji tečaja in ugodnem vplivu na inflacijo. Izpostaviti je potrebno davčno reformo, ki postopoma ukinja davek na izplačane plače, zmanjšanje davčnih razredov pri dohodnini, uvajanje obdavčitve pasivnih dohodkov ter postopno znižanje stopnje davka na dohodek pravnih oseb. V okviru makroekonomskega okolja so bile sprejete (in tudi že uresničene nekatere) naslednje naloge: uvajanje e-VEM (vse na enem mestu), odpravljanje administrativnih ovir za ustanavljanje podjetij, ustanovitev Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije ter drugi ukrepi, ki naj bi omogočili večje spodbude za podjetništvo, prijazno okolje za poslovanje. Odpravljanje administrativnih ovir naj bi spodbudilo tudi večje, tako za domače kot tudi tuje, investiranje. Podaljševanje delovne aktivnosti in zmanjševanje zgodnjega upokojevanja že daje pozitivne učinke na pokojninsko blagajno. S širitvijo trga se spodbuja vse večja konkurenčnost in preprečuje monopolni položaj in obvladovanje tržišča. Sprememba energetskega zakona je omogočila dostop tujih ponudnikov električne energije ter povečanje konkurenčnosti tudi na tem področju. Država si prizadeva za umik iz gospodarstva in preko svojih skladov prodaja večinske deleže v vseh pomembnejših podjetjih. Druga prednostna razvojna naloga: Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta Za doseganje cilja »na znanju temelječe družbe« je potrebno nameniti več sredstev v razvoj in raziskave, povečati sredstva za mlade raziskovalce, predvsem iz naravoslovno tehničnih področij in spodbujati povezovanje znanstvenih raziskav in gospodarstva. Z zakonskimi podlagami naj bi uredili področje zavarovanja intelektualne lastnine ter povečali sodelovanje med raziskovanjem in gospodarstvom. Med prednostnimi ukrepi je tudi spodbujanje uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije za prehod v informacijsko družbo. Pospešeno se uvaja elektronsko poslovanje, tako na ravni države kot tudi v gospodarstvu. Potrebno je usposobiti čim večji del prebivalstva za učinkovito uporabo tehnologije, ki ji je na voljo. Tako je poleg kulturno izobraževalnih organizacij čedalje več dostopnih točk, ki zagotavljajo dostop do svetovnega spleta.. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 10.

(18) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Izboljšati je potrebno izobrazbeno strukturo prebivalstva, povečati odstotek prebivalstva s terciarno izobrazbo. Predvideva se prenova univerze in visokošolskih zavodov ter ustanavljanje novih samostojnih visokošolskih zavodov. Le ta naj bi zagotovila večjo konkurenčnost, kakovost ter lažje zaposlovanje diplomantov. Prenovljeni izobraževalni programi so zasnovani, tako da omogočajo modularno pridobivanje znanja, poseben poudarek je na IKT ter študij na daljavo. Vse več je povezovanja šol in lokalnega okolja, ki naj bi spodbujalo k večji mobilnosti na trgu dela, večje možnosti za zaposlovanje ter povezovanje potreb gospodarstva in izobraževanja. Nova strategija vseživljenjskega učenja naj bi zagotovila večje možnosti za vrednotenje in priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja. Z uvajanjem nacionalnih poklicnih standardov se vnaša preglednost nad strokovnimi znanji in spretnostmi, ki so podlaga za preverjanje in potrjevanje neformalnega in priložnostnega znanja. Tretja prednostna razvojna naloga: Učinkovitejša in cenejša država Tudi država, kot institucija, si mora prizadevati za večjo preglednost, učinkovitost in racionalnost porabe javnih sredstev. V okviru tretje prednostne naloge je bil sprejet Progam ukrepov za odpravljanje administrativnih ovir. Pomembna novost je sodelovanje zainteresirane javnosti pri sprejemanju novih predpisov. Pri tem gre za dosledno uveljavljanje načel o presojanju učinkov predlaganih ukrepov. Z elektronskimi storitvami javne uprave je bil uveden dostop do vseh obrazcev javne uprave. To pomeni skrajšanje upravnih postopkov, spodbuja njihovo racionalizacijo in odpravlja potrebo po neposrednemu stiku z ustanovami javne uprave. Glavni cilj teh ukrepov je kakovostno in učinkovito poslovanje. S ciljem cenejše državne uprave je vlada uvedla skupna javna naročila. Omogočajo doseganje boljših plačilnih pogojev pri ponudnikih, racionalizacijo postopkov in nakupov ter predvsem preglednost javnega naročanja. Za večjo učinkovitost pravosodnega sistema so bili vzpostavljeni ukrepi za zmanjšanje zaostankov. Tako imenovan projekt Lukenda predvideva zagotavljanje sojenja brez nepotrebnega odlašanja, večjo učinkovitostjo dela sodišč in sodnikov, večjo mobilnost sodnikov in zaposlovanje novih administrativnih delavcev ter sodelovanje že upokojenih sodnikov. V okviru državni pomoči se sredstva preusmerjajo k doseganju horizontalnih ciljev, ki spodbujajo razvoj gospodarstva. Državne pomoči so namenjene regionalnemu razvoju, spodbujanju podjetništva in konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, raziskovanju in razvoju ter pomoči za zaposlovanje. Četrta prednostna razvojna naloga: Sodobna socialna država in večja zaposlenost Povečanje socialne blaginje vseh prebivalcev je mogoče doseči z večjo zaposlenostjo delovno aktivnega prebivalstva. Z ukrepi na davčnem in socialnem področju je potrebno povečati pripravljenost ljudi za delo, podjetja pa k večjemu zaposlovanju in vlaganju v razvoj. Ukrepi, ki so namenjeni za spodbujanje brezposelnih za aktivno. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 11.

(19) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. iskanje zaposlitve, se počasi obrestujejo. Povečujejo se sredstva za prilagajanje spretnosti, znanja in sposobnosti brezposelnih z namenom kasnejše zaposlitve. Samo v letošnjem letu je stanje registriranih brezposelnih nižje od osamosvojitve. Večje ovire so pri odpravljanju strukturne brezposelnosti, zlasti pri starejših in dolgotrajno brezposelnih. Ukrepi Aktivne politike zaposlovanja so zato usmerjeni prav v odpravljanju ovir pri zaposlovanju teh ciljnih skupin. Glavni ukrepi APZ so svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, usposabljanje in izobraževanje, spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja ter programi za povečanje socialne vključenosti in eksperimentalni programi. Spremembe Zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti in Zakon o socialnem varstvu naj bi brezposelne osebe spodbudile k večji aktivnosti in pripravljenosti za sprejemanje ponujenega dela. Opazen je napredek pri zaposlovanju invalidov, za kar gre zasluge pripisati Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in uvajanju kvotnega sistema zaposlovanja invalidov. Začeli so se ustanavljati zaposlitveni centri za zaščiteno zaposlovanje težjih invalidov, omogočilo se je podporno zaposlovanje invalidov v običajnem delovnem okolju. Peta prednostna razvojna naloga: Ukrepi za doseganje trajnostnega razvoja Prilagajanje gospodarstva okoljskim zahtevam za ohranjanje čistejšega okolja, zbiranje in ravnanje z odpadki ter zmanjševanje nastajanje odpadkov so pomembna izhodišča za oblikovanje uspešne dolgoročne strategije za trajnostni razvoj. Glavni ukrepi za večjo učinkovitost rabe energije in uporabo obnovljivih virov energije, ki se izvajajo so: obveščanje, osveščanje in usposabljanje porabnikov energije, energetsko svetovanje za občane, spodbujane svetovanja za javni sektor in gospodarstvo ter spodbujanje investiranja v učinkovitejšo rabo in obnovljive vire energije. Z ustanavljanjem regij se predvideva skladnejši regionalni razvoj. Regionalni razvojni projekti naj bi odgovorili na izzive prihodnosti. Z gradnjo industrijskih con in podjetniških inkubatorjev naj bi se oblikovali tehnološki parki, ki bodo z znanjem in razvojem ponudili gospodarstvu svoje storitve. Regionalni razvoj predvideva ustanavljanje visokošolskih središč, ki bodo sledila razvojnim možnostim v regiji. 2.1.1. Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji Strategija vseživljenjskosti v Sloveniji je nastala pod okvirjem Ministrstva za šolstvo in šport in bila potrjena v letu 2007. Gre za uresničevanja politike Lizbonske strategije ter programa Izobraževanje in usposabljanje 2010. Evropski dokumenti so bili podlaga za pripravo strategije. Pri oblikovanju pa so se pripravljalci opirali na specifične razmere in potrebe v Sloveniji. S strategijo so bili postavljeni temeljni cilji, strateška jedra ter ukrepi za uresničitev teh ciljev.. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 12.

(20) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Cilji strategije vseživljenjskosti učenja v Sloveniji: 1. Omogočiti vsem ljudem učenje in izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih, na vseh področjih življenja in v vseh okoljih. Posebna pozornost se namenja zagotavljanju možnosti za prikrajšane skupine. 2. Krepiti zavedanje, da posamezniki z učenjem povečujejo zaupanje vase, razvijajo ustvarjalnost, podjetnost in znanje, spretnosti in kvalifikacije, ki jih potrebujejo za dejavno udeležbo v gospodarskem in družbenem življenju ter za boljšo kakovost življenja. 3. Razvijati pri vseh ljudeh zavedanje, da imajo pravico do učenja in izobraževanja in tudi krepiti njihovo soodgovornost zanj. 4. Omogočiti vsakemu človeku učenje po njegovi meri, to pomeni, da se skušata izobraževanje in usposabljanje optimalno prilagoditi potrebam in zahtevam učeče se osebe. 5. Razvijati pozitiven odnos posameznika do učenja in razumevanje pomena vseživljenjskosti učenja v vseh obdobjih človekovega življenja; tak odnos je treba včleniti v kurikule na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja. 6. Zvišati raven vseh vrst pismenosti prebivalcev Slovenije ter rabe pismenosti za različne namene in v različnih povezavah. 7. V nacionalni politiki ter v teoriji in praksi vzgoje in izobraževanja v Sloveniji doseči integracijo vseh področij vzgoje in izobraževanja v koherenten sistem, ki bo zagotavljal enakovredne in enakopravne možnosti za razvijanje in udejanjanje različnih zvrsti, oblik, vsebin in namenov izobraževanja in učenja. 8. Razviti kakovostno in prožno ponudbo možnosti in okoliščin za nenehno učenje, izobraževanje in usposabljanje ter možnost za izbiro raznovrstnih in učinkovitih metod učenja in poučevanja. 9. Spodbuditi in omogočati učenje na vseh življenjskih področjih in področjih dejavnosti. To naj z ustreznimi instrumenti omogoči celostna politika, ki mora povezovati gospodarski interes z družbenimi in kulturnimi cilji. 10. Zagotoviti ustrezno ravnotežje med vlaganjem v izobraževanje in učenje za izboljševanje človekovega kapitala ter vlaganjem v izobraževanje in učenje za osebni razvoj in dejavno demokratično državljanstvo. 11. Pospešiti uveljavljanje in uporabo znanja, spretnosti in učenja kot temeljnega vira in gibala za razvoj lokalno regionalnih območij ter v teh tudi za razvoj socialnih omrežij. 12. Z vsemi javnimi sredstvi ter mediji za sporazumevanje in oglaševanje promovirati vseživljenjskosti učenja temeljno življenjsko vrednoto. 13. Pospešiti razvijanje »učeče se družbe« in »družbe, ki temelji na znanju« ter »družbe mislečih« kot njune evropske nadgradnje. 14. Spodbujati mobilnost v izobraževanju in usposabljanju. Vsebina strategije je določena s tako imenovanimi 10 strateškimi jedri. 1. Celostna sistemska ureditev in povezanost vsega učenja; potrebna je integracija vsega učenja v vzgojno – izobraževalnem sistemu. Zajeti je potrebno vse vrste izobraževanja in učenja v vseh obdobjih življenja – formalno, aformalno, naključno in priložnostno. Posebno je potrebno urediti. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 13.

(21) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 2.. 3. 4.. 5.. 6.. 7.. Magistrsko delo. izobraževanje odraslih. Sistemsko urediti upravljanje, zakonodajo, financiranje, opredeliti omrežje organizacij in programov ter infrastrukturo. Omrežje vseh možnosti in namembnosti učenja; potrebno je spodbuditi in ustvariti omrežje izvajalcev učnih programov ter priložnosti za učenje. Vseživljenjsko učenje pomeni prepletanje različnih ravni in področja sistemov izobraževanja in usposabljanja. Potrebno je izboljšati povezanost obstoječih sistemov ter povečati priložnosti za vseživljenjsko učenje. Strategija naj bi prispevala k večji enakopravnosti javnih in zasebnih ustanov. Z ustanavljanjem Centrov za vseživljenjsko učenje bi pridobili potrebno infrastrukturo. Učenje v vsej širini življenja; učimo se lahko tako v šoli, družini, podjetjih, skupnosti in v vsakodnevnih situacijah. Potrebno je omogočiti dostop do kakovostnih priložnosti za učenje vsem. Raznovrstnost, prožnost izpeljave učenja; zagotoviti je potrebno raznovrstne in učinkovite metode in oblike učenja in poučevanja, ki upoštevajo posameznikove potrebe, zahteve in specifične zmožnosti vsakega posameznika. Vsebinska raznolikost, oblike učenja, izpeljava učnih procesov in učna tehnologija naj bi pripomogla k pospeševanju zavesti vseživljenjskega učenja. Dostopnost učenja po meri osebe, ki se uči; možnosti in razmere je potrebno prilagoditi spremenjenemu načinu življenja. Posebno pozornost je potrebno nameniti izenačevanju možnosti za učenje različne skupine, posebno za prikrajšane skupine (invalidi, migranti, manjšine, osebe s specifičnimi učnimi težavami,…). Potrebno je omogočiti vsakemu posamezniku pozitivno učno izkušnjo in krepiti motivacijo za učenje, obenem pa odstranjevati in zmanjševati ovire, ki vplivajo na udeležbo pri učenju. Ključne kompetence za učenje in osebnostno rast; ključne kompetence, ki jih je EU določila so: sporazumevanje v materinem jeziku, sporazumevanje v tujem jeziku, matematična pismenost, znanost in tehnologija, digitalne kompetence, učenje učenja, medosebne, medkulturne, družbene in državljanske kompetence, podjetnost in kultura. Učenje za uspešno in kakovostno delo ter poklicno kariero; v novejših strategijah vseživljenjskega učenja ima osrednjo pozornost učenje povezano z delom in kariero. Tako delavci kot delodajalci se morajo zavedati da so soodgovorni za osebni in strokovni razvoj, napredovanje in inovativnost. Naloga delodajalcev je omogočiti vsem delavcem enake možnosti za dostop do izobraževanja in usposabljanja. Strategija predvideva povečano vlaganje v razvoj človeških virov ter delitev soodgovornosti med delavci in delodajalci pri vseživljenjskem učenju. Prav tako je potrebno pozornost usmeriti v brezposelne osebe in jim omogočiti izobraževanje in usposabljanje za potrebe dela in poklicne kariere. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja ter Operativni program Razvoj človeških virov (osrednji dokument za črpanje sredstev Evropskega socialnega sklada) posebno pozornost posvečata prav večji usposobljenosti in prilagodljivosti tako brezposelnih kot tudi zaposlenih trgu delovne sile. S kulturo »učeče se organizacije« so podane možnosti za razvoj učnega ozračja, inovativnega načina dela ter tehnološkega razvoja organizacije.. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 14.

(22) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 8. Učenje kot temeljni vir in gibalo razvoja skupnosti; strategija predvideva razvoj izobraževalno svetovalnih središč v lokalnih skupnostih. Razvoj centrov vseživljenjskega učenja naj bi podprli različni lokalni partnerji – podjetja, nevladne organizacije, zbornice, zavod za zaposlovanje in druge organizacije. Partnerstvo v skupnosti naj bi omogočilo razvoj različnih projektov in sodelovanje pri pomembnih razvojnih vprašanjih skupnosti in regije. 9. Vse pridobljeno znanje je mogoče ugotoviti in potrditi; s sistemom ugotavljanja in potrjevanja znanja, so podane možnosti za priznanje znanja, ki je pridobljeno po različnih poteh. S priznavanjem spretnosti, znanj in kvalifikacij se promovira in priznava znanje, ki je pridobljeno priložnostno, zunaj šole, skozi delovne in življenjske izkušnje. 10. Osebam, ki se želijo učiti ali se učijo, ponuditi informacije in svetovalno pomoč; posameznikom, ki se učijo ali se želijo vključiti v proces izobraževanja, usposabljanja je potrebno omogočiti celovit sistem informiranja in svetovanja pri usmerjanju poklice kariere. V okviru centrov za vseživljenjsko učenje naj bi svojo mesto dobilo tudi svetovalno delo. Svetovalni delavec posamezniku pomaga razviti zmožnosti in spretnosti za vseživljenjsko učenje, pomaga pri učenju, preprečuje neuspeh in osip iz izobraževanja in usposabljanja. Zato mora biti svetovalno delo kakovostno, celostno in sposobno odzivanja na različne potrebe in zahteve uporabnikov. Potrebno je uskladiti delovanje svetovalne službe tako na državni kot tudi na lokalni in regionalni ravni. Z usklajenostjo teh služb se povečuje preglednost, učinkovitost ter zagotavlja standard kakovosti. Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji nam ponuja tudi ukrepe za udejanjanje »učeče se družbe«. ƒ zboljšanje kakovosti vzgoje in izobraževanja ƒ posodobitev vzgojno – izobraževalnih programov, učnih načrtov in katalogov znanja glede na prvine vseživljenjskosti učenja ƒ razvoj izobraževalnih in učnih strategij ƒ usposabljanje strokovnih delavcev ƒ razvoj različnih oblik, načinov in vseživljenjskosti učenja ƒ razvoj sistemov za priznavanje različnih vrst učenja ƒ povečanje dostopnosti do izobraževanja in učenja ƒ oblikovanje ustreznega normativnega okolja ƒ infrastruktura za udejanjanje strategije vseživljenjskosti učenja ƒ krepitev nevladnega sektorja kot partnerja državi pri razvoju strategije ƒ strateški svet Republike Slovenije za vseživljenjsko učenje ƒ financiranje vpeljevanja in udejanjanja strategije ƒ promocija ƒ raziskovanje in razvoj ƒ operativni program za udejanjanje strategije vseživljenjskosti učenja. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 15.

(23) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 2.2. MEMORANDUM O VSEŽIVLJENJSKEM UČENJU Memorandum o vseživljenjskem učenju povzema razpravo sestanka Evropskega sveta iz leta 2000 v Lizboni. Memorandum se nanaša na razpravo o pomembnosti in povezanosti vseživljenjskega učenja z gospodarsko rastjo ter nove družbe, ki temelji na znanju. Vseživljenjsko učenje ima dva pomembna cilja: pospeševanje aktivnega državljanstva ter zaposljivost. Aktivno državljanstvo pomeni možnost vsakega posameznika, da sodeluje v vseh sferah družbenega in gospodarskega življenja ter soodločanja o družbi, v kateri živi. Zaposlenost omogoča neodvisnost, samospoštovanje in blaginjo, ki se odraža v kvaliteti življenja. Tako aktivno državljanstvo kot zaposljivost pa je odvisna od znanj, spretnosti in veščin, ki jih ima posameznik, da se lahko neprestano prilagaja spremenjenim okoliščinam. Vseživljenjsko učenje so Evropska komisija in njene članice opredelile kot »namerno učno aktivnost, ki teče s ciljem, da se izboljšajo znanje spretnosti in veščine.« Vseživljenjsko učenje je dobilo novo vlogo in pomen v sistemu izobraževanja in sicer mora postati vodilno načelo v ponudbi učnih vsebin. Za vseživljenjsko učenje smo odgovorni vsi: države članice (preko sistemov izobraževanja), evropske institucije, socialni partnerji, svet podjetništva, civilne družba ter nenazadnje vsak posameznik. Skupen cilj je omogočiti priložnost, da vsakdo v celoti razvije svoje potenciale ter s tem prispeva k razvoju celotne družbe, ki ji pripada. Moderno življenje prinaša vrsto novih tehnologij, spreminjajo se tako način življenja, kultura kot tudi ekonomija in komunikacijske poti. Posameznik je postavljen pred vrsto možnosti in izbire, s tem pa se povečuje negotovost in tveganje. Polpretekla zgodovina nas opozarja, da je uspešen lahko samo tisti posameznik, ki je sposoben hitrega prilagajanja znanja v novemu spremenjenemu delovnemu okolju. V novem svetu imajo tisti, ki imajo znanje, informacije in spretnosti bistveno več možnosti, da se obdržijo na površju trga dela. V nas samih je moč, da se nenehno učimo, da svoje znanje nadgrajujemo in ga učinkovito uporabljamo. Naloga družbe je, da ponudi visoko kvalitetno temeljno izobraževanje za vse ter da jih »nauči učiti se«. Poleg učne motivacije je raznovrstnost učnih priložnosti ključna za uspešno uveljavljanje vseživljenjskega učenja. Sistem izobraževanja in usposabljanja se mora prilagoditi potrebam in zahtevam posameznikov. Poleg formalnega in neformalnega učenja Memorandum kot temeljne kategorije priznava enako moč in pomen tudi informalnemu – priložnostnemu učenju, ki se dogaja v vsakodnevnem življenju. Večina ga ne jemlje kot vrsto učenja, ki prispeva k razvoju spretnosti in znanj in ga kot tako ne vrednoti. Vseživljenjsko učenje pomeni, da se učimo skozi vse življenje, ne glede na prostor, obliko, metode in tehnike. Z Memorandumom so priznane vse tri kategorije učenja. Izobraževanje in usposabljanje pomeni priložnost, da posameznik živi zadovoljno in produktivno življenje.. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 16.

(24) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. V Memorandumu je zapisanih šest ključnih sporočil za dejavno vseživljenjsko učenje. 1. Nove temeljne spretnosti za vse – cilj: zagotoviti splošen in nenehen dostop do učenja za pridobitev ali obnavljanje spretnosti, ki so potrebne za nenehno sodelovanje v družbi znanja Nove temeljne spretnosti so informacijska tehnologija, tuji jeziki, tehnološka kultura, podjetništvo in socialne spretnosti. Učenje, kako se učiti, prilagoditi, spremeniti in osmisliti množico informacije, je osnovna značilnost, ki naj bi jo imel vsak. 2. Vlaganje v človeške vire – cilj vidno dvigniti raven vlaganj v človeške vire zato, da bi dali prioriteto za Evropo najpomembnejši prednosti – njenim ljudem Naloga vsake članice je razviti modele za sofinanciranje učenja za zaposlene ter prožnejše oblike dela, ki omogoča udeležbo v izobraževanju in usposabljanju. Ustvarjalen in inovativen pristop k vlaganju v človeške vire je integralni del razvoja učečih se organizacij. 3. Inovacije v poučevanju in učenju – cilj: razviti učinkovite metode učenja in poučevanja ter okoliščine za nenehno učenje vse življenje za vse družbene vloge v raznolikih vsebinah in oblikah (lifelong in lifewide) Učni sistemi se morajo prilagoditi spreminjajočemu se načinu, v katerem živijo in se učijo ljudje. Pomembno je doseganje enakosti med spoloma, vključevanje vseh v vseh življenjskih obdobjih, prilagajanje učnega okolja, priznavanje samostojnega učenja, vključevanje IKT v poučevanje in učenje. 4. Vrednotenje učenja – cilj: pomembno izboljšati poti, s katerimi razumemo in ocenjujemo udeležbo in dosežke, še posebej v neformalnem in priložnostnem učenju Prepoznavanje znanja, veščin in spretnosti ter ustrezno priznavanje kvalifikacij z različnimi certifikati. Prepoznavanje izkustvenega učenja – ocenjevanje in priznavanje znanj in izkušenj pridobljenih v različnih okoliščinah – vključevanje tako neformalnega kot informalnega načina učenja in usposabljanja, priznavanje znanj med članicami. Korak naprej je bil narejen na področju visokošolskega študija. 5. Premislek o usmerjanju in svetovanju – cilj: zagotoviti, da bo vsak lahko imel enostaven dostop do kvalitetnega informiranja in svetovanja o učnih možnostih po vsej Evropi in skozi vse življenje Ustanavljanje služb, ki imajo za svojo nalogo svetovanje, usmerjanje in informiranje odraslih na njihovi izobraževalni poti. Svetovalci – posredniki naj bi posameznikom pomagali pri ohranjanju motivacije, zagotavljali informacije ter pomagali pri sprejemanju odločitev. Vse to pa naj bi se dogajalo v lokalnem okolju. 6. Pripeljimo učenje bliže doma – cilj: zagotoviti priložnosti za vseživljenjsko učenje kot je le mogoče blizu učencem in ga podprimo z informacijsko tehnologijo, kjer je primerno Lokalne oblasti naj bi zagotavljale možnosti za dostop do vseživljenjskega učenja s potrebno infrastrukturo, mrežo socialnega skrbstva (otroško varstvo in podobno). Ustanavljanje regijskih in lokalnih učnih centrov ter povezovanje nevladnih organizacij in druge zainteresirane javnosti.. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 17.

(25) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Uveljavljanje vseživljenjskega učenja v praksi naj bi pripeljalo do: ƒ. ƒ. ƒ. ƒ. izgradnji vključujoče družbe, ki ponuja enake možnosti dostopa do kvalitetnega učenja vse življenje vsem ljudem in kjer ponudba izobraževanja in usposabljanja temeljita predvsem in najprej na potrebah in zahtevah posameznika prilagajanju načinov ponudbe izobraževanja in usposabljanja ter načina, kako je organizirano plačano delo, da se bodo ljudje lahko udeleževali učnih priložnosti vse življenje in da bodo sami lahko načrtovali povezavo med delom in družinskim življenjem splošnemu doseganju višjih ravni izobrazbe in kvalifikacij na vseh področjih, zagotavljanju visoko kvalitetne ponudbe izobraževanja in usposabljanja ter istočasnemu zagotavljanju tega, da bodo znanja in spretnosti ljudi odgovarjala spremenjenim zahtevam dela in poklicev, delovnega mesta in delovnih metod spodbujanja in usposabljanju ljudi, da bodo aktivno sodelovali na vseh področjih modernega javnega življenja, posebej še v družbenem in političnem življenju na vseh ravneh skupnosti, torej tudi na ravni Evrope. 2.3. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 2010 »Izobraževanje in usposabljanje 2010« je delovni program, ki se izvaja v okviru Evropskega sveta. Delovni program skrbi za izvajanje reform evropskih sistemov za izobraževanje in usposabljanje, saj le tako lahko unija doseže socialne in gospodarske cilje. Vlaganje v človeški kapital je odločilni dejavnik za odličnost, inovativnost in konkurenčnost. Če želi Unija ustvariti družbo, ki temelji na znanju mora vsak posameznik doseči najvišjo raven znanja, ki jo lahko, jo stalno dopolnjevati, obnavljati svoja znanja, spretnosti in sposobnosti skozi vseživljenjsko učenje. V delovnem programu sodelujejo ministri za šolstvo vseh članic. Izobraževanje in usposabljanje imata centralno vlogo pri ustvarjanju dinamične in konkurenčne družbe. Povezana sta z različnimi področji zaposlovanja, raziskovanja, inovacijami, informacijsko tehnologijo kot tudi ekonomijo vsake družbe. Prav tako pa tudi vsa ta področja vplivajo na izobraževanje in usposabljanje. Kot že prej rečeno, sta nedeljivo povezana z vsemi področji. Zatorej je potrebno prepoznati vlogo izobraževanja in usposabljanja pri modernizaciji in ustvarjanju nove družbe. Izobraževanje in usposabljanje mora biti kvalitetno, dostopno in odprto za vse. Pri izvajanju programa Izobraževanje in usposabljanje v večini članic zato neredko sodelujejo ministrstva za šolstvo kot tudi ministrstva za delo in drugi socialni partnerji. Države članice spodbujajo izvajanje programa s čeki za učenje ali izobraževanje, davčnimi olajšavami, sofinanciranimi šolninami, manj pa so uspešni pri spodbujanju delodajalcev za povečanje naložb v človeške vire. Vlaganje v človeške vire je odločilnega pomena za rast in produktivnost (»Education and tranining 2010«, 2003), tako kot sta vlaganje v tehnologijo in kapital.. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 18.

(26) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Pozornost je usmerjena na vključenost v vseživljenjsko učenje, mladim starim do 24 let, ki imajo zaključeno samo osnovno šolo, število mladih, ki zaključijo srednješolsko izobraževanje, število diplomantov, ki zaključijo šolanje v tehničnih, naravoslovnih in matematičnih smereh, znanje osnovnih spretnosti in znanj ter investicije v človeške vire. Pokriva vse sisteme in ravni izobraževanja in usposabljanja. Predlaga nove smernice, usmeritve, pobude – razvoj e- učenja, učenje tujih jezikov in jezikovne različnosti in privlačnost evropskega visokošolskega izobraževalnega sistema. Naloga programa je oblikovanje evropskega okvira kvalifikacij – Europass – znanja, spretnosti, sposobnosti in delovnih izkušenj. V vseživljenjsko učenje se slabše vključujejo osebe z nizko predhodno stopnjo izobrazbe, s slabimi učnimi navadami, starejši delavci, marginalne skupine, manjšine. Tem skupinam naj bi v nacionalnih strategijah za vseživljenjsko učenje posvetili posebno pozornost tako, da se jim ustrezno predstavi nujnost vseživljenjskega učenja, da se oblike izobraževanja prilagodijo njihovim potrebam in sposobnostim. Reforme visokošolskega izobraževanje se z uvajanjem Bolonjskega procesa uspešno izvajajo in so v večini držav sprejete. Prednostna naloga pa ostaja mobilnost študentov, raziskovalcev in učiteljev. Več pozornosti pa se namenja povezovanju industrije in visokošolskega izobraževanja. V skladu s Kopenhagenskim procesom delovni program »Izobraževanje in usposabljanje 2010« skrbi tudi za razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Poklicno usposabljanje in izobraževalni sistem opremita posameznika s potrebnimi znanji in kvalifikacijami za nastop na trgu dela. Zaradi neprimerljivosti znanj in sposobnosti ter nenehne spremenljivosti trga, je potrebno vseživljenjsko učenje, pri katerem pa imajo bistveno vlogo tudi podjetja. Navkljub temu se Evropa se sooča s pomanjkanjem dobrih tehnično izobraženih delavcev. Prednostne naloge so priznavanje neformalnega učenja, zagotavljanje kakovosti, sodelovanje socialnih partnerjev ter strokovni razvoj učiteljev in izobraževalcev. Spremljanje uspešnosti izvajanja »Izobraževanje in usposabljanje 2010« poteka preko 5 indikatorjev (Progress Towards the Lisbon objectives in Education and Training; Indicators and benchmarks, 2007 in Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije o napredku pri izvajanju delovnega programa "Izobraževanje in usposabljanje 2010" za leto 2008 "Vseživljenjsko učenje za znanje, ustvarjalnost in inovacije", 2008): ƒ. ƒ. odstotek 15-letnikov, ki imajo težave z osnovnim branjem, pisanjem in računanjem – zastavljen cilj 2010 – 17,0 %, stanje 2006 21,3 %, Slovenija je bila v letu 2006 prvič vključena v raziskavo OECD PISA, stanje v Sloveniji 16,5 % delež mladih od 18 do 24 let, ki imajo končano samo osnovo šolo – zastavljen cilj 2010 – 10 %, stanje EU 2006 15,3 %, v Sloveniji je stanje 2006 5,2 %, ki je po mnenju Eurostat nezanesljiv oz. negotov podatek (do leta 1998 je podatek na nacionalnem nivoju o osipu zbiral ZRSZ, po tem letu pa je to. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 19.

(27) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. nalogo prevzelo Ministrstvo za šolstvo in šport in dejansko pomeni delež osipa na podlagi petletnega spremljanja vseh vpisanih v izobraževalne programe v določenem letu – Ignjatović, 2007). ƒ ƒ. ƒ. delež mladih od 20 do 24 let, ki so zaključili srednješolsko izobraževanje, zastavljen cilj 2010 – 85 %, stanje EU 2006 77,8 %, v Sloveniji je stanje 2006 89,4 % število študentov, ki so zaključili terciarno izobraževanje na področju naravoslovnih študijev – zastavljen cilj EU 748 (x 1000), stanje EU 2005 – 864,2 (x 1000), stanje v Sloveniji 2000 – 2,6 (x 1000), stanje 2005 – 2,9 (x 1000), rast 2005 v EU 4,8%, rast 2005 v Sloveniji 4,3% delež populacije starih med 24 in 64 let, vključenih v izobraževanje in usposabljanje, ki je trajalo vsaj 4 tedne – zastavljen cilj 12,5%, stanje EU 2006 9,6%, v Sloveniji je stanje 2006 15,0%. Potrebno je dodati, da se indikatorji razlikuje glede na posamezno državo, oz vsaka država ima postavljene cilje tako, da teži k boljšim rezultatom. Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje – evropski referenčni model 1. sporazumevanje v maternem jeziku 2. sporazumevanje v tujih jezikih 3. matematična sposobnost ter osnovne sposobnosti v znanosti in tehnologij 4. digitalna sposobnost 5. učenje učenja 6. medosebne, medkulturne in socialne sposobnosti ter državljanske sposobnosti 7. podjetnost ter 8. kulturno izražanje Spretnosti so opredeljene kot kombinacija znanj, spretnosti in odnosov. Le te ključne sposobnosti so tiste, ki jih posameznik potrebuje za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. Ključne sposobnosti naj bi vsakdo razvil od začetnega izobraževanja in naj bi jih razvijal skozi vse življenje v okviru vseživljenjskega učenja.. Danica Vuković: Razvoj modela izobraževanja v skladu z lizbonsko strategijo v javni upravi. 20.

Referencias

Documento similar

En virtud del párrafo 27 del art. 91, el derecho penal y el procedimiento en esta matena es competencia del Parlamento federal. Sin embargo la administración de justicia es

• La unidad electrónica cierra a masa el terminal 85b del relé siempre que tenga señales taquimétrica (motor girando) y de contacto, activando la segunda bobina... Relé doble

Y que encuentra apoyo formal en esta Ley, que en su artículo 55 ofrece base para concebir el silencio negativo como un acto y que en el artículo 38 sólo obliga a la Administración

En la utilización de óxido nitroso en analgesia se debe utilizar una mezcla equimolar prefabricada óxido nitroso / oxígeno 50%-50%.. De acuerdo con la normativa, su

V ij Energía potencial de interacción entre iones y dipolos en fase gaseosa V VdW Interacciones de Van der Waals. V

cio de promover los adelantamientos de la Botanica, dedicaría yo esta Obrita, destinada expresamente para su enseñan- za ? Sírvase pues V.. M ar­.. tin de

Epidemiological study of latent and recent infection by Toxoplasma gondii in pregnant women from a regional population in the UK.. Journal

• Entregar a la comunidad profesionistas egresados del Tecnológico de Monterrey con más competencias para integrarse a las organizaciones y a la sociedad.. • Brindar