• No se han encontrado resultados

Družbeno socialni položaj varnostnika v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študija

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2021

Share "Družbeno socialni položaj varnostnika v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študija"

Copied!
52
0
0

Texto completo

(1)DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Družbeno socialni položaj varnostnika v Sloveniji. Junij, 2014. Robert Kržišnik.

(2) DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Družbeno socialni položaj varnostnika v Sloveniji. Junij, 2014. Robert Kržišnik Mentor: izr. prof. dr. Branko Lobnikar.

(3) Kazalo vsebine 1 Uvod ........................................................................................................................................... 7 1.1 Namen in cilji diplomskega dela.......................................................................................... 8 2 Zasebno varovanje in zasebna varnost .................................................................................... 10 2.1 Formalno pravne podlage za opravljanje dejavnosti zasebne varnosti ............................ 10 2.2 Pogoji za opravljanje poklica varnostnika ......................................................................... 13 2.3 Pravice in dolžnosti varnostnika ........................................................................................ 14 2.4 Delovanje varnostnikov ..................................................................................................... 16 2.5 Licence za zasebno varovanje ........................................................................................... 18 2.6 Pristojnosti zbornice za zasebno varovanje na področju izvajanja javnih pooblastil ....... 19 2.7 Sodelovanje z drugimi poklicnimi skupinami .................................................................... 20 3 Detektivska dejavnost .............................................................................................................. 22 3.1 Formalno pravna podlaga za opravljanje detektivske dejavnosti ..................................... 22 3.2 Pogoji za opravljanje poklica detektiv ............................................................................... 23 3.3 Delovne razmere, v katerih se opravlja poklic detektiva .................................................. 24 3.4 Prednosti in slabosti poklica .............................................................................................. 25 3.5 Sodelovanje z drugimi poklicnimi skupinami .................................................................... 25 4 Občinski redarji........................................................................................................................ 27 4.1 Formalno pravna podlaga za opravljanje dejavnosti občinskega redarja ......................... 27 4.2 Pogoji za opravljanje nalog občinskega redarja ................................................................ 29 4.3 Sodelovanje z drugimi poklicnimi skupinami .................................................................... 30 5 Policija ...................................................................................................................................... 31 5.1 Formalno pravna podlaga za opravljanje dejavnosti policije ............................................ 31 5.2 Vloga policije v sodobni družbi.......................................................................................... 32 5.3 Delovne razmere, v katerih se opravlja poklic policist ...................................................... 32 5.4 Sodelovanje z drugimi poklicnimi skupinami .................................................................... 33 6 Raziskava družbeno socialnega položaja varnostnikov v Sloveniji ........................................... 35 6.1 Namen in cilji raziskave ..................................................................................................... 35 6.2 Opis uporabljene metode, inštrumenta in vzorca ............................................................ 35 6.3 Hipoteze ............................................................................................................................ 35 6.4 Intervjuji ............................................................................................................................ 36 7 Razprava in predlogi za prakso ................................................................................................. 42 3.

(4) 7.1 Testiranje hipotez .............................................................................................................. 46 8 Zaključek ................................................................................................................................... 48 9 Uporabljeni viri ......................................................................................................................... 50. Kazalo tabel Tabela 1: Primerjava ukrepov varnostnikov po zakonih o zasebnem varovanju iz let 1994, 2003 in 2011 ......................................................................................................... 18 Tabela 2: Licence po zakonih o zasebnem varovanju iz let 1994, 2003 in 2011 .................. 19. 4.

(5) Povzetek Varnost človeka in premoženja postaja vse bolj cenjena, saj predstavlja vrednoto. Država v okviru nacionalnovarnostnega sistema pa je odgovorna za zagotavljanje varnosti. Pomembno vprašanje zasebnega varovanja predstavlja njegova legitimnost. Država organizira in predpisuje organiziranje subjektov zasebnega varstva ter uravnava in ureja področja zasebnega varstva. Razvoj zasebnega varovanja, kot gospodarske in varnostne dejavnosti v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih močno pridobiva na pomenu. Prenos nekaterih pooblastil in del s policije na zasebno varnostna podjetja in občinsko redarstvo dodatno poudarja pomen sodelovanja med navedenimi institucijami. Cilj diplomskega dela je predstavitev različnih institucija varovanja, njihovo delovanje in sodelovanje, kar bi pomembno vplivajo na uspešnost izvajanja storitev varovanja in dvignilo ugled zasebno varnostne dejavnosti. Raziskava bo usmerjana v analiziranje dejavnosti zasebnega varstva z vidika drugih organov ter primerjavo funkcij zasebno varnostnih podjetij ter policije, občinskega redarstva in detektivske dejavnosti. Sodelovanje med navedenimi institucijami ima pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti in izboljšanju družbeno socialnega položaja varnostnikov v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da se največ sodelovanja pojavlja med policijo in zasebno varnostnimi podjetji. Ostale institucije med seboj manj sodelujejo in s strani občinskega redarstva po dodatnih oblikah sodelovanja tudi ni izraženih potreb. Ugotovitve raziskave predstavljajo osnovo razprave, pri čemer so glavne ugotovitve in predlogi sprememb usmerjeni v izboljšanje sodelovanja med institucijami, ki zagotavljajo varnost ljudi in premoženja ter slab družbeno socialni položaj varnostnikov, kot posledica nizke izobrazbene strukture, nizkih plač, slabe usposobljenosti varnostnikov v preteklosti. Izsledki raziskave lahko pripomorejo k razvoju in izboljšanju kakovosti ponujenih storitev zasebno varnostnih podjetij ter njihovemu sodelovanju z drugimi institucijami. Ključne besede: zasebna varnost, policija, občinsko redarstvo, sodelovanje, družbeno socialni položaj varnostnika.. 5.

(6) Summary - Social situation of security guards in Slovenia The safety of people and property is becoming increasingly appreciated as it constitutes a value. The state in the context of the national security system is responsible for ensuring safety. An important issue in the field of private security is its legitimacy. The state organizes and prescribes the organization of the subjects of private security and regulates and organizes the field of private security. The development of private security as an economic and security activity in Slovenia in the last two decades has been rapidly acquiring significance. The transfer of certain authorizations and activities from the police to private security companies and traffic wardens additionally stresses the importance of cooperation between the specified. institutions.. The aim of my thesis is to present the various security institutions, their activities and cooperation, which would have a significant impact on the success of the implementation of the security services and raise the reputation of private security activities. The research will focus on the analysis of activities of private security from the perspective of other bodies and on the comparison of the functions of private security companies and the police, traffic wardens and detective agencies. Cooperation between the institutions plays an important role in ensuring safety and improving the social standing of security guards in Slovenia. The results indicate that the largest amount of cooperation occurs between the police and private security companies. The other institutions cooperate less frequently with each other, and the traffic wardens have not expressed the need for additional forms of cooperation. The research findings represent the basis of discussion, with the main findings and propositions aimed at improving cooperation between the institutions which ensure the safety of people and property, and a low social standing of security guards as a result of low educational attainment, low wages and low qualifications of security guards in the past. The results of the research can contribute to the development and improvement of the quality of services offered by private security companies and their. cooperation. with. other. institutions.. Keywords: private security, police, traffic wardens, cooperation, social standing of security guards.. 6.

(7) 1 Uvod Varnost je osnovna človekova potreba, ki pa se v polni meri izrazi takrat, ko je človekov v kritičnih varnostnih okoliščinah. Nekateri avtorji varnost kot dobrino posameznika uvrščajo takoj za fiziološke potrebe (Bučar, 1997).. Varnost zato. predstavlja osrednjo sestavino družbenega življenja in dela (Čas, 2005). Obenem skrb za varnost predstavlja ključni problem vsake sodobne družbe. Spremembe v družbi pa predstavljajo zasebno varnostnim družbam izzive, s katerimi se morajo spopadati vsakodnevno. Varnost predstavlja vrednoto, zato je tudi politično tematizirana. Čeprav se tega v preteklosti nismo zavedali prav dobro, bi danes ob obravnavanju nekaterih družbenih procesov in pojavov (korupcija, nasilje na športnih in drugih množičnih prireditvah, itd) poleg državnega varstva pomislili tudi na zasebno varstvo in mu določili pravo mesto v varnostnem ustroju družbe. »To zagotovo ni tema samo v Sloveniji, ampak tudi v bolj razvitih državah, kjer pa si vsaj priznajo, da policijska dejavnost že dolgo ni več monolitna, ampak izrazito pluralna dejavnost. Izvajajo jo številne državne, paradržavne, zasebne, javno-zasebne in drugačne organizacije, ki jih lahko poimenujemo tudi hibridne policijsko-varnostno-nadzorstvene organizacije, saj so mnoge izmed njih nastale zaradi drugačnih razlogov in nalog, vendar hkrati razpolagajo tudi z določenimi »policijskimi« pooblastili (Sotlar in Čas, 2011). V diplomski nalogi bom predstavil pomen zasebno varnostnih podjetij, njihovo delovanje, sodelovanje z drugimi institucijami in družbeno socialni položaj varnostnika v Sloveniji. Varnost ponuja več institucij, zaradi česar v prvem delu diplomske naloge predstavim delovanje zasebnega varstva, občinskega redarstva, policije in zasebnih detektivov. Pri tem sem se osredotočil na opredelitev, zakonodajo, ki določa delovanje posamezne organizacije ter obliko sodelovanja in soodvisnost med posameznimi organizacijami varovanja. Teoretični del se zaključi s predstavitvijo dela policije, kot državnega organa, ki najtesneje sodeluje z zasebnimi varnostniki. V nobeni družbi ni mogoče pričakovati, da bi zasebno varnostne službe uživale enak položaj in ugled kot ga imajo državni organi, ki zagotavljajo varnost prebivalstva. Za zagotavljanje varnosti je potrebno sodelovanje policije, občinskega redarstva, zasebnih detektivov in zasebno varnostnih podjetij. Navedene institucije počasi prevzemajo naloge policije, s čemer se povečuje tudi njihov ugled v družbi. Prav to 7.

(8) pa je bila osrednja tema diplomskega dela. Družbeni in socialni položaj varnostnikov sem predstavil z vidika drugih državnih in zasebnih organov varovanja. Vloga policije in zasebno varnostnih podjetij se je skozi leta spremenila. Ravno policija pa predstavlja tisti državni organ varnosti, s katerega so se v zadnjih desetletjih naloge in pooblastila prenašale na zasebno varnostne organizacije. Kljub povečanim potrebam po varnosti v civilni družbi, ljudje premalo koristijo usluge, ki jih zasebno varnostna podjetja ponujajo na trgu. Policija namreč še vedno predstavlja glavnega izvajalca zagotavljanja javne varnosti in vzdrževanja javnega reda in miru. Pojav zasebno varnostnih podjetij in zasebnih detektivov je bil s strani policije sprejet zadržano. Razlog je bil predvsem pojav konkurence in nezadostna usposobljenost detektivov in zasebnih varnostnikov. Kot je predstavljeno v nalogi se usposobljenost varnostnikov povečuje skladno z njihovimi večjimi zadolžitvami. V diplomskem delu bom najprej predstavil osnovne pojme, ključne za razumevanje delovanja policije, občinskih redarjev, zasebno varnostnih podjetij in detektivov. V nadaljevanju naloge se osredotočim na probleme, s katerimi se srečujejo pri sodelovanju. Pri tem bom izpostavil problem nesodelovanja vseh navedenih institucij, kar pomembno vpliva na družbeno socialni položaj varnostnikov v družbi. Predstavil bom izvedbo intervjuja s predstavnikom vsake izmed obravnavanih institucij varovanja. Rezultati bodo predstavljali ključni del naloge, predstavil jih bom v zaključnem delu. Sledi potrditev ali zavrnitev postavljenih hipotez. Interpretacija rezultatov vodi v oblikovanje možnih rešitev problemov s katerimi se srečujejo zasebno varnostna podjetja in kateri bi pripomogli k izboljšanju družbeno socialnega položaja varnostnikov.. 1.1 Namen in cilji diplomskega dela Cilji diplomskega dela so: -. Opredelitev temeljnih pojmov zasebne varnosti.. -. Opredelitev organizacij policije, občinskega redarstva, zasebnih detektivov in zasebno varnostnih podjetij.. -. Predstavitev pravno formalne podlage za delovanje policije, občinskega redarstva, zasebnih detektivov in zasebno varnostnih podjetij.. -. Predstavitev pogojev za opravljanje poklica in delovnih pogojev policije, občinskega redarstva, zasebnih detektivov in zasebno varnostnih podjetij.. 8.

(9) -. Predstavitev različnih pogledov na delovanje zasebno varnostnih poklicev in poklic varnostnika.. -. Predstavitev sodelovanja med organizacijami ter izpostavitev problemov, ki pri tem nastanejo.. -. Predlaganje možnih rešitev za boljše sodelovanje pri procesih zagotavljanja varnosti in izboljšanje družbeno socialnega položaja varnostnikov.. 9.

(10) 2 Zasebno varovanje in zasebna varnost Pojem zasebne varnosti je mogoče opredeliti kot »stanje, v katerem se z varnostnimi, preventivnimi in drugimi aktivnostmi preprečujejo in razrešujejo protipravna in druga dejanja, ki so v pristojnosti zasebno varstvenih služb« (Čas, 2005). Pojem zasebne varnosti izhaja iz pojma varnost. Pojem varnosti predstavlja širši pojem, saj je zasebna varnost z vidika posameznika individualna potreba, hotenj in občutje.. Posameznik najbolj neposredno doživlja predvsem svoje potrebe, tudi. potrebo po varnosti in po zasebni varnosti. Slednje mu omogoča kvalitetno in mirno življenje (Čas, 2005).. 2.1 Formalno pravne podlage za opravljanje dejavnosti zasebne varnosti Do leta 1994 v Sloveniji nismo poznali zakona, ki bi urejal področje zasebnega varovanja. Službe namenjene izvajanju zasebne varnosti so bile ustanovljene na podlagi Zakona o podjetjih (Ur. list SFRJ, št. 61/1990). Pravice in dolžnosti varnostnikov pa je določal Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SFRJ, št. 35/1982) (Čas, 2006). V letu 1994 je Slovenija sprejela Zakon o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja, ki je predstavljal pravno podlago zasebnega varovanja. Konec drugega tisočletja so se začeli določeni poskusi, kako normativno ureditev zasebnega varovanja prilagoditi novim razmeram in potrebam na področju zasebnega varovanja. Ministrstvo za notranje zadeve si je istočasno prizadevalo razrešiti probleme delovanja zasebno varstvenih družb s sprejetjem podzakonskih aktov. Proces je bil zaključen leta 2003 s sprejetjem Zakona o zasebnem varovanju (Ur. list RS, št. 126/2003). Spremembe so se nanašale na: -. uvedbo šestih vrst licenc (varovanje oseb, varovanje premoženja, prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk, varovanje javnih zbiranj, upravljanje varnostno-nadzornih centrov, načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov),. -. uvedbo nacionalnih poklicnih kvalifikacij, 10.

(11) -. uvedbo ukrepov in dolžnosti, namesto pravic in dolžnosti varnostnikov,. -. jasnejšo opredelitev ukrepov in dolžnosti varnostnikov,. -. uvedbo novih ukrepov (uporaba fizične sile in drugo),. -. odvzem javnega pooblastila Zbornici Republike Slovenije za zasebno varovanje za izdajanje in odvzemanje licenc,. -. določitev pravice uporabe strelnega orožja in drugo.. Zakon o zasebnem varovanju (Ur. list RS, št. 126/2003) opredeljuje zasebno varnost kot »varovanje ljudi in premoženja, ki ga kot pridobitveno gospodarsko dejavnost opravljajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja v skladu z zakonom ter zakonom, ki ureja gospodarske družbe; fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v predpisan register ali predpisano evidenco v skladu z zakonom, ki ureja davčno službo, smejo opravljati samo dejavnosti iz 6. alineje tega zakona (načrtovaje varnostnih sistemov).« Novela ZZasV iz leta 2007 je prinesla nekatere novosti pri izvajanju storitev zasebnega varovanja. Njen namen je bil učinkovita regulacija zasebnega varovanja in zagotavljanje višje ravni varnosti (Pišek, 2007). Zakon je dopolnitve in spremembe doživel v letu 2007 z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (Ur. list RS, št. 7/2007, 16/2007, 102/2007, 96/2008, 41/2009). Zbornici Republike Slovenije za zasebno varovanje so bile odvzete vse pravice, nanašajoče se na izvajanje javnih pooblastil, ukinjeno je bilo obvezno članstvo v zbornici, določene so bile novosti v zvezi z licencami, zaostrili pa so se tudi drugi pogoji za opravljanje dejavnosti javnega varovanja. Leta 2009 je bila sprejeta Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja (Ur. list RS, št. 43/2008), ki je že dobila nekaj dopolnitev in sprememb. Veljavni Zakon o zasebnem varovanju, ki je bil sprejet leta 2011 (Ur. list RS, št. 17/2011) ureja pravice in obveznosti za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike in državne organe, zavode, javne agencije ter druge pravne in fizične osebe na področju varovanja, ki ga država ne zagotavlja (zasebno varovanje) (Sotlar in Čas, 2011). Zakon o zasebnem varovanju (Ur. list Rs, št. 17/2011, v nadaljevanju ZZasV) v 2. členu opredeli zasebno varovanje kot varovanje ljudi in premoženja na varovanem 11.

(12) območju, določenem objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja, ki se opravlja v oblikah, kot jih določa zakon. Zasebno varovanje je gospodarska dejavnost, ki jo Republika Slovenija ureja v javnem interesu za namenom varovanja javnega redna, javne varnosti, varstva naročnikov, tretjih oseb, ki neposredno opravlja dejavnost. Zakon ureja pravice in obveznosti gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, državnih organov, zavodov, javnih agencij ter drugih pravnih in fizičnih oseb na področju varovanja (1. člen ZZasV). Zakon v svoji vsebini določa zasebno varovanje, oblike varovanja, pristojnosti, pogoje za opravljanje zasebnega varovanja, standarde, strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje, ukrepe in dolžnosti varnostnikov, oznake in delovne obleke, pogoje za opravljanje varovanja tujih oseb, obvezno organiziranje varovanja ter dolžnosti subjektov, evidence in kazenske določbe. Zakon o zasebnem varovanju (Ur. list RS, št. 17/2011) v 4. členu določa osem oblike zasebnega varovanja (vrste licenc): varovanje ljudi in premoženja; varovanje ljudi, kis e nahajajo na varovanem območju, ter premičnega in nepremičninskega premoženja pred uničenjem, tatvino in drugimi škodljivimi vplivi z varnostniki ali sistemi za tehnično varovanje in mehanskimi napravami po predpisanih standardih ter preverjanje oziroma dopuščanje vstopov in izstopov posameznikov in njihovih prevoznih sredstev v varovane prostore. Sistemi za tehnično varovanje so posamezna ali funkcionalno povezana sredstva za nadzor gibanja na določenem območju, samodejno odkrivajo in javljajo prisotnost nepooblaščenih oseb ali požara, prenos alarmnih sporočil ter sredstva za obdelavo in arhiviranje teh sporočil. Mehanske naprave za varovanje so posamezna ali funkcionalno povezana sredstva, ki so varnostno posebej izdelana za preprečevanje nasilnega vstopa v ali na varovano območje/prostor. varovanje oseb; varovanje življenja in telesne nedotakljivosti fizičnih oseb z osebnimi varnostniki. varovanje javnih zbiranj; zagotavljanje reda na javnih srečanjih in javnih prireditvah s pomočjo varnostnikov ali sistema za tehnično varovanje in mehanskimi sistemi varovanja, skladno s predpisi, ki urejajo javna zbiranja.. 12.

(13) prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednejših pošiljk, prevoz denarja in drugih vrednostnih pošiljk z varnostniki ter s pomočjo prirejenimi prevoznimi sredstvi. varovanje prireditev v gostinskih lokalih; upravljanje z varnostno-nadzornim centrom (VNC); upravljanje in stalen fizični nadzor nad vgrajenimi tehničnimi sistemi in napravami za varovanje ljudi in premoženja, območja ali varovane osebe. V varnostno nadzornem centru se opravlja tudi nadzor s telekomunikacijskimi potmi prenosa alarmnih signalov. načrtovanje sistemov tehničnega varovanja; zajema izdelavo projektov tehnične dokumentacije za izvedbo sistemov. za tehnično varovanje. To. dejavnost lahko opravljajo tudi fizične osebe. izvajanje sistemov tehničnega varovanja; neposredna izvedba tehničnih rešitev varovanja in nadzor nad njegovo izvedbo ter vzdrževanje sistemov in mehanskih naprav za varovanje. Zakonske spremembe med leti 1994 in 2011 so bile precejšnje. Z vidika zasebno varnostne službe, njihovega naročnika, države in državljanov so najpomembnejše tiste, ki določajo ukrepe, s katerimi varnostniki posegajo v človekove pravice in svoboščine, licence ter javna pooblastila in pristojnosti ključnega interesa združenja na področju zasebnega varovanja (Sotlar in Čas, 2011).. 2.2 Pogoji za opravljanje poklica varnostnika Pridobitev licence je nujen pogoj za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, kot navaja 16. člen ZZasV. Člen določa, da dejavnost zasebnega varovanja lahko izvajajo le osebe z licenco. Licenca predstavlja upravno odločbo, ki se izda po izvršenem upravnem postopku. Slednje pomeni, da se pri pridobitvi in podeljevanju licence upošteva tudi Zakon o splošnem upravnem postopku. Upravni postopek se začne na zahtevo stranke in se nikoli ne more začeti po uradni dolžnosti pristojnega organa (Gostič in Kečanović, 2004). V vlogi za pridobitev licence je jasno navedeno za katere oblike zasebnega varovanja se izdaja licenca. Vlogo lahko vloži le zakoniti zastopnik gospodarske družbe ali samostojni podjetnik posameznik, na ministrstvo za notranje zadeve (kot določa ZZasV). Vlogi se priloži pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev licence (Gostič in Kečanović, 2004, 76). 13.

(14) Po vloženi vlogi začne ministrstvo za notranje zadeve izvajati ugotovitveni postopek, pri čemer se ugotavljajo dejstva in okoliščine, ki so pomembne za razjasnitev zadeve. Skladno z 144. členom ZUP se postopek lahko skrajša in pristojni organ takoj odloči o zadevi, saj je bilo dejansko stanje v celoti ugotovljeno na podlagi dokazov in dejstev (prilog k vlogi). Ministrstvo navedeni člen upošteva in izvede skrajšani postopek v primerih podelitve, spremembe ali prenehanja licence (Gostič, 2004). Po izvedenem ugotovitvenem postopku se izda upravna odločba ali sklep. S sklepom se zavrže predlog za podelitev licence, če vložnik ni odpravil formalnih nepravilnosti zaradi katerih je bila zavrnjena prvotna vloga. Upravna odločba se izda bodisi zaradi zavržene vloge (negativna odločba) ali zaradi ugoditve vloge, ker je ministrstvo ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev licence (Gostič, 2004, 75). Pozitivna odločba pomeni podelitev licence in pravico za opravljanje določene oblike zasebnega varovanja. Ministrstvo za notranje zadeve po uradni dolžnosti dodeli certifikat, s katerim podjetje izkazuje pridobitev in posest licence. Pogoji za pridobitev licence so določeni v 30.- 35. a členu ZZasV. Z dopolnitvami se je skozi leta zakon spreminjal, temu so bili povod različni dogodki na področju zasebnega varovanja. Nestrokovno ravnanje varnostnega osebja lahko vodi tudi v smrt ljudi ali hujše telesne poškodbe (primer Lipa in Global). Imetniku licence ima pravico opravljati določeno obliko zasebnega varovanja, z dnem ko mu je vročen certifikat o licenci (11. člen ZZasV). Imetnik licence sme opravljati zasebno varovanje samo z varnostnim osebjem, s katerim je sklenjeno delovno razmerje pred opravljanjem zasebnega varovanja. Imetniki licenc in varnostno osebje morajo ves čas opravljanja dejavnosti izpolnjevati pogoje za opravljanje zasebnega varovanja in opravljati zasebno varovanje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, glede na obliko varovanja, ki jo opravljajo.. 2.3 Pravice in dolžnosti varnostnika Zasebno varnostne organizacije so organizacije, ki izvajajo zasebno policijsko dejavnost, katerih ne izvajajo oziroma zagotavljajo javni, državni organi. Te dejavnosti so storitve varovanja na način, kot ga izvajajo le zasebno varnostne organizacije in jih lahko razdelimo na tri področja: varnostna podjetja, področje zasebne detektivske dejavnosti in področje svetovalnih varnostnih agencij.. 14.

(15) V javnih razpravah se termin zasebna policijska dejavnost v Republiki Sloveniji redko pojavlja. Tako je težko ugotoviti kakšen namen ima Vlada RS z razvojem zasebne varnosti, vsekakor pa je Državni zbor RS pomagal zasebni detektivski dejavnosti in zasebnemu varovanju tako, da ju je umestil v Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti RS (Sotlar, 2010). Zakon o zasebnem varovanju (ZzasV, Ur. list, št. 17/2011) predstavlja pravno podlago za izvajanje ukrepov varnostnikov. Ukrepe varnostnikov zakon opredeljuje v 45. členu: -. opozorilo,. -. ustna odredba,. -. ugotavljanje istovetnosti,. -. površinski pregled,. -. preprečitev vstopa oziroma izstopa z varovanega območja,. -. zadržanje osebe,. -. uporaba fizične sile,. -. uporaba sredstev za vklepanje in vezanje.. Varnostnik lahko uporabi tudi druge ukrepe, če je tako določeno z zakonom, ki ureja posamezno področje (varovanje letališč, igralnic, jedrskih objektov). Dolžnosti pri uporabi ukrepov varnostnikov zakon opredeljuje v 44. členu, kjer je določeno sledeče: -. uporaba ukrepov varnostnika mora biti strokovna in sorazmerna zakonitemu cilju njihove uporabe, ob upoštevanju človekovih pravic;. -. varnostnik je dolžan pravočasno in razumljivo seznaniti osebe s pravili varovanja in redom na varovanem območju;. -. posebna previdnost je potrebna v odnosu varnostnika do otrok in mladoletnikov, invalidov, starejših in bolnih, šibkejših;. -. izvajanje ukrepov in nalog mora biti skladno z določbami zakona (brez uporabe drugih prisilnih sredstev, neravnih predmetov ali živali kot prisilno sredstvo);. -. posest in uporaba drugih prisilnih sredstev, nevarnih predmetov ali snovi je pri opravljanju nalog zasebnega varovanja prepovedana. Zakon določa način in pogoje uporabe službenega psa, plinskega razpršilca ali strelnega orožja pri opravljanju nalog zasebnega varovanja;. 15.

(16) -. varnostnik uporablja ukrepe le na varovanem območju (razen v primerih, ko zakon določa drugače);. Pred uporabo posameznega ukrepa in drugega sredstva (uporaba fizične sile, vklepanje ali vezanje) mora varnostnih ravnati skladno s 44. členom Zakona o zasebnem varovanju (ZzasV), ki določa pravico do uporabe fizične sile in ukrepov uporabe sredstev za vklepanje. Zakon določa neprimernost uporabe tovrstnih sredstev v prisotnosti otrok, vidno bolnih, starih, onemoglih oseb, visoko nosečih žensk, razen če le tako lahko obvlada napad ali upiranje oziroma če je pri tem neposredno ogroženo življenje varnostnika, drugih ljudi ali premoženja. Varnostniku ZZasV v 12. členu določa, da sme pri delu nositi in. uporabljati le. 1. zakonita sredstva imetnika licence. Varnostnik ima pravico in dolžnost, da z uporabo najmanjše potrebne sile opravi svoje uradne naloge. Najmanjšo potrebno silo pa lahko uporabi v primerih (Čas, 2010): -. preprečevanja vstopa na varovano območje oziroma objekt,. -. preprečevanje dostopa do varovane osebe ali premoženja,. -. za zadržanje osebe do prihoda policije.. Osnovni okvir delovanja varnostnih služb v Sloveniji predstavljajo (Nalla et al., 2004): -. zagotavljanje varnosti in zaščite,. -. nadzor in informacije,. -. preventivna dejavnost (preiskovanje in odkrivanje.. Varnostne službe pa opravljajo tudi nekatere dejavnosti, za katere ni potrebna pridobitev licence, kot je opredeljeno z ZZasV (Čas, 2007).. 2.4 Delovanje varnostnikov Prvi Zakon o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja ni določil ukrepov varnostnikov, temveč pravice in dolžnosti varnostnikov. Tabela 1 prikazuje pravice in dolžnosti varnostnikov oziroma ukrepe ter njihove spremembe in dopolnitve skozi leta. Z vsakim novim zakonom imajo varnostniki na razpolago 1. Plinski razpršilec, sredstva za vklepanje in vezanje, kot so lisice, plastična zatega, vrvica ali pas, službenega psa, strelno orožje.. 16.

(17) več ukrepov, s tem pa so tudi pogoji, ki določajo uporabo posameznega ukrepa širši. Kot primer navedimo, da je lahko varnostnik skladno z zakonom iz leta 2003 uporabil sredstva za vklepanje le, če storilca osumljenega storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ni mogel zadržati na drugačen način. Po zakonu iz leta 2011 pa varnostnik lahko uporabi sredstva za vklepanje in vezanje v primeru, če s fizično silo ne more preprečiti neposrednega ogrožanja ljudi in premoženja, odvrniti istočasnega protipravnega napada na sebe ali osebo, ki jo varuje, ali če drugače ne more zadržati osebe do prihoda policije (53. člen ZZV). Na tak in podoben način se širijo pravice in pooblastila varnostnikom. Razširitev pooblastil in sredstev varnostnikom sega že tako daleč, da so postali neka vrsta »parapolicije«. Ravno policija je bila v zgodovini tista, ki je v zasebno varstveni sektor vpeljala tradicionalna pooblastila ter sredstva policije, ki jih izvajajo zasebno varstvena podjetja. Pri tem se postavlja vprašanje širjenja pooblastil in sredstev, ki so na voljo zasebnemu sektorju, ter vloga policije pri tem (Mulone in Dupont 2007, v Sotlar in Čas, 2011). Predlagatelj zakona s področja zasebnega varovanja je Ministrstvo za notranje zadeve. V njegovem okviru deluje tudi Policija, ki predstavlja pomembno in vplivno organizacijo. Tako bi težko rekli, da je prenos policijskih pooblastil na zasebno varovanje mogoč brez njihovega strinjanja (Sotlar in Čas, 2011). 17.

(18) Tabela 1: Primerjava ukrepov varnostnikov po zakonih o zasebnem varovanju iz let 1994, 2003 in 2011 (vir: Sotlar in Čas 2011) Letnica in člen. 1994 – 17.člen. 2003- 43.člen. 2011 -45. člen in drugi. Naziv ukrepa. Naziv ukrepa. Naziv ukrepa. zakona Št. ukr. 1 2. Opozorilo. Opozorilo. Opozorilo. Preprečitev nepooblaščeni osebi vstop. Preprečitev stopa na varovano. Preprečitev stopa na varovano. v prostore oziroma dostop k. območje oziroma izstopa iz njega. območje. Zadržanje osebe do prihoda policije,. Zadržanje osebe do prihoda. vendar največ dve uri. policije, vendar največ dve uri. Ugotavljanje istovetnosti. Ugotavljanje istovetnosti. Vrhnji pregled osebe, pregled. Površinski pregled oblačil,. prtljage in pregled vozila. notranjosti vozila, tovora in. objektom, ki jih varuje.. 3 4. Zadržanje osebe do prihoda policije Preprečitev vstopa oziroma izstopa vozilu ali osebi s prtljago Uporaba najmanjše potrebne sile. 5. prtljage. 6 7. Zahteva za prenehanje ogrožanja. Ustna uredba, da oseba takoj. oziroma za zapustitev varovanega. preneha kršenje ali ogrožanje ali. območja. da zapusti varovano območje. Uporaba sredstev za vklepanje. Uporaba sredstev za vklepanje in vezanje. 8 9. Uporaba fizične sile. Uporaba fizične sile. Uporaba video nadzornega sistema. Uporaba sistemov tehničnega. in vodenja evidence obiskovalcev. varovanja v skladu z zakonom in področno zakonodajo Uporaba drugih ukrepov, če tako. 10. določa zakon, ki ureja posamezno področje Uporaba drugih sredstev. 11. Pravica do nošenja strelnega orožja. Nošenje in uporaba strelnega orožja. Nošenje in uporaba strelnega orožja. 12. Uporaba plinskega razpršilca. 13. Uporaba službenega psa. 2.5 Licence za zasebno varovanje Zakon o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja iz leta 1994 je določil le tri vrste licenc, ki so bile pogoj za izvajanje nalog na področju zasebnega varovanja. Tabela 2 prikazuje posamezne licence in njihove spremembe oziroma prilagoditve na področju zasebnega varovanja. Iz tabele je razvidno, da je vsak zakon prinesel več licenc. Ob tem pa so se spremenili tudi pogoji tako za zasebno varnostne službe, kot za varnostnike, ki morajo za opravljanje nalog za posamezne »licence« opraviti ustrezno obliko izpopolnjevanja (Sotlar in Čas 2011).. 18.

(19) Tabela 2: Licence po zakonih o zasebnem varovanju iz let 1994, 2003 in 2011 (vir: Sotlar in Čas, 2011) Letnica zakona Številka licence 1 2. 3. 1994. 2003. 2011. Naziv licence. Naziv licence. Naziv licence. Fizično varovanje. Varovanje oseb. Varovanje oseb. Tehnično. Varovanje premoženja. Varovanje ljudi in premoženja. Fizična in. Prevoz in varovanje denarja ter. Prevoz in varovanje gotovine. tehnična. drugih vrednostnih pošiljk. ter drugih vrednostnih pošiljk. Varovanje javnih zbiranj. Varovanje javnih zbiranj. Upravljanje z varnostno-nadzornim. Upravljanje z varnostno-. centrom. nadzornim centrom. Načrtovanje in izvajanje varnostnih. Načrtovanje sistemov. sistemov. tehničnega varovanja. varovanje. varovanja 4 5 6. Izvajanje sistemov tehničnega. 7. varovanja Varovanje prireditev v. 8. gostinskih lokalih. 2.6 Pristojnosti zbornice za zasebno varovanje na področju izvajanja javnih pooblastil Prvi zakon o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja (1994) je »ustanovil« Zbornico RS za zasebno varovanje, ki je imela veliko javnih pooblastil s čemer je postala prva sogovornica države pri urejanju vseh najpomembnejših vprašanj in glavni akter organiziranih interesov na področju zasebnega varovanja. Zakon o zasebnem varovanju (2003) je zbornici odvzel pravico podeljevanja in odvzema licenc za opravljanje zasebnega varovanja. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (2007) pa je zbornici odvzel vsa javna pooblastila, ukinil obvezno članstvo v zbornici in jo preoblikoval. Z zakonom o zasebnem varovanju v letu 2011 pa Ministrstvo za notranje zadeve ugotovi reprezentativnost. Zbornice. za. razvoj. slovenskega. zasebnega. varovanja. kot. strokovnega interesnega združenja, v nadaljevanju pa ji podeli javno pooblastilo za opravljanje javnih nalog iz 10.člena Zakona o zasebnem varovanju (Sotlar in Čas, 2001).. 19.

(20) 2.7 Sodelovanje z drugimi poklicnimi skupinami Nemška policija je leta 1993 začela uporabljati varnostnike v boju proti kriminalu, kar je pomenilo prehod iz komperativnega h kooperativnemu modelu. Za izvedbo tega pa je bilo potrebna: -. jasna razmejitev pristojnosti,. -. natančna opredelitev pogojev, ki jih morajo izpolnjevati zasebno varnostne službe,. -. predložitev ustreznih potrdil o bonitetah zasebno varstvenih služb.. V vsaki moderni in urejeni družbi zasebno varnostna dejavnost neformalno predstavlja enega osnovnih stebrov nacionalne varnosti. Zasebne varnostne službe so poleg policije subjekti, ki ljudem za plačilo ponujajo nadstandard varnosti. Gre za neposredno obliko tehničnega in fizičnega varovanja ljudi in njihovega premoženja. Področje zasebnega varovanja je preventivno varovanje ljudi in premoženja, ki ga država ne more zagotoviti. Policija zagotavlja varnost vsem državljanom pod enakimi pogoji, kajti varnost je javna dobrina, in tako dostopna vsem. Vendar mehanizmi svobodnega trga ne zmorejo zagotoviti celotnega povpraševanja po varnosti (Jonwa in Newburn, 1998). Država v časih naraščajoče kriminalitete že nekaj časa ne zagotavlja več zadovoljive varnosti. Od tod izhaja potreba po alternativnih oblikah opravljanja policijske dejavnosti. Vendar zasebno varnostne službe opravljajo predvsem nekriminalne policijske dejavnosti – opravila, ki jih opravljajo po pogodbi za naročnika (ukrepanje ob alarmnih pozivih pri vlomu, varovanje šolarjev, denarnih prevozov, sodišč), kriminalne policijske dejavnosti pa le skladno s pooblastili za preprečevanje in obveznostjo takojšnjega obveščanja policije, ki izvede nadaljnji postopek (Čas, 1999). Čeprav se pooblastila, pristojnosti in način dela državne in zasebne policije v večini razlikujejo, je njihovo delo usmerjeno v isti cilj. Vsebina javne in zasebne policijske dejavnosti je zagotavljanje varnosti. Pomembno je poudarjanje skupnih ciljev, saj razlike katere nastajajo med zasebno in javno policijsko dejavnostjo vodijo v nasprotja med njimi in posledično pomanjkanje sodelovanja (Gostič, 1999).. 20.

(21) Izvajanje nadzora nad zasebno varnostnimi podjetji se kaže predvsem v treh oblikah: -. Inšpektor RS za notranje zadeve,. -. Policija,. -. Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja.. Največji nadzor nad dejavnostjo zasebnega varovanja izvaja Policija. Inšpektorat RS izvaja le omejen nadzor, čemur je vzrok pomanjkanje inšpektorjev. Problematičen pa je nadzor Zbornice nad njenimi člani, saj so nekateri managerji podjetij izrazili nezaupanje v delo zbornice (Sotlar, 2001).. 21.

(22) 3 Detektivska dejavnost 3.1 Formalno pravna podlaga za opravljanje detektivske dejavnosti Detektivska dejavnost je v svetu poznana od leta 1850, z začetkom prve detektivske agencije. V Sloveniji se je detektivska dejavnost pravno in praktično oblikovala po letu 1990 (Dvoršek, 2002). Poklic zasebnega detektiva je v Sloveniji zakonsko urejen od leta 1994 z Zakonom o detektivski dejavnosti (Ur. list RS, št. 34/1994). Detektivska dejavnost je veja zasebno varnostne dejavnosti, kar sicer predstavlja vzporedno dopolnitev javne varnostni, s katero pa nima organizacijsko tehničnih in pravnih povezav. Državni zbor RS je 1.marca 2011 sprejel Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1), ki določa upravičenost in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, ki opravljajo detektivsko dejavnosti. Zakon je detektivsko dejavnost opredelil ko zasebno, vendar zaradi javnega interesa, regulirano dejavnost. Zakon podrobno definira dejavnost, pravice in upravičenja detektivov. Pregled pravne ureditve pokaže, da bi detektivi glede na usposobljenost in druge zahteve, ki jih morajo izpolnjevati lahko opravljali več nalog, kot jih, predvsem v interesu udeležencev v kazenskih postopkih, kjer je razmerje med strankama nesorazmerno. Detektivska dejavnost je zbiranje in posredovanje informacij, pridobljenih v skladu s pravicami, ki jih detektivom daje ZDD (3. člen ZDD). Detektivsko delo je v osnovi usmerjeno v zbiranje, vrednotenje in analizo dokazov, zbiranje obvestil o osebah ter iskanje oseb in predmetov, povezanih s kaznivimi dejanji. Pri izvrševanju kazenskih sankcij gre pri delu detektivov predvsem za nadzor nad pogojnimi izpusti, prostimi izhodi in podobno. Navedeno jasno pokaže potrebo po spremembi zakonodaje, ki bi detektivom omogočila vključevanje v navedene postopke. Osnova delovanja je pogodbeni odnos zaupnega značaja, zasebnega detektiva zavezuje in omejuje interes naročnika, kar predstavlja osnovo za pridobitev 22.

(23) nekaterih podatkov iz evidenc državnih organov in drugih organizacij, ki drugim niso dostopni.. 3.2 Pogoji za opravljanje poklica detektiv Zakon v 5. in 8. členu določa, da mora kandidat za zasebnega detektiva opraviti preizkus znanja. Detektivska zbornica določi način preizkusa znanja, pri katerem pa sta v izpitni komisiji poleg članov zbornice tudi predstavnika Ministrstva za notranje zadeve RS. Uspešno opravljen preizkus je pogoj za pridobitev licence zasebnega detektiva. Prvi preizkusi znanja za pridobitev licence zasebnega detektiva so bili povsem neustrezni. Večina kandidatov za zasebne detektive je izhajala iz vrst nekdanjih policistov, kriminalistov in delavcev službe državne varnosti. Ti so se pri svojem delu dodobra seznanili s specialnimi tehnikami in postopki poizvedovanja, ter drugimi osnovnimi znanji in veščinami. V letu 1999 je Programski svet pripravil vsebinsko bogatejši in zahtevnejši preizkus znanja za bodoče zasebne detektive. Osnovni cilj programa je bil kandidatom zagotoviti dobro teoretično osnovo, ki bi jo v praksi potrebovali. Preizkus znanja in licenca sta tisti, ki naročniku detektivskih storitev zagotavljata kakovost, detektivu pa dajeta kredibilnost, katera je nujni pogoj zaupanja naročnika v detektivsko storitev (Dvoršek, 1999). Za pridobitev licence detektiva mora prosilec izpolnjevati naslednje pogoje ( 8. člen ZDD): -. državljanstvo Republike Slovenije ali države članice Evropske unije;. -. pridobljena visokošolska ali višješolska izobrazba;. -. opravljen detektivski izpit,. -. aktivno obvladanje slovenskega jezika,. -. oseba mora biti vredna zaupanja za opravljanje detektivskega poklica,. -. oseba ne sme biti pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;. -. oseba v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge ni opravljala nalog pooblaščene uradne osebe Ministrstva za notranje zadeve ali obveščevalnovarnostnih služb ali nalog policista.. 23.

(24) Poleg vseh strokovnih zahtev pa McMahorne (2001) navaja nekatere osebnostne lastnosti, ki naj bi jih imel uspešen zasebni detektiv. Te naj bi bile: dvom, radovednost, nepristranskost, brez predsodkov, možnost igranja različnih vlog, vztrajnost, iznajdljivost, sposobnost opravljati trdo delo, sposobnost pridobiti sodelovanje drugih,. iskreno zanimanje za detektivsko prakso, ponos ob dobrih. dosežkih, biti dober poslušalec, sposobnost biti preprost, sposobnost javnega nastopanja, razgledanost, lepo vedenje, fleksibilnost, intuitivno razumevanje človekove narave in samozavest.. 3.3 Delovne razmere, v katerih se opravlja poklic detektiva Zakon o detektivski dejavnosti v 9. členu določa delo in obseg zadolžitev zasebnih detektivov. Zakon določa, da sme detektiv pridobiti podatke neposredno od oseb, na katere se podatki nanašajo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki imajo podatke in so jih pripravljene posredovati prostovoljno (na kar jih zasebni detektiv opozori) ter iz sredstev javnega obveščanja in sicer: -. o osebah, ki so pogrešane ali skrite, o dolžnikih, o avtorjih anonimnih pisem in o povzročiteljih materialnih in nematerialnih škod,. -. o predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni,. -. dokaznem gradivu, potrebnem za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred pravosodnimi in drugimi organi oz. organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah,. -. zvestobi delavcev pri izvajanju konkurenčne klavzule,. -. podatkih o uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb,. -. kaznivih dejanjih in njihovih storilcih, ki se preganjajo na zasebne tožbe,. -. disciplinskih kršitvah in njihovih storilcih,. -. kandidatih za zaposlitev v okviru vsebine pisnega soglasja kandidata za zaposlitev.. Detektiv za fizične in pravne osebe opravlja svetovalne naloge na področju preprečevanja kaznivih ter drugih škodljivih dejanj, kot sledi: -. vse vrste civilnih sporov (odškodninski, lastninski družinski, delovni, itn.),. -. zasebne tožbe za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (razžalitev, obrekovanje, opravljanje itn.),. -. izvršilne postopke (preverjanje možnosti izvršb).. 24.

(25) Zakon o detektivski dejavnosti (Ur. l. RS, št. 17/2011) je detektivom bistveno izboljšal področje upravičenj, in sicer osebno zaznavo in uporabo tehničnih sredstev pri opravljanju dela. Kot pozitivna sprememba je obvezno usposabljanje in izpopolnjevanje pred pristopom k detektivskemu izpitu. Pred izdajo licence je predpisano varnostno preverjanje, natančno pa se opredelijo tudi varnostni zadržki za izdajo licence (Škrabar, Trivunović in Požru, 2011).. 3.4 Prednosti in slabosti poklica V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ena izmed definicij detektiva – oseba, ki jo nekdo najame, da poklicno skrbi za zaščito njegovih interesov. Definicija torej opredeljuje delo detektiva – s tem ko ga stranka najame, ga tudi pooblasti, da ji pomaga ščiti njene interese. Poklic detektiva je torej po eni strani nevaren, po drugi, pa human, saj zagotavlja pomoč ljudem (Balažič, 1998) ter ima pozitivne moralne lastnosti. Klavora (2001) pravi, da je detektiv oseba, ki pomaga državljanom reševati njihove probleme. Nasprotno pa Maier (2001) ugotavlja, da ima delo detektiva negativen prizvok. Delo detektiva je po javnem mnenju vezano na področje razvez zakonskih skupnosti in s tem povezanim zasledovanjem. Podoba je osnovana na podlagi podobe, ki so jo ustvarile tuje televizijske nanizanke in filmi. V resničnem detektivskem delu navadno primanjkuje akcije, saj je detektivsko delo resno, odgovorno in zahteva celega ter neoporečnega človeka (Balažič, 1998).. 3.5 Sodelovanje z drugimi poklicnimi skupinami Zasebni detektivi pri svojem delu uporabljajo podobno taktiko in tehniko, kot jo uporablja policija (poizvedovanje, nadzorovanje, laboratorijske preiskave). Po mnenju nekaterih avtorjev je razlika med njimi le v tem, da imajo zasebni detektivi manj pristojnosti (Kotnik, 1999). Komercializacija sicer policijskih opravil je povzročila, da so si zasebna podjetja pridobila moderno opremo, s katero so zbirala velike količine podatkov, poleg druge opreme za nadzorovanje. Zasebni detektivi so se tako počutili manj omejene, pri poseganju v posameznikovo zasebnost. Pri tem pa še vedno predstavlja problem. 25.

(26) predvsem izmenjava informacij med državnim in zasebnim sektorjem. Nekatere države imajo sicer zakonsko urejeno sodelovanje zasebnega sektorja kot pomočnika, vendar ne pri preiskovanju kaznivih dejanj. Meje med zasebnim detektivom in policistom so vse bolj nejasne, v ospredje pa prihajajo interesi posameznika, ki potrebuje različne oblike uslug, povezane z načini varovanja, ki jih država policija ne more izvajati. Državna policija ima omejena sredstva iz državnega proračuna, metem ko je zasebni sektor od tega neodvisen. Slednje pomeni izhodišče za sodelovanje zasebnega in javnega sektorja, oziroma policije in zasebnega detektiva. V primerjavi z drugimi varnostnimi organizacijami, ki izvajajo z zakonom določene ukrepe ima detektiv najmanj upravičenj za izvajanje dejavnosti na svojem področju. Pri tem govorimo o upravičenjih ne pooblastilih. Pooblastila detektivom podeljujejo v kontekstu pisnega pooblastila. naročniki za katere detektiv opravlja določeno. dejavnost in s katerim je podpisana pogodba. Zakon o detektivski dejavnosti določa vsa področja detektivskega dela. V primeru s policijskimi pooblastili lahko uporabljajo naprave za slikovno snemanje le v okviru naloge iz pooblastila, vendar le, če je to nujno potrebno za zavarovanje dokazov. Uporaba naprav za zvočno snemanje ali drugih pripomočkov za zavarovanje dokazov je dovoljena le skladno z jasno izraženo pisno ali zabeleženo ustno privolitvijo osebe, glede katere se bo naprava za zvočno snemanje uporabila (Sotlarin Čas, 2011).. 26.

(27) 4 Občinski redarji 4.1 Formalno pravna podlaga za opravljanje dejavnosti občinskega redarja Prvi pojav občinskega redarstva v Sloveniji beležijo leta 1963 in 1974 po ustavnih spremembah. Tako je Ljubljana v tem času zaposlila prve občinske nadzornike (redarje). Zakon lokalne samouprave iz leta 1993 je določal osnovne naloge občine, ki so zajemale tudi avtonomnost organizacije in vodenje občinskega redarstva. Zakon o občinskem redarstvu (ZORed - Ur. list RS, št. 139/2006) ureja pristojnosti občine za ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog občinskega redarstva. ZORed je razdeljen na devet poglavij, in sicer. -. občinsko redarstvo,. -. program varnosti,. -. pooblastila občinskega redarja,. -. pogoji za opravljanje nalog pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva,. -. uniformo, označbe in oprema,. -. evidenc občinskega redarstva,. -. nadzor nad izvajanjem zakona,. -. kazenska določila,. -. prehodne in končne določbe.. Zakon v 3. členu določa pogoje za opravljanje dela uradnih oseb občinskega redarstva -. vrste pooblastil, ustne uredbe, ugotavljanje istovetnosti, zadržanje. storilca na kraju kaznivega dejanja ali prekrška, uporaba prisilnih sredstev, obveščanje o kaznivem dejanju in obveščanje o zadržanju in uporabi prisilnih sredstev, ocena uporabe prisilnih sredstev, postopek komisije za oceno za njihovo uporabo ter določanje o pritožbah. Občinsko redarstvo skladno s predpisi in občinskim programom varnosti iz 6. člena ZORed skrbi za javno varnost in javni red. Pristojnosti občinskega redarstva: -. nadzor varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih,. 27.

(28) -. varovanje cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij,. -. skrb za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah,. -. varovanje javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine,. -. vzdrževanje javnega reda in miru.. Delovanje občinskega redarstva se navezuje tudi na Zakon o varnosti cestnega prometa, kjer 15. člen določa, da mestno redarstvo zagotovi varen in neoviran promet po cestah v naseljih in na občinskih cestah izven naselja in da zavaruje okolje in ceste ter urejajo določbe zakona. Pri opravljanju nalog in pooblastil občinski redarji sodelujejo s policisti. Kadar občinski redarji opravljajo naloge, ki jih določa zakon, skupaj s policisti, so dolžni ravnati po navodilu policista oziroma vodje policijske enote (9. člen ZORed). V 10. členu ZORed so navedena naslednja pooblastila, ki jih ima občinski redar, s čemer mu je zagotovljeno izvajanje nalog javne varnosti in javnega reda na območju občine: -. opozorilo;. -. ustna odredba;. -. ugotavljanje istovetnosti;. -. varnostni pregled osebe;. -. zaseg predmetov;. -. zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja;. -. uporaba fizične sile, sredstev za vklenjanje in vezanje, plinskega razpršilca (prisilna sredstva).. Če z zakonom ni določeno drugače za izvajanje nalog redarji uporabljajo določbe Zakona o policiji in podzakonske predpise, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov. Poleg navedenih pooblastil imajo redarji tudi druga pooblastila oziroma pravice in dolžnosti, ki jih določajo Zakon o prekrških, Zakon o varnosti cestnega prometa in drugi predpisi, Zakon o varstvu javnega reda in miru.. 28.

(29) 4.2 Pogoji za opravljanje nalog občinskega redarja Pooblaščene uradne osebe občinskega redarstva morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev. Opraviti morajo predpisan preizkus znanja za vodenje in odločanje o prekrškovnem postopku ter preizkus znanja za opravljanje nalog občinskega redarstva in za uporabo pooblastil občinskega redarja (20. člen ZORed). Za opravljanje dela občinskega redarja je potrebna najmanj srednja splošna ali srednja strokovna izobrazba. Kandidat za vodenje občinskega redarstva pa mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali njej enakovredno raven izobrazbe. Za vodenje postopka in izdajo plačilnega naloga iz pristojnosti občinskega redarstva je pooblaščen občinski redar, za vodenje postopka in izdajo odločbe o prekrških je lahko pooblaščena le uradna oseba, ki ima najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali njej enakovredno raven izobrazbe. Zakon o občinskem redarstvu (ZORed) v 20. členu določa pogoje za opravljanje nalog občinskega redarja, v katerem je navedeno, da morajo pooblaščene uradne osebe občinskega redarstva izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, opraviti preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku ter preizkus znanja za opravljanje nalog občinskega redarstva in za uporabo pooblastil občinskega redarja. Kandidat za vodjo občinskega redarstva mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali njej enakovredno raven izobrazbe, za občinskega redarja pa najmanj srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo. Usposobljenost pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva se zagotovi z izvajanjem strokovnega usposabljanja in podobnim izpopolnjevanjem ter preizkusom znanj. Program in čas trajanja strokovnega usposabljanja ter način opravljanja preizkusa znanj za opravljanje nalog občinskega redarstva predpiše minister za notranje zadeve. Slednji imenuje komisijo za opravljanje preizkusov znanja. Sredstva za izvajanje usposabljanj in preizkusov znanj občinam zagotavlja ministrstvo za notranje zadeve.. 29.

(30) Dokler občinski redar ne opravi strokovnega usposabljanja in preizkusa znanja je občinski redar – pripravnik, kot določa 22. člen ZORed. Usposabljanje in preizkus znanja pa mora opraviti najkasneje v enem letu po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z občino. Kot pripravnik namreč ne sme opravljati nalog občinskega redarja.. 4.3 Sodelovanje z drugimi poklicnimi skupinami Pooblastila občinskega redarstva so dokaj skopa v primerjavi s policijo, vendar občinski redarji pri izvajanju nalog in pooblastil sodelujejo s policijo, na način, da ob zaznavi dejanja obvestijo policijo. Tako so dolžni ravnati v skladu z navodili policistov tudi v primeru zadržanja osebe, da policija izvede nadaljnji postopek. Občinski redarji so pri opravljanju svojih nalog povezani s policijo, kot določa tudi ZORed. Lavtar in Kečanović (2007) pa poudarjata, da se kljub koristim partnerstva ni mogoče zanesti zgolj na načela. ZORed zato zapoveduje medsebojno sodelovanje. Oba organa sta pogosto v medsebojnih stikih, saj so srečanja med policijo in mestnimi redarstvi navadno organizirana na mesečni ravni. Težje je reči kako pogosto bo do stikov prihajalo ob izvajanju nalog na terenu. V teh primerih zakon partnerjev ne razvršča hierarhično. Zakon jasno definira sodelovanje med policijo in občinskimi redarji, pri čemer poudarja da sta to ločena in samostojna subjekta, ki odgovarjata vsak za svoje delo. To posebej velja pri uporabi pooblastil in vodenju prekrškovnega postopka. Policisti so delavci državnega organa Policije, ki deluje kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Svoje pristojnosti in naloge črpajo iz zakonov in podzakonskih aktov, kar pomeni da je policija povsod po Sloveniji dolžna nuditi enako varnostno storitev. Pri tem policisti izvajajo svoja primarna pooblastila, ki jih določa Zakon o Policiji (2006). Občinski redarji pa so uradniki, zaposleni v občinah ali v medobčinskih organih, ki tako kot policisti pristojnosti in naloge črpajo iz zakonov in podzakonskih predpisov. Poleg navedenega pa občinskim redarjem pristojnosti in naloge določajo še občinski predpisi (statut občine, programi varnosti in občinski odloki) (Jeršin, 2008). Organizacije, ki zagotavljajo varnost morajo biti med seboj čim bolj povezane. Najpogostejša oblika sodelovanja med policijo in zasebno varnostnimi podjetji so skupna zaščita javnih shodov (športni dogodki, koncerti), pri prevozu in varnosti denarja, ter pri skupnih intervencije ob odgovoru na alarm, izmenjava informacij. 30.

(31) (čeprav je policija previdna ob posredovanju informacij nedržavnim akterjem) (Sotlar in Čas, 2011).. 5 Policija Po splošni definiciji je policija, kot jo opredeljujejo Kečanovič, Klemenčič, Zidar in Pavlin (2006) organ izvršilne veje oblasti, pristojen za javno varnost, vzdrževanje javnega reda in uveljavljanje zakonov. Zakon o policiji (Uradni list RS, 66/09) opredeljuje temeljne naloge policije. Policija ne skrbi samo za odkrivanje storilcev kaznivih dejanj, prometno varnost, mejno kontrolo in javni red, temveč tudi iščejo pogrešane, pobegle in druge osebe, opravljajo naloge vezane na prijavo prenočišča in bivališča ter nadzorujejo spoštovanje predpisov, ki urejajo gibanje in prebivanje tujcev. Policijske postaje fizičnim in pravnim osebam izdajajo odločbe na prvi stopnji, na podlagi katerih se lahko zadržujejo na mejnem prehodu. Pomembne naloge policije so varovanje okolja ter zagotavljanje pomoči vsem, ki imajo javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij uprave, če pri izvrševanju svojih nalog naletijo na ogrožanje ali če to utemeljeno pričakujejo. Pri zagotavljanju varnosti pa policija sodeluje z organi lokalnih skupnosti, organizacijami, institucijami in občani (Gorenak in Gorenak, 2011).. 5.1 Formalno pravna podlaga za opravljanje dejavnosti policije Zakon o policiji (ZPol – UPB7, Ur. l. RS, št. 66/2009) iz leta 2009 je v letu 2013 zamenjala nova policijska zakonodaja (Zakon o organiziranosti in delu policije – ZODPol). Zakon o organiziranosti in delu policije (Ur. l. RS, št. 15/13) je urejen v štirinajstih poglavjih: 1. Splošna določila o pojmu policije; 2. Razmerje med ministrstvom in policijo; 3. Organizacija in vodenje policije; 4. Sodelovanje posameznikov pri izvajanju nalog policije in njihove pravice; 5. Sodelovanje policije s samoupravo lokalne skupnosti, civilno družbo ter medinstitucionalno sodelovanje – partnersko sodelovanje za zagotavljanje večje varnosti ter druge oblike sodelovanja,; 31.

(32) 6. Mednarodno sodelovanje in sodelovanje v mednarodnih civilnih misijah; 7. Uniforma, položajne oznake in simboli; 8. Status policistov ter posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij in ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja 9. Priznanja 10. Izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in raziskovalna dejavnost 11. Pomožna policija 12. Delovanje policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju 13. Kazenske določbe in nadzor 14. Predhodne in končne določbe Zakon o policiji se povezuje s številnimi drugimi zakoni, podzakonskimi akti in prepisi Evropskih skupnosti z delovnega področja organa, ki so nujni za delovanje policije. Pri tem so pomembna tudi pravila, uredbe, kodeks delovanja organa – Pravilnik o policijskih pooblastilih (Ur. l. RS, št. 40/2006), Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP, Ur. l. RS, št. 109/2010), zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1, Ur. l. RS, št. 70/2006) in drugi.. 5.2 Vloga policije v sodobni družbi Policija že dolgo več ne obravnava zgolj kršiteljev zakonov, svojo energijo in čas usmerja predvsem v zadovoljevanje zahtev in potreb skupnosti. Policist ne odkriva zgolj kršilcev zakonov, ampak opravlja tudi storitvene dejavnosti za posameznike v skupnosti. Potrebe skupnosti se namreč pojavljajo tudi takrat, ko druge službe ne delujejo in tako policija opravlja njihovo naloge, ki niso njihove prvotne. Tako policiste najdemo v vlogi svetovalca, turističnega vodiča, zdravnika, posrednika, socialnega delavca (Lobnikar in Pagon v Gorenak in Gorenak, 2011: 254). Policija pričakuje odobravanje in podporo javnosti ob njenem izvajanju legitimnih nalog, kadar bo te izvajala skladno s koristnimi in demokratičnimi cilji ter na etično sprejemljiv način (Gorenak in Gorenak, 2011).. 5.3 Delovne razmere, v katerih se opravlja poklic policist Zakon o policiji (ZPol – UPB7, Ur. l. RS, št. 66/2009) kot poseben zakon v 81. in 82. členu določa delovne pogoje policistov.. 32.

(33) Delavci policije so dolžni opravljati delo v posebnih pogojih, kadar je to potrebno za izvajanje z zakonom določenih nalog. Posebni delovni pogoji (81. člen ZPol): -. delo v neenakomernem delovnem času;. -. delo v izmenah;. -. delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih;. -. delo preko polnega delovnega časa;. -. popoldansko in nočno delo;. -. pripravljenost na delo v delovnih prostorih, na določenem kraju ali od doma;. -. delo v deljenem delovnem času.. Po lestvici stresa glede na vrsto poklica se poklic policista uvršča na drugo mesto (Pettinger, 2002). Lestvica stresa je postavljena za 100% kadrovsko zasedenost, kar pomeni da so policisti na Policijskih postajah z manjšo kadrovsko zasedenostjo od predvidene podvrženi visokemu faktorju stresa, kar pa predstavlja nevaren dejavnik tveganja za razvoj kroničnega stresa. Policist opravlja naloge s povečano nevarnostjo za zdravje in poškodbe pri delu. V posameznih primerih je ogroženo tudi njegovo življenje. Zaradi tega pri svojem delu uporablja zaščitna sredstva, opremo in različne pripomočke. Najučinkovitejši varovalni ukrep je dosledna uporaba znanj, veščin in spretnosti, ki jih je pridobil v času šolanja oziroma usposabljanja. Praktična uporaba naučenega, na primer v postopku z osebo pri legitimiranju ali privedbi, lahko bistveno zmanjša možnost poškodbe. http://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=1598&Filter=. 5.4 Sodelovanje z drugimi poklicnimi skupinami Zasebni varnostniki in detektivi so za razliko od državnih policistov brez pomislekov in večjih ovir uporabljali sredstva, za katera si morajo policisti pred uporabo pridobiti ustrezna dovoljenja. Tako je bilo delo varnostnikov manj normativno omejeno, poleg tega so imeli zasebni varnostniki tudi manj administrativnega dela. Prav slednje je vodilo v konkurenco med policisti in varnostniki. Policija ima nalogo državnega nadzora nas zasebno policijo, ugotavlja odklonilne pojave v zvezi z uporabo sile, ogrožanjem varnosti, neupravičenim prisluškovanjem in zvočnim snemanjem, malomarnim ravnanjem, neupravičenim slikovnim snemanjem in 33.

(34) kršitvami tajnosti medijev. Naštete oblike kriminalitete se najpogosteje pojavljajo pri izterjavi dolgov. Policisti imajo prav zaradi navedenega slabo mnenje o zasebnih detektivih. Na drugi strani, pa tudi policisti ne spoštujejo zakonov pri opravljanju svojega dela, kar vpliva na negativno stališče varnostnikov do policije (Gostič, 1997). Slovenska policija je začetke zasebno varstvene dejavnosti sprejela zadržano. Razlogi za nezaupanje so predvsem (Dvoršek, 1998): -. nejevolja zaradi konkurence,. -. nevarnost sporov (kadrovsko jedro zasebnega varstva sestavljajo bivši policisti in bivši delavci službe državne varnosti,. -. nejevolja zaradi nove zakonodaje, ki opredeljuje zasebno varovanje in detektivsko dejavnost.. Čeprav zasebna varnost pomeni razbremenitev policije, o tem nihče ni razmišljal. Slabosti detektivske dejavnosti so bile predvsem slaba usposobljenost detektivov in njihova slaba opremljenost. Slovenskim policistom je strogo prepovedano v prostem času delati za zasebno varnostna podjetja ali za zasebne detektive. To ni dovoljeno niti Policiji kot organizaciji, čeprav je taka oblika sodelovanja pogosta v drugih državah (Sotlar in drugi).. 34.

(35) 6 Raziskava družbeno socialnega položaja varnostnikov v Sloveniji 6.1 Namen in cilji raziskave Glavni namen raziskave je bil s pomočjo strukturiranih intervjujev pridobiti vpogled v trenutno stanje na področju družbeno socialnega položaja varnostnikov v Sloveniji. Cilj raziskave je bil oceniti družbeno socialni položaj varnostnikov v Sloveniji z vidika drugih organov varovanja. V ta namen so bili opravljeni intervjuji s posameznimi predstavniki policije, občinskega redarstva, zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti. Pri tem sem pridobil informacije o položaju posameznega organa varovanja, potrebni usposobljenosti zaposlenih v zasebno varnostni dejavnosti, pogojih dela, ki ga opravlja posamezni organ varovanja, oblikah medsebojnega sodelovanja, odnosu do izvajanja zasebno varnostne dejavnosti.. 6.2 Opis uporabljene metode, inštrumenta in vzorca V diplomskem delu sem uporabil metodo preučevanja strokovne literature, kjer gre za primerjavo različnih virov. Večji del literature predstavljajo strokovni članki ter prispevki s konferenc. V nadaljevanju je bila uporabljena metoda raziskovanja intervju. O okviru diplomskega dela sem opravil intervju z vodjo občinskega redarstva mestne občine Kranj, sekretarjem zbornice zasebnih detektivov, predsednikom zbornice za zasebno varovanje Slovenije in vodjo policijske enote Brnik. V intervjuju sem izpostavil predvsem področja sodelovanja, medsebojnih poklicnih odnosov ter vprašanje opredelitve zasebnega varovanja v povezavi z zahtevnostjo dela, zahtevano izobrazbo in družbeno socialnim položajem varnostnikov v Sloveniji. Intervjuji so bili opravljeni osebno z vsakim od navedenih posameznikov obdobju enega tedna med 12.05. 2014 in 19.05.2014.. 6.3 Hipoteze V nalogi uporabljena strokovna literatura in opravljeni intervjuji predstavljajo osnovo za postavitev nekaterih hipotez, ki jih bom poskušal potrditi. -. Varnostniki v zasebnem varovanju so slabo plačani. -. Varnostniki strokovno niso dovolj usposobljeni za opravljanje svojega dela.. 35.

(36) -. Poklic varnostnika ni zahteven, navadno predstavlja osebam le začasno zaposlitev, kot izhod v sili.. 6.4 Intervjuji Z izvedbo intervjujev sem želel pridobiti vpogled v sodelovanje ključnih izvajalcev nalog s področja varovanja in ker mnogi modeli izvajanja policijske dejavnosti izhajajo iz konceptov soodvisnosti, je pomembno kako druge poklicne skupine obravnavajo poklic varnostnika. a) Vprašanja sekretarju zbornice zasebnih detektivov so bila: Zasebno varovanje je oblika nadstandardne varnosti, medtem ko policija predstavlja osnovno obliko varovanja, ki je v enaki meri zagotovljena vsem državljanom. Kakšna je pri tem vloga zasebnih detektivov in kako sebe opredeljujete? » Tako, kot je vzročna zveza med policijo in zasebno varnostjo, tako je tudi interakcija med detektivi in policijo. Zadeve laične javnosti se v strokovnem smislu s pooblastilom prenesejo na strokovnjaka – detektiva.« Je poklic varnostnika v Sloveniji primerljiv s podobo varnostnika v drugih državah Evropske unije? » Navedeno je le moja osebna laična ocena, za kompetentnejšo oceno bi bilo potrebno narediti podrobnejšo raziskavo. V zadnjih dvajsetih letih se je v zasebnem varovanju veliko naredilo. Pri čemer je pomembno vlogo imela Fakulteta za varnostne vede. Leta 1998 je bilo ustanovljeno Društvo za zasebno varovanje in državljansko samovarovanje.« Je izvajanje varnostne dejavnosti, poklic varnostnika spoštovan poklic v Sloveniji? »Tu je posredi neka oblika prisile. Pomembno je, kako se poklic opravlja, veliko je odvisno od delovanja posameznika. Občani pričakujejo več pomoči s strani policije in drugih represivnih organov kot s strani varnostnikov.« Menite da so varnostniki v Sloveniji zadostno usposobljeni za izvajanje del varovanja ljudi in premoženja? » Mislim, da ne. Predvsem pa je to delo zbornice za zasebno varovanje v sodelovanju s fakulteto.«. 36.

(37) V literaturi sem predstavil zahtevana znanja in kompetence za izvajanje detektivske dejavnosti, tudi nekatere željene osebnostne lastnosti zasebnih detektivov. Za opravljanje varnostne službe teh zahtev ni, pa bi po vašem mnenju morale biti? Bi tako morda lahko dvignili ugled dela in oseb, ki opravljajo delo varnostnikov? » Vsekakor bi bilo to potrebno. Vendar se pri tem postavlja vprašanje ali smo t sposobni narediti in tudi zagotoviti temu ustrezen kader.« Ste seznanjeni s plačilnimi razredi drugih organov varovanja (javnega in zasebnega sektorja)? Kako bi ob tem lahko komentirali višino plač varnostnikov, če vam povem, da so plače varnostnikov v večini pod povprečjem oziroma so na ravni minimalnih zagotovljenih plač. » To je popoln nesmisel, glede na pogoje dela. Varnostnikom je zaupana velika odgovornost, prav tako so visoka pričakovanja naročnika.« Kakšni so načini sodelovanja med zasebnimi varnostnimi podjetji in zasebnimi detektivi? Oblike sodelovanja. »Sodelovanje je prisotno, kadar je to potrebno. Preventivnega sodelovanja pa žal ni, čeprav bi to prispevalo h kvaliteti storitev. V preteklosti je bilo celo nekaj nagajanja (kontrole bolniških odsotnosti z dela).« Kakšen je odnos zasebnih detektivov do varnostnih služb in varnostnikov? » Rekel bi, da pri tem nikoli nismo zaznali posebnosti. Kadar pride do sodelovanja, sodelovanje poteka korektno. Nesoglasij pri tem ni zaznati.« b) Vprašanja vodji občinskega redarstva mestne občine Kranj: Zasebno varovanje je oblika nadstandardne varnosti. Jo vidite kot takšno, kako jo sami opredeljujete? »Bogatejše občine si lahko privoščijo več varovanja, tehničnega in fizičnega.« Je poklic varnostnika v Sloveniji primerljiv s podobo varnostnika v drugih državah Evropske unije? » Lahko bi rekel da, razen Velike Britanije, kjer delo varnostnikov ureja anglosaksonska zakonodaja.«. 37.

(38) Menite da so varnostniki v Sloveniji zadostno usposobljeni za izvajanje del varovanja ljudi in premoženja? (glede na to da je za izvajanje del varnostnika zahtevana nižja stopnja izobrazbe kot za opravljanje del občinskega redarstva). »Zelo različno. Odvisno od delovnega mesta. Za opravljanje varovanja v lokalih je potrebne več komunikacije, bolj subtilen pristop do problema, pri samem osnovnem varovanju premoženja je te komunikacije manj.« Kakšne so po vašem mnenju pristojnosti varnostnih služb in varnostnikov pri izvajanju njihovega dela (v primerjavi z občinskim redarstvom)? » Pristojnosti se razlikujejo glede na to ali so zaposleni v zasebnem sektorju oziroma javnem sektorju.« Ste seznanjeni s plačilnimi razredi drugih organov varovanja (javnega in zasebnega sektorja)? Kako bi ob tem lahko komentirali višino plač varnostnikov, če vam povem, da so plače varnostnikov v večini pod povprečjem oziroma so na ravni minimalnih zagotovljenih plač. »Tudi plačilni razredi mestnega redarstva so nizki, zaposlenim je tako zagotovljen le majhen odstotek plače višje od minimalne zagotovljene plače v RS.«. c) Vprašanja predsedniku zbornice za zasebno varovanje Slovenije: Katalog standardov strokovnih znanj določa pogoje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za opravljanje zasebnega varovanja (določanje strokovnih znanj in spretnosti). Pa menite da to zadošča za opravljanje poklica varnostnika/varnostnice ljudi in premoženja? » Glede na izkušnje so pogoji ustrezni, predpisujejo namreč 101 uro usposabljanja za varnostnika, pisni in praktični izpit. Programi izobraževanja so verificirani. Za opravljanje specialnih del, kot je varovanje lokalov ali prevoz denarja so predvidene dodatne ure izobraževanja, v obsegu 16-82 ur. S tem pa seveda nismo rešili problema nizke zahtevane ravni izobrazbe. Ob nastanku prvih katalogov usposabljanja v letih 2004-2005 je bila v gospodarstvu velika konjuktura. Takrat so bile izražene tendence po 4. ali 5. stopnji izobrazbe, vendar glede na naraščajoče potrebe gospodarstva po kadru takšnega profila ni bilo mogoče dobiti. Zaradi povečanih potreb smo se odločili za znižano stopnjo izobrazbe, kar je povečalo nabor kandidatov. Takrat se je to zdela pametna odločitev. Z nastopom recesije pa se je to spremenilo. Delovnih mest je manj, kandidatov pa več. V praksi ima večina zaposlenih v zasebnem varovanju srednješolsko izobrazbo, nekateri celo višjo. Zasebno varovanje je gospodarska 38.

(39) dejavnost, ki se mora prilagajati trgu, zato se za spremembe predpisov nismo določili, predpisi so tako ostali ohlapnejši v duhu fleksibilnosti trgu.« Zasebno varovanje je oblika nadstandardne varnosti (za lastne potrebe naročnikov). Bi lahko rekli, da je tudi sam poklic varnostnika nadstandarden? »Zasebno varovanje je gospodarstva dejavnost, ki se na trgu pojavlja v močni konkurenci. zasebno. varnostnih. podjetij.. Zasebno. varovanje. ne. predstavlja. nadstandardne storitve, temveč potrebo. Določena dela opravljajo le zasebno varnostna podjetja. Nekoč je prevoz denarja izvajala le policija, danes temu ni več tako. S prevozom denarja se danes ukvarjajo le še zasebno varnostna podjetja. Enako je z intervencijami v lokalih, kar je postalo domena varnostnikov. Prav tako je napredoval razvoj tehnike, ki jo ponujajo zasebno varnostna podjetja – montaže alarmnih sistemov. Danes je to v Sloveniji postalo nepogrešljiv del zagotavljanja varnosti. Dejavnost regulira Zakon o zasebnem varovanju, tako da je dejavnost zelo dodelana in nepogrešljiva. Če bi zasebno varovanje želeli odpraviti, bi nastal velik vsedržavni varnostni problem.« Je poklic varnostnika v Sloveniji primerljiv s podobo varnostnika v drugih državah Evropske unije? »V nekaterih ja, drugod ne. Avstrija in Italija nimata urejene zakonodaje, ki bi urejala področje zasebnega varovanja. Varnostno osebje se zaposli brez ustreznih licenc. Pri tem pa smejo ukrepati le kot navadni državljani. Pri nas je to urejeno in dejavnost na višjem nivoju. Pri tem nas posnemajo predvsem v balkanskih državah: Hrvaška, Srbija, Makedonija. Skandinavske države veliko vlagajo v zasebno varovanje.« Kateri so elementi zadovoljstva pri delu, da bi bil posameznik (zaposleni) zadovoljen s svojim delom (samostojnost pri delu, vsebina dela, plača, odnosi pri delu, delovne razmere,…)? »Zbornica pri tem nima veliko. Zbornica predstavlja delodajalce in bo v prihodnje partner za pogajanja s sindikati.« Kakšni so načini sodelovanja med zasebnimi varnostnimi podjetji in državnimi organi za zagotavljanje varnosti? » Podpisan je protokol med zbornico in direktorjem policije. MNZ je regulator zasebnega varovanja. Njegove pristojnosti določa zakon. Z mestnim redarstvom so. 39.

Referencias

Documento similar

Resumen: Este artículo pretende investigar el trabajo de Brigadas Internacionales de Paz (Peace Bri gades In ter na tional - PBI ), y las contribuciones que esta

In Resolution 1601 (2008) the PACE stated that the existence of “a political opposition inside and outside of parliament is an essential component of a

Y que encuentra apoyo formal en esta Ley, que en su artículo 55 ofrece base para concebir el silencio negativo como un acto y que en el artículo 38 sólo obliga a la Administración

PA86-0191, tuvo como objetivo el desarrollo de un nuevo proceso para la síntesis de ter-butanol por hidratación directa de isobuteno.. El proceso consta de dos partes fundamentales:

.1 rio Llobrepat = BaGoin flobrepat Provincia Larcelona u Province Baimelin.. rio Ter � Basmin Ter Cataluña

de re sponsab ilitats li ter à ries... li

Sobre esta cuestión ROIG TORRES , considera que debería reformarse el 30 referido tipo penal, no solamente suprimiendo el resultado, sino también limitando

• Entregar a la comunidad profesionistas egresados del Tecnológico de Monterrey con más competencias para integrarse a las organizaciones y a la sociedad.. • Brindar