Obveščevalna podpora v oboroženih spopadih : diplomsko delo univerzitetnega študija

Texto completo

(1)DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Obveščevalna podpora v oboroženih spopadih. Maj, 2013. Aljaž Pečnik Mentor: red. prof. dr. Iztok Podbregar Somentor: pred. dr. Franc Željko Županič.

(2) KAZALO Povzetek .......................................................................................................................... 5 Summary .......................................................................................................................... 7 Uvod ................................................................................................................................. 9 1 Civilna obveščevalna dejavnost ..............................................................................11 1.1 Obveščevalna dejavnost ...................................................................................11 1.2 Zvrsti, vrste in delitve obveščevalne dejavnosti......................................... 13 1.3 Obveščevalni krog ............................................................................................. 16 1.4 Podatek in informacija ..................................................................................... 17 1.5 Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA)................................... 18 2 Vojaška obveščevalna dejavnost (VOBDE)............................................................ 22 2.1 Definicije obveščevalne dejavnosti v vojski ................................................ 25 2.2 Natov standard (STANAG) AJP – 2 ................................................................... 27 2.3 Vojna, oboroženi spopad, krizno stanje, “nevidna vojna” med obveščevalnimi službami ........................................................................................ 29 2.4 Vojaški obveščevalni viri in operativne discipline zbiranja podatkov oziroma posebne operativne metode obveščevalnih služb v oboroženem spopadu ..................................................................................................................... 31 2.5 Določbe zakona o obrambi o vojaški obveščevalno-varnostni dejavnosti .................................................................................................................................... 34 2.6 Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo Republike Slovenije .................................................................................................................... 35 2.7 Svet za nacionalno varnost (SNAV)................................................................. 38 2.8 Organizacija Slovenske vojske na obveščevalnem področju ..................... 38 2.9 Vojaška obveščevalna dejavnost v službi nacionalne varnosti ................. 39 2.10 Vojaška obveščevalna dejavnost v službi mednarodne varnosti ............ 41 2.11 Zasebne obveščevalne službe v oboroženem spopadu............................. 43 3 Operativno-obveščevalno delovanje na bojišču ................................................. 46 3.1 Izvidništvo (izvidovanje) .................................................................................. 46 3.2 Obveščevalni problemi na bojišču ................................................................. 48 3.3 Uporaba zvez med oboroženih spopadom .................................................... 50 3.4 Obveščevalno-varnostna struktura v Slovenski vojski - Štabni obveščevalni in varnostni organi (ŠOVO) v Slovenski vojski ............................. 51 4 Mednarodno pravo oboroženih spopadov ............................................................. 54 4.1 Vojne zvijače ..................................................................................................... 54 4.2 Perfidije .............................................................................................................. 54 4.3 Vojni ujetniki ..................................................................................................... 55 4.4 Vohuni ................................................................................................................. 57 4.5 Odgovornost in vloga poveljnika .................................................................... 58 5 Raziskava.................................................................................................................... 61 5.1 Predpostavke in omejitve raziskave .............................................................. 62 5.2 Uporabljene raziskovalne metode in metodologija .................................... 63 5.3 Zaključki raziskave – odgovori na predpostavke in odgovori ter ugotovitve pri vprašanjih pri izvedbi raziskave z uporabo strukturiranega intervjuja .................................................................................................................. 65 5.3.1 Odgovori na predpostavke ....................................................................... 65 3.

(3) 5.3.2 Odgovori ter ugotovitve pri vprašanjih pri izvedbi raziskave z uporabo strukturiranega intervjuja .................................................................. 66 5.4 Ugotovitve in spoznanja pri izvedbi raziskave ............................................ 71 5.5 Pogovor z nadporočnikom častnikom B. L. ................................................... 72 6 Sklepne misli ............................................................................................................. 74 7 Uporabljeni viri ......................................................................................................... 76 8 Priloga: Vprašalnik – izvedba strukturiranega intervjuja .................................. 85. 4.

(4) Povzetek Obveščevalna dejavnost je potrebna tako v miru kot v vojni. V mirnem času spremlja, analizira in napoveduje varnostne in vojaško-politične razmere v državah, ki so strateško pomembne, saj so uspehi v vojni praviloma odvisni od naših početij v miru. Analiziranje in proučevanje političnih ciljev je pomembno, saj so vojaški spopadi oziroma grožnje njihove posledice. Naloga obveščevalne dejavnosti je pravočasno zaznavanje ogrožanja varnosti države, proučevanje tujih oboroženih sil, njihove oborožitve, strategije in taktike ter njunih predvidenih ciljev ob morebitnem oboroženem spopadu. Obveščevalna dejavnost je bistvena komponenta vseh vojaških moči. Obstaja na vseh nivojih poveljevanja v podporo poveljnikom in drugim pri učinkovitih odločitvah, s tem ko jih oskrbujejo s pravočasnimi in točnimi razumevanji nasprotne strani v spopadu in operativnega okolja. Pri vsaki operaciji je potrebno načrtovanje in upanje v uspešnost zbranih informacij o nasprotniku in okolju, kar postane obveščevalna informacija. Enako pomembno je delovanje proti nasprotniku, tj. odvzemanje njihovih možnosti priti do znanj o naših lastnih dejanjih, ukrepanjih, zmožnostih in namerah. Obveščevalna dejavnost je v vojaškem kontekstu produkt našega vedenja in razumevanja fizičnega okolja; vremena, demografskih značilnosti in kulture na območju operacij, o aktivnostih, zmožnostih in namerah resnične ali bodoče potencialne grožnje oziroma katerega koli drugega bitja ali situacije. Vojaška obveščevalna dejavnost je temeljna dejavnost načrtovanja, vodenja operacij in uveljavljanja preventivne zaščite sil med vsemi fazami in razsežnostmi spopadov oziroma konflikta. Obveščevalna dejavnost omogoča poveljniku nadzor nad situacijo in pregled nad skrivnostmi okolja. Na drugi strani pa daje poveljniku s tem tudi večjo odgovornost. Poveljnikova dolžnost je namreč poskrbeti, da se zbere dovolj informacij, ki so na razpolago v danem času napada, da se prepreči povzročitev kolateralne škode civilnemu prebivalstvu oziroma čimvečjo zaščito svojim oboroženim silam. Obveščevalna dejavnost oskrbi poveljnika z ocenami o nasprotnikovih zmožnostih in dejanjih, kot tudi o pričakovanih oziroma možnih nasprotnikovih potekov akcij, premikov, centrov zgoščenih sil in točk ranljivosti. Posedovanje učinkovite in uspešne obveščevalne dejavnosti lahko primpomore h kritični strateški, operativni in taktični 5.

(5) prednosti pred sovražnikom, s tem ko ima poveljnik vpogled v nasprotnikov krog oziroma sistem odločanja, kar privede do sposobnosti hitrejšega delovanja in odzivanja kot nasprotnik. Poveljnik lahko tako načrtuje operacije, ki temeljijo na vsakem znanju, ki bo zmanjšalo tveganje njegov enot in vojakov na bojišču pri izvajanju operacij ter povečalo možnosti za uspeh pri napadih. Vsak. poveljnik. vodi. obveščevalni proces.. obveščevalno. dejavnost.. Poveljnik. mora. “peljati”. Tudi tedaj kadar ima svoje obveščevalne enote oziroma. oddelke, ki mu svetujejo, mora imeti jasno razumevanje o prednostih in omejitvah obveščevalnega procesa. Vsak čas mora snovati kratke, jasne. zahteve po. obveščevalne dejavnosti in jih razlagati v skladu s kontekstom svoje misije (Joint Doctrine Manual of the Canadian forces, 2013).. Ključne besede “Obveščevalna. dejavnost”,. “obveščevalne. službe”,. “vojaška. obveščevalna. dejavnost”, “oboroženi spopadi”, “krizno upravljanje”, “nacionalna varnost”, “mednarodna varnost”, “obveščevalna podpora”, “zasebne obveščevalne službe”.. 6.

(6) Summary - Intelligence support in armed conflicts Intelligence activity is essential in peace-time and in war. In peace-time intelligence activity escorts, analyses and predicts security and military-political situation in the strategically important states, because the success in war depends on our behaviour in peace-time. Very important is analyzing and researching the political aims, because armed conflicts or war-threats are their consequences. The task of intelligence activity is timely perception of security threats towards some country, investigation of foreign armed forces, their armament, strategy, tactics and expected targets in the eventual armed conflict. Intelligence activity is needed part of all military forces. It exists at all levels of command as the support to the commanders and others for the effective making of decisions with providing them the timely and accurate understandings of the adversaries and other operative environment. Every operation requires planning and successful collection of information about the adversaries and environment, the intelligence information. All activities against the adversary that aim at seizuring him everykind of possibility to get the knowledge about his own actions, steps, measures, capabilities or purposes are also very important. Intelligence activity in the military context is the product of our behaviour and understanding of the physical environment: weather, demographic characteristics and culture in the area of military operations, about actions, capabilities and intentions of real or future potential threats, or any other being or situation. Military intelligence activity is basic activity of planning, conducting the operations and putting into force the preventive force protection during all phases and extensivenesses of war and operational engagements in the armed conflicts. Military intelligence activity enables the commander to have control over situations and examination of the environmental secrets. On the other hand military intelligence activity establishes the commander higher and stronger responsibility. Commanders obligation is therefore to take care of the collection of enough information, which are available in the time of the attack to prevent the causing of collateral damage to civilian population respectively on the other hand the largest force protection possible to his own armed forces. Intelligence activity supplies the commander with estimations about the adversarys capabilities and actions, as well as with expected or possible courses of actions of the adversaries, shiftings and 7.

(7) centres, where forces of the adversary are concentrated and the most vulnerable. The possession of the effective and efficient intelligence activity contributes to crucial strategic, operational and tactical advantage of us over the adversary. With the commanders insight into the adversarys circle and system of making of the decisions and conducting the troops, he gets the abilities of faster actioning and responding than the adversary. The commander can thus plan the operations, which are founded on everykind of knowledge that could reduce the risk to his units and soldiers in the battle-field when executing the military operations. This increases the possibilities for the success in the attacks. Every military commander coordinates the intelligence activity and must direct the intelligence process. Even in times, when the commander has his own intelligence units or detachments to counsel him, he must have clear understanding of the advantages and limitations of the intelligence process. Any time, the commander must scheme short and clear requests for the intelligence activity and interprete them in accordance with the context of his mission (Joint Doctrine Manual of the Canadian Forces, 2013).. Key words “Intelligence activity”, “Intelligence Services”, “Military Intelligence”, “Armed Conflicts”, “Crisis Management”, “National Security”, “International Security”, “Intelligence Support”, “Private Intelligence Services”.. 8.

(8) Uvod Uvodoma naj nam bo dovoljeno citirati spremno besedo avtorja Vladimirja Šaponje, ki je v svojem delu Taktika dela obveščevalno-varnostnih služb zapisal: “Zakonito, strokovno in učinkovito delo obveščevalno-varnostnih služb temelji na urejeni in jasni zakonodaji, visokostrokovno usposobljenih uslužbencih, vodilnih delavcih teh služb ter na učinkovitem nadzoru zakonitosti in strokovnosti njihovega dela”. (Šaponja, 1999: 3) Citat izpostavljamo zato, ker nam bo osnovno vodilo pri izdelavi diplomske naloge in ker nam predstavlja oporne točke pri razmišljanjih in ugotovitvah. Slovenska zakonodaja obravnava obveščevalno dejavnost v večih pravnih virih, kar ugotavljamo in opisujemo tekom te diplomske naloge pod ustreznimi poglavji. Obveščevalna dejavnost je druga najstarejša obrt na svetu.1 Lord Ismay je v predgovoru k delu The Man Who Never Was leta 1953 zapisal: “Eno izmed glavnih načel vojne je bilo vedno zbegati in zavesti sovražnike. Zato so se ruses de guerre takšne ali drugačne vrste odvijale v skoraj vsakem boju od napada s trojanskim konjem naprej, morda pa že pred tem. Igra je potekala tako dolgo, da si ni več lahko domisliti novega načina prikrivanja moči ali namenov. Poleg tega je pri izvajanju zvijač potrebna pazljivost. Sicer že zdaleč ne pretentamo sovražnika, ampak se zgolj izdamo”. (Ignatius, 2010: 8) Vojne zvijače (ang. ruses of war, fr. ruse de guerre, hr. ratne varke) se izvajajo tako v vojni kot tudi v mirnodobnem času v enakem obsegu in z istim namenom.2 Najpomembnejša med njimi je obveščevalna dejavost. Vojaško področje je ob obrambnostrateškem področju, zunanji politiki, notranji politiki, različnih oblikah političnega ekstremizma in nasilja, gospodarstvu, terorizmu in vohunstvu eno izmed področij izvajanja obveščevalne dejavnosti (Šaponja, 1999). V Sloveniji imamo 2 osnovni obveščevalno-varnostni službi, in sicer civilno Slovensko. obveščevalno-varnostno. agencijo. (SOVA). in. vojaško. Obveščevalno-. varnostno službo Ministrstva za obrambo (OVS). Obe opravljata obveščevalno, 1. “Špijonaža, najbolj splošna oblika poizvedovanja in obveščanja, je prav tako stara, kakor je staro vojskovanje”. (Barring, 1970: 11) 2 Kaj so vojne zvijače opredeljujemo podrobneje v poglavju Mednarodno pravo oboroženih spopadov. Masterman omenja kot eno izmed vojnih zvijač uporabo dvojnih agentov, kot so jo že stari vojni učbeniki. Čeprav so dvojni agenti bili uporabljeni za nek poseben in trenuten namen, so služili tudi za prenašanje lažnih političnih informacij (Masterman, 1991). 9.

(9) protiobveščevalno in varnostno dejavnost. Delavci SOVE imajo pooblastila za specifične oblike pridobivanja podatkov, a ne policijskih pooblastil, katera pa delavci OVS imajo. Delavci OVS, ki opravljajo obveščevalne in protiobveščevalne naloge imajo enaka pooblastila kot delavci SOVE, delavci OVS, ki opravljajo varnostne naloge pa imajo policijska pooblastila. Z zgodovinskega vidika sta ti obveščevalni službi različni, saj je SOVA naslednica VIS (Varnostno informativne službe) in prejšnje SDV (Službe državne varnosti), ki je delovala v Sloveniji do njene osamosvojitve od Jugoslavije, OVS pa je nastala s prvimi demokratičnimi volitvami v Republiki Sloveniji aprila 1990 (Črnčec, 2009 b). Obveščevalna dejavnost ni zgolj zbiranje podatkov in posredovanje ter informiranje o njih. Obveščevalna dejavnost je hkrati proces zbiranja in obveščanja ter povratnih informacij kar tvori zaključen in ponavljajoč se ciklus. Vojske so praviloma sestavljene iz različnih podpor oziroma zagotovitev: kopenske (pehotne), zračne, pomorskih sil in drugih. Vse te medsebojno sodelujejo, si pomagajo in izmenjujejo znanje na področju podpore, ki “vlada” nad vsemi drugimi, to je obveščevalni podpori. Naše diplomsko delo se sicer osredotoča na kopensko obveščevalno podporo, zavedamo pa se, da se z letalskim bojevanjem, uporabo vojaške letalske tehnologije in brezpilotnih letal zbirajo obveščevalni podatki za vse oborožene sile, sploh pa za kopenske sile.3. 3. Pri čemer je namen, da je šlo za obveščevalni in ne vojaški motiv, težko dokazljiv. Področje zračnega načina bojevanja je sicer zelo široka tema. 10.

(10) 1 Civilna obveščevalna dejavnost 1.1 Obveščevalna dejavnost Obveščevalno dejavnost delimo na obveščevalno dejavnost v ožjem smislu in na obveščevalno dejavnost v širšem smislu.4 V ožjem smislu je obveščevalna dejavnost organiziran proces zbiranja, analiziranja in posredovanja podatkov državnim odločevalcem in oblikovalcem politike. Obveščevalna dejavnost v ožjem smislu je najpomembnejši dejavnik v procesu odločanja, saj pomeni selekcioniranje in postavljanje podatkov v kontekst časa in prostora ter tega, kar je do takrat znanega o določeni osebi, predmetu, pojavu ali dogodku. Najpomembnejša naloga in poslanstvo obveščevalne dejavnosti v ožjem smislu je predvidevanje. prihodnih dogodkov oziroma razvoj določenih. procesov, kateri lahko bistveno vplivajo na uporabnikov položaj. Uporabnik lahko tako sprejema pravilne in pravočasne odločitve v svojo korist. Takšna obveščevalna dejavnost poteka v krogu, ki se ga imenuje obveščevalni ciklus in pomeni ciklično medsebojne povezane dejavnosti v procesu obveščevalne dejavnosti. Obveščevalni ciklus ima v glavnem 4 osnovne stopnje: načrtovanje; zbiranje podatkov, analiziranje; dejavnosti. in izdelovanje uporabnikom.. in posredovanje končnih izdelkov obveščevalne Obveščevalna. dejavnost. v. ožjem. smislu. je. interdisciplinarna, intelektualna dejavnost in omejena na specializirane državne organizacije, katerih delovanje je urejeno z zakonom ali drugimi normami Obveščevalna dejavnost v širšem smislu je zavestno in organizirano pridobivanje novega znanja in informacij o pojavih, procesih in dogodkih v naravi, prebivalstvu, bivalnem okolju, družbi oziroma o vsem, kar se okoli nas dogaja. Nova znanja in informacije potrebujemo vsi ljudje pri vsakodnevnem odločanju. Tako uporaba obveščevalne dejavnosti širšem smislu ni omejena zgolj na državne, specializirane 4. Podbregar deli tudi obveščevalni sistem na ožji, ki je nacionalni obveščevalni sistem oziroma s pravili določeno področje dela in medsebojnih odnosov vseh obveščevalnih in drugih institucij države, ki zbirajo, ocenjujejo in posredujejo obveščevalne podatke ter informacije; in širši, kjer gre za povezovanje nacionalnih obveščevalnih sistemov v širše sisteme (NATO, EU, regionalne povezave, itd.) (Podbregar, 2008). Slednji so pomembni, saj same nadnacionalne organizacije navadno nimajo organiziranih svojih obveščevalnih služb. Obstajajo pa na mednarodnem področju druge neprofitne nevladne obveščevalne organizacije kot sta na primer European Open Source Intelligence Forum (European Open Source Intelligence Forum, 2013) in Sandstone S. A. (Actionable intelligence on demand, 2013). 11.

(11) organizacije, ampak je namenjena in dostopna vsem (Šaponja, 1999). Obveščevalna dejavnost zajema zbiranje in analiziranje podatkov z namenom prispevati k oblikovanju in sprejemanju odločitev na političnem, gospodarskem, državniškem in varnostnem področju. Pojem obveščevanja kot takega je zelo širok in v bistvu nedefiniran, čeprav je obveščevalna dejavnost prisotna pri vsakodnevnem življenju in komunikaciji. Človek je nagnjen k temu, da svoje želje in odločitve preverja, se pozanima v okolju ali bodo njegovi predlogi in ukrepi sprejeti v skladu z njegovimi pričakovanji. Človek namreč ima željo po afirmaciji, racionalni porabi svojega denarja, dostikrat pa tudi po izpolnjevanju egoističnih teženj, odvisno od temperameta družbenih in socialnih razmer in sistema vrednot ter še drugih osebnih in skupnih interesov.5 Tako se je verjetno prav spontano pojavilo institucionalno zbiranje podatkov, njihova obdelava in uporaba za določene namene. Obveščevalna dejavnost se je začela hitreje razvijati in dobivati svoje prave razsežnosti po Zalivski vojni, ko je Ameriška armada uvajala novo organizacijo in pričela uporabljati nove tehnologije. Oddaljenost bojišč in pojav globalne krize sta narekovali spremljanje, analiziranje in predvidevanje ukrepov drugih držav zainteresiranih za izzid Zalivske vojne. Pokazalo se je, da brez tehnično podprte obveščevalno-informacijske dejavnosti ne gre več. Razvila se je dejavnost, ki je omogočala hitro posredovanje podatkov z bojišča do analitičnega centra in nazaj do uporabnika imenovanega DIA (Defence Intelligence Agency), kateri je deloval kot obveščevalna služba v okviru ameriškega obrambnega ministrstva po principih CNN (obveščevalna televizijska in računalniška mreža). Posredovanje podatkov s terena s kamerami in preko računalnikov je bila podlaga za taktične odločitve vojaških poveljnikov na bojišču. Opozoriti je potrebno na to, da nekateri zmotno enačijo obveščevalno dejavnost z vohunstvom. Vohunstvo je prepovedano zbiranje tajnih, z zakoni zaščitenih podatkov, ali pa opravljanje z zakoni prepovedanih aktivnosti, ki so povezane z obveščevalno dejavnostjo, in za katere pravni red določa kazenskopravne sankcije. Vohunstvo je lahko samo ena od metod obveščevalne dejavnosti, ne pa njen sinonim (Purg, 1995). V nacionalni zakonodaji so takšne protipravne aktivnosti obveščevalne. 5. Informiranost, posedovanje informacij ali podatkov omogoča tako državi, institucijam, kot vsakemu posamezniku, določene prednosti, ki se lahko izkazujejo v pogajalskih prednostih vsakdanjega življenja, boljšem načrtovanju in vodenju politike, sprejemanju ustreznih odločitev in v učinkovitem spoprijemanju z viri ogrožanja (Gačnik, 2007). 12.

(12) službe legalizirane s posebnimi zakoni o obveščevalni dejavnosti in službah (Šaponja, 1997). Vendar pa izvajanje vohunstva velja tudi kot načelo zbiranja podatkov v obveščevalni zvrsti in ne pomeni kršitve mednarodnega prava, kadar se države, ki je žrtev, ne more obtožiti delovanja v nasprotju z mednarodnim pravom. Na vohunstvo se nanaša tudi Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih iz leta 1961, ki varuje diplomatsko osebje z imuniteto v smislu izgona oseb, ki bi sicer odgovarjale kazensko, iz države.6. 1.2 Zvrsti, vrste in delitve obveščevalne dejavnosti Obveščevalno dejavnost najsplošneje delimo na civilno, vojaško in tisto, ki se izvaja v okviru policijske dejavnosti.7,8 Obveščevalno dejavnost delimo na zvrsti. Najpomembnejša je obveščevalna zvrst, ki je tudi temeljna oblika obveščevalne dejavnosti. Druga je protiobveščevalna zvrst, ki je po svoji naravi represivna in se uporablja za odkrivanje, spremljanje in onemogočanje izvajanja obveščevalnih dejavnosti tujih držav na področju Republike Slovenije. Ta ima tudi preventivno varnostno funkcijo, saj država ali druge organizacije, ki morajo skrbeti za varovanje svojih interesov. 6. Pogosto se dogaja, da države operativce svojih obveščevalnih služb zaposlijo na diplomatskih predstavništvih, kjer so na podlagi Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih varovani z diplomatsko imuniteto. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih je dosegljiva na spletni strani Združenih narodov (United Nations, 1961). Po drugi strani pa so tako izpostavljeni kot diplomati nenehnemu nadzoru varnostnih služb. 7 Telesa oziroma subjekti obveščevalno-varnostnega podsistema v Republiki Sloveniji so: Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA); Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo RS (OVS MORS); Obveščevalni sektor pri Generalštabu Slovenske vojske (J-2, o strukturi in sektorjih Slovenske vojske glej ustrezno poglavje); in Policija z Upravo kriminalistične službe (Šifrer v Podbregar, 2008: 157). Ivanuša in Podbregar prištevata k tej delitvi še Svet za nacionalno varnost (SNAV) (Ivanuša in Podbregar, 2008), ki ga opisujemo v nadaljevanju. 8 Tudi obveščevalna dejavnost policije (Pivljakovič in Podbregar, 2009) je pomembna v oboroženem spopadu, saj vojaške obveščevalne strukture sodelujejo s policijsko obveščevalno dejavnostjo pri forenzični preiskavi bojišča, pri preiskovanju kaznivih dejanj na bojišču ali v hierarhični organiziranosti vojske. Tako na primer izobražuje Ameriška vojska svoje pripradnike o kriminalističnem in forenzičnem znanju in delu (ang. battlefield forensics and data collection) (Battlefield-forensics training, 2013). V Sloveniji se ukvarjata s kriminalistično-obveščevalno dejavnostjo avtorja Potparič in Dvoršek, A. (Potparič in Dvoršek 2010; Potparič in Dvoršek, 2012; Potparič, 2009), tovrstno znanje bi bilo koristno uprabiti tudi pri oboroženem spopadu. 13.

(13) sprejemajo na podlagi njenih ugotovitev zaščitne ukrepe. Tretja je varnostna zvrst. V tej zvesti se obveščevalna dejavnost uporablja za klasične. notranje. varnostne. naloge,. ki. pomenijo. odkrivanje,. preiskovanje,. odvračanje in preprečevanje notranjih groženj nacionalni varnosti. Pomembna je za boj proti terorizmu, organiziranem kriminalu, nedovoljeni trgovini in proizvodnji mamil, orožja, sredstev za množično uničevanje ter odkrivanje in preprečevanje političnega ekstremizma ali radikalizma usmerjenega v nasilno rušenje ustavne ureditve. Tudi ta je po svoji naravi represivna, saj jo izvajajo varnostne službe, ki imajo preiskovalna pooblastila.9 Četrta je vojaška zvrst obveščevalne dejavnosti, ki je namenjena odločanju in ukrepanju pri vodenju in poveljevanju v oboroženih silah.10 Ta uporablja lastne načine zbiranja podatkov, ki so specifični za delovanje v oboroženih silah. Seveda si zagotavlja podatke tudi od prej opisanih obveščevalnih zvrsti in jih uporablja v največji možni meri za svoje potrebe taktično in obrambno-strateško ter jo je potrebno ločevati od obrambno-strateške obveščevalne dejavnosti, ki sodi v obveščevalno zvrst. Zaradi svoje specifike bo v tem diplomskem delu obravnavana natančneje. Šaponja obveščevalno dejavnost deli tudi na obveščevalnovarnostne službe, kamor sodijo službe za varstvo ustavne ureditve, protiobveščevalne službe in posebne notranjeorganizacijske enote policije, državnih tožilstev itd.; ter na obveščevalne službe, pod katere uvršča obveščevalne službe na civilnem in obveščevalne službe na vojaškem in obrambnem področju. Obveščevalno službo na obrambnovojaškem oziroma obrambnostrateškem področju označujeta izraza obrambna (defense) in vojaška (military) obveščevalna služba (Šaponja, 1999).11 9. Novak deli obveščevalne službe na štiri zvrsti: obveščevalne, varnostne, protiobveščevalne in hibridne, pri čemer kot hibridne opredeli tiste, ki združujejo lastnosti obveščevalnih in varnostnih služb (Novak, 2011). Pri diskusiji in definiranju obveščevalnihvarnostnih služb, o tem ali vsebujejo a priori obe komponenti, tj. obveščevalno in varnostno oziroma varnostno v manjši meri ali pa edino obveščevalno komponento, imajo različni avtorji in teoretiki na tem področju različna mnenja in poglede. 10 Obveščevalno-varnostna dejavnost na področju vojaške obrambe se deli dalje na obrambnostrateško in vojaško obveščevalno dejavnost (Šaponja, 1999). Razlike med njima so v namenu, pri uporabi podatkov in pri načinu zbiranja podatkov. Pri slednji se obveščevalno dejavnost namenja izvajanju bojnih operacij v štabih, podatki se uporabijo za odločitve, podatke pa se zbira s specializiranimi vojaškimi enotami ter tehničnimi disciplinami zbiranja podatkov, pa tudi od vseh drugih obveščevalnih služb, ki so udeležene v bojih neposredno ali posredno. 11 V obeh primerih gre za obveščevalno službo kot institucijo, ki jo običajno vodi direktor (vojak oz. bivši vojak) in je sestavljena iz oddelkov ali sektorjev. Najpogosteje je 14.

(14) “Procesi in značilnosti razvoja obveščevalnih služb 20. stoletja so: specializacija (v okviru obveščevalne službe se ločijo različna področja raziskovanja na posamezne linije, ki se oblikujejo v posebne službe), diferenciacija (razvijajo se različna področja oziroma zvrsti obveščevalne dejavnosti: politična, vojaška, gospodarska itd.), profesionalizacija (obveščevalne službe neposredno ali posredno zaposlujejo veliko število strokovnjakov na raznih področjih) in totalizacija (bolj redko zaradi vpliva zunanjih in notranjih dejavnikov)”. (Purg, 1995: 53) Obveščevalna telesa lahko imajo različne oblike, sestavo, pristojnosti in naloge ter so različne od sistema do sistema, pogosto pa imajo tudi različna imena. Delijo se na centralizirane in decentralizirane, poznamo pa tudi integriran sistem (Purg, 1995). Pri decentraliziranem sistemu obveščevalne službe delujejo samostojno in državnemu vodstvu posredujejo svoje ugotovitve ločeno. Obveščevalno-varnostne službe so organizirane po različnih resorjih, so neodvisne in nepovezane. Integrirana obveščevalna telesa so povezana med seboj in s skupnimi telesi zadovoljujejo potrebe državnega vrha in vsaka zase svojemu resorju.12 Integrirani obveščevalni sistemi so sistemi obveščevalno-varnostnih služb, ki so povezani decetnralizirani sistemi. Gre za kombinacijo obeh prej opisanih sistemov različni resorji koordinirajo in usmerjajo delovanje in državnim oblastnikom na strateški ravni posredujejo skupne ugotovitve. Centraliziran sistem je tisti, kjer službe sploh niso organizirane po resorjih, ampak ena služba zadovoljuje obveščevalne potrebe državnega vrha in vseh resorjev. Centralno organiziran obveščevalno-varnosten sistem je torej tisti, ki ima v sistemu enotno obveščevalno službo, ki opravlja obveščevalno dejavnost za vse državne resorje, in enotno protiobveščevalno službo oziroma službo za varstvo ustavne ureditve namenjeno za izvajanje obveščevalne dejavnosti za potrebe različnih resorjev. Centralizirani in decentralizirani sistemi so v svetu redkost, pogost pa je integriran sistem obveščevalno-varnostnih služb oziroma dejavnosti (Šaponja, 1999).. organizirana v okviru ministrstva za obrambo ali generalštaba oboroženih sil in spada med “resorne” službe, zadolžene za področje obrambe. Gre lahko samo za organizirano službo, ki deluje neodvisno od vojaške organizacije, zato je lahko izraz vojaška (military) včasih tudi zavajajoč Rode, 2010). 12 V vsakem primeru gre za integriran obveščevalen sistem pri sistemu, ki združuje dejavnosti vseh obveščevalnih služb in sredstev države, katerega cilj je učinkovito zadovoljevanje potreb ustreznih organov odločanja (Purg, 1995). 15.

(15) Obveščevalno-varnostni sistem v Sloveniji temelji na modificiranem13 integriranem sistemu. Pravne podlage, ki normirajo to trditev so Zakon o Sovi, Zakon o obrambi in Zakon o Vladi.. 1.3 Obveščevalni krog Šaponja je definiral proces obveščevalne dejavnosti kot proces, ki poteka v več zaporednih stopnjah, ki jih je imenoval obveščevalne cikluse, pri čemer se je pri opredeljevanju tudi sam naslanjal na opredelitev po Adamu Purgu iz njegove edicije Obveščevalne službe iz leta 1995. Razdelil jih je na štiri stopnje, in sicer: I.. kot načrtovanje,. II.. kot zbiranje podatkov,. III.. kot analitična obdelava podatkov z izdelavo obveščevalnih izdelkov,. IV.. kot posredovanje končnih izdelkov obveščevalne dejavnosti uporabnikom.. Avtorji sestavljajo obveščevalni krog iz različnih in iz različnega števila faz v grobem pa sledijo tem štirim naštetim procesom. Nekateri avtorji delijo podrobneje fazo analitične obdelave (Podbregar v Podbregar, 2008). V obveščevalnem krogu lahko pride do vpliva politike pri procesu načrtovanja in pri izdelavi in posredovanju končnih informacij, medtem ko sta ostala procesa izključno v domeni obveščevalnih služb.14 Tako zbrane operativne informacije kot analitične in končne izdelke obveščevalne dejavnosti. (“obveščevalne. oziroma. varnostne. informacije”). se. posreduje. zainteresiranim organom v državi, ki odločajo o organiziranosti obveščevalnovarsnotnih služb oziroma delovanja sistema le-teh.15 Pomembno je razlikovati tudi med oblikami, metodami in sredstvi delovanja. 13. Modifikacija je v tem, da naša zakonodaja integrira sistem obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti na civilnem področju v enotno obveščevalno-varnostno službo – Sovo, ter tudi v okviru Ministrstva za obrambo – OVS, na vladnem nivoju pa SNAV (Svet za nacionalno varnost), ki obe prej našteti medsebojno usklajuje. 14 Lowenthal gleda na razdelitev med politiko in obveščevalno dejavnostjo, ki sta obe sferi vladne aktivnosti, kot na polprepustno membrano. Ta membrana je polprepustna zato, ker politiki lahko prehajajo in se križajo preko membrane v obveščevalno dejavnost, obveščevalni uslužbenci pa se ne morejo križati in prehajati skozi membrano v politiko (Lowenthal, 2009). 15 Informacije se zbirajo za poslovne, finančne, gospodarske, za vojaške, politične osebe in druge državne organe, ki vplivajo na odločitve ali jih sprejemajo. 16.

(16) obveščevalnih služb. Naj na tem mestu opozorimo na problem, da obstajajo nekatere obveščevalne dejavnosti, ki se zlorabljajo za uresničevanje političnih interesov. To je možno ugotoviti že ob spremljanju vsakodnevnega dogajanja tako pri nas kot v tujini, saj predstavljajo obveščevalne službe pomemben del političnega delovanja v pozitivnem in v negativnem smislu in so zaznavne brez posebnega sistematičnega spremljanja, žal pa nemalokrat nepredvidljive in neobvladljive, kar pa ni tema te naloge.16. 1.4 Podatek in informacija Podatek je ob enem tudi vir. Glede na vir so podatki pridobljeni kot javni vir, kar pomeni da so dostopni javno, ali pa pridobljeni na legalen način. Drugi so tajni viri, to so takšni, ki niso izpostavljeni in dostopni javnosti in je njihov izvor skrit glede na to ali so bili pridobljeni preko izrečenih besed ljudi ali pa z moderno tehnologijo (prisluškovanje, snemanje, ipd.). Podatek je golo dejstvo, ki se zve iz okolja in predstavlja okoliščine določenega časa, kraja in okoliščin, v katerih je nastal. Sam po sebi pomeni določeno informacijo, ki z analizo in obdelavo lahko pomeni pomemben podatek, ki se ga lahko uporabi za določen namen. S tem postane informacija, ki nosi bodisi pozitivino bodisi negativno sporočilo.17 Osnovni zapis podatkov, ki jih zberemo z obveščevalno dejavnostjo imenujemo operativna informacija, ki jo nekateri imenujejo produkt ali izdelek obveščevalne dejavnosti (Šaponja, 1997). Poznamo dve vrsti izdelkov, ki so rezultat obveščevalnega delovanja in zbiranja podatkov. Izdelujejo se v obveščevalnih in tudi v varnostnih službah. Analitični izdelki so: informacije, ki služijo kot podlaga za obveščevalne izdelke ali za načrtovanje. 16. V obveščevalno-varnostnih službah ne sme biti političnega vpliva. Pomembno je, da se ena politična stran ne posluži zbiranja informacij v obveščevalno-varnostnih strukturah za obračunavanje s svojimi političnimi nasprotniki. Pomembno je tudi, da se opravlja delo v obveščevalno-varnostnih službah strokovno, profesionalno in brez navodil političnih strank. 17 “Informacije ima vedno tisti, ki ima moč, in moč ima, kdor ima informacije”. (Pečar, 1991:212) Vojaške informacije so specifične, bolj pomembne, namenjene interesom varnosti, in zato tudi bolj nevarne. Razlikujejo se glede na bojišče in na različen način bojevanja (warfare), ki se ga uprablja oziroma izvaja. Dejavniki oziroma omejitve, ki vplivajo na pravočasno in zadostno našo informiranost so: okolje, čas, družba in ljudje okoli nas, razvoj, starost, izobrazba, prijatelji, politika, državne institucije ipd. 17.

(17) operativnih aktivnosti; analize ocen in napovedi ter celovite analitične obdelave, ki nastanejo iz informacij. Sama informacija kot taka ne služi ničemur, uporabljena samostojno oziroma največkrat kot podlaga za končne izdelke obveščevalne dejavnost pa je lahko zelo dragocena. Takšna informacija uporabljena sama po sebi kot tudi v obliki končnega izdelka je namenjena uporabniku za neposredno uporabo. 18 Informacije se glede na to razlikujejo po imenih in vsebini (Šaponja, 1999). Zbiranje podatkov je glede na tajnost ali javnost virov, načina pridobivanja (npr. s tehničnimi sredstvi iz javnih virov ali z ljudmi) interdisciplinarna dejavnost, ki se integrira v nek nov kontekst, tako da na koncu že niti virov več ni mogoče ugotoviti. Izdelki obveščevalne dejavnosti kot tudi podatki so pomembni pri izmenjavi s tujimi obveščevalnimi službami v okviru mednarodnega sodelovanja (Purg, 2002).19. 1.5 Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA)20 Sova je samostojna služba vlade, ki ima 3 naloge. Prva je pridobivanje in vrednotenje podatkov ter posredovanje informacij pomembnih za zagotavljanje 18. Značilno za informacije vojaške obveščevalne dejavnosti, katerih namen je pomoč pri neposrednem spejemanju odločitev in za ukrepanje poveljnikov na bojišču je, da uporabnik sprejme odločitev kot aktivno odzivanje na dogodke in pojave, v nasprotju z zavračanjem odločitve ali pasivnim odzivanjem nanje. Takrat, ko vojaška obveščevalna služba zbere s svojo izvidniško dejavnostjo podatke in oceni kako nevaren je določen nasprotnikov vojaški objekt, enota, oseba ali druga njegova vojaška zmogljivost, se vojaško poveljstvo odloči, da uniči tak objekt ali osebe. Realizacijo te naloge prevzamejo specializirane vojaške enote. V takšnem primeru informacija ni namenjena tajni akciji ali operaciji, ampak je to informacija, ki je namenjena akciji (Šaponja, 1999). Današnji poklici, tako tudi vojaški, težijo zaradi vse ožje specializacije k enostranosti podatkov, sporočil in informacij, namesto potrebne celovitosti. To se lahko odpravi, če posamezniki razvijejo navade sistemskega obnašanja in razmišljanja, ki presežejo njihove poklice in spodbudijo ter ustvarijo medstrokovno sodelovanje (Podbregar, Mulej, Pečan, Podbregar in Ivanuša, 2010). 19 Pri mednarodnem sodelovanju med obveščevalnimi službami se različne vsebine, oblike in metode uporabljajo pri izmenjavi podatkov, ocen in informacij tako pri vzajemnem izobraževanju in usposabljanju ter sodelovanju pri projektih kot pri oblikovanju dvostranskih ali večstranskih stikov z vednostjo ali brez vednosti pristojnih državnih organov. 20 “Obrambo države sestavljata vojaška in civilna obramba, ki tvorita celoto.” “Civilna obramba obsega ukrepe državnih organov in organov lokalne samouprave za delovanje v vojni, gospodarsko in psihološko obrambo ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajajo državljani, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije.” (1. in 3. odstavek 3. člena ZObr). Iz povedanega sklepamo, da so osnove za delovanje SOVE tudi v vojnem stanju, čeprav navaja Koren, da v varnostni segment SOVE (ob obveščevalnem) spadajo le protiobveščevalna dejavnost, področje mednarodnega terorizma in mednarodnega organiziranega kriminala in ne več (pred časom še) vojaško ogrožanje Republike Slovenije (Koren v Podbregar, 2012). Vsekakor pa se obveščevalna komponenta SOVE uporablja vedno, tudi v vojnih razmerah, v skladu z ZSOVA. 18.

(18) varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države iz tujine ter o organizacijah, skupinah in osebah, ki s svojo dejavnostjo iz tujine ali v povezavi s tujino ogrožajo ali pa bi lahko ogrozile nacionalno varnost države in njeno ustavno ureditev.21 Kot druga naloga je opredeljeno v zakonu, da sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami pri varnostnem preverjanju22 ter posreduje podatke, pomembne za varnost določenih oseb, delovnih mest, organov, objektov in okolišev. Tretja naloga je opravljanje nalog na podlagi zakona v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi vlada na podlagi nacionalnovarnostnega programa, ki ga sprejme državni zbor RS (Zakon o Sovi [ZSOVA], 2006, 2. člen in nasl.).23 Direktor SOVE, odgovoren vladi, in ki se ga imenuje in razrešuje na predlog predsednika vlade, določa, kateri podatki, pridobljeni pri izvajanju nalog agencije s tajnim delovanjem in posebnimi oblikami pridobivanja podatkov, so tajni. Predsednik 21. Podatki se lahko zbirajo in uporabljajo samo za vnaprej določene namene. Določba 38. člena Ustave RS zagotavlja varstvo osebnih podatkov in zakonsko urejanje tega področja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo osebnih podatkov ureja Zakon o varovanju osebnih podatkov (ZVOP). Vsakdo ima pravico, da se seznani z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, ob zlorabah pa tudi do sodnega varstva (Britovšek, 2008). Varovanje zasebnosti pri obveščevalni dejavnosti med spopadom je v izrednih okoliščinah toliko bolj važno, saj prihaja do situacij velikega stresa, kriznih razmer oziroma do dogodkov, ki so nenadni oziroma nepričakovani, negotovi in pod časovnim pritiskom hitrega sprejemanja odločitev in reagiranja (Novak, 2002). Županič izpostavlja pojme v zvezi z opredeljevanjem kriz pri kriznem managementu kot so: definicije krize, značilnosti krize, vrste in stopnje kriz (Županič, 2011) Vojaško posredovanje je tako kot policijsko izpostavljeno dilemi, dvostranosti, saj mora vojak hkrati posredovati, se pravi uporabiti silo, na drugi strani pa zaščiti življenja in pravice vseh ostalih. Glede na to mora poznati različno zakonodajo na obeh straneh. Pri prekomerni uporabi sile tako naklepoma kot naključno odgovarja poveljnik za kolateralno škodo povzročeno civilnemu prebivalstvu, civilnim objektom, kulturni dediščini ter naravnemu okolju. Pri obveščevalnemu zbiranju podatkov pa vojaški obveščevalec ne more posegati v vsako osebno informacijo, saj mu to preprečuje Zakon o varovanju osebnih podatkov in drugi dokumenti v vojski označeni z različnimi klasifikacijami zaupnosti. 22 Varnostno preverjanje je ena od osnovnih in preventivnih dejavnosti obveščevalnovarnostnih služb, še bolj pa varnostnih in protiobveščevalnih služb. Z varnostnim preverjanjem se ugotavlja primernost posameznika za delo na varnostno občutljivem delovnem mestu oziroma za ravnanje s tajnimi podatki. Poznamo dve vrsti varnostnega preverjanja: varnostno preverjanje kot nujni, sestavni del kadrovskega postopka za zaposlitev v državni upravi, pri čemer se varnostno preverja tudi sam postopek; ter varnostno preverjanje kot splošni preventivni varnostni ukrep na področju delovanja državne uprave in drugih državnih institucij, katerih namen je zagotoviti ustrezno stopnjo varnosti in tajnosti podatkov, ki so tako označeni in katerih razkritje nepooblaščeni osebi bi pomenilo škodo organu ali nacionalni varnosti (Brezovšek in Črnčec, 2007). 23 Na oblikovanje SOVE kot sestavnega del sistema nacionalne varnosti Republike Slovenije kot samostojne službe Vlade Republike Slovenije so vplivali aktualni mednarodni položaj Republike Slovenije, uresničevanja temeljnih interesov sodobne, demokratične in pravne samostojne države, uveljavitev večstrankarskega političnega sistema in parlamentarne demokracije. Obveščevalno-varnostna dejavnost je v Republiki Sloveniji specializirana in strokovna dejavnost, ki je odvisna predvsem od razvoja družbenih, gospodarskih in političnih odnosov v družbi (Lovrenčič, SOVA, 2000). 19.

(19) vlade mora biti o ugotovitvah agencije sproti obveščen, obvešča pa se tudi predsednika državnega zbora in pristojne ministre. Podatki se posredujejo še pristojnim ministrstvom ter drugim organom državne uprave, zato da bi ti lahko predlagali ali sprejeli določene ukrepe za svoje nemoteno delovanje. Agencija tesno sodeluje tudi z drugimi državnimi organi ter službami. Predvsem pa z ministrstvom za obrambo RS in Slovensko vojsko, generalnim direktorjem policije in državnim tožilstvom, to pa takrat, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum izvrševanja kaznivih dejanj oziroma kadar se pripravlja ali organizira izvršitev kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti. Delavci zaposleni v SOVI so razen generalnega direktorja javni uslužbenci in so uradne osebe, ki so opremljene s službeno izkaznico in v varnostne namene oboroženi s službenim orožjem v skladu z zakonom.24 Pooblastila uradnih oseb se izvajajo kot ukrepi kot so: – opozorilo oseb, naj odidejo z območja ali objekta, kjer se neupravičeno zadržujejo; – ugotavljanje istovetnosti oseb pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, ali če tako določajo pravila na varovanem območju; – površinski pregled vrhnjih oblačil, notranjost vozila in prtljago oseb pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, in če oseba s tem soglaša; – preprečevanje osebam vstop v varovano območje oziroma izstop iz njega, če te odklonijo pregled iz prejšnje alinee, če nasprotujejo ugotavljanju njenih istovetnosti ali če so podani drugi razlogi, zaradi katerih je nujno potrebno, da se jim vstop v varovano območje oziroma izstop prepreči; – zahteva od oseb, ki ogrožajo varnost ljudi, premoženja ali reda na varovanem območju, da s tem takoj prenehajo ali varovano območje zapustijo; – zadržanje oseb, ki so jih zalotili pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca, do prihoda policije; – uporaba sredstev za vklepanje, če oseb iz prejšnje alinee ni mogoče zadržati drugače; 24. Uporaba strelnega orožja je najhujše vrste prisilno sredstvo, ki se lahko uporabi pri izvajanju nalog uradne osebe. V skladu s slovensko policijsko zakonodajo, na katero se sklicujemo po analogiji, lahko strelno orožje služi policistu kot prisilno sredstvo v dveh primerih: za obrambo samega sebe, druge osebe ali objekta, ki ga policist ali uradna oseba varuje (preventivna oziroma defenzivna uporaba); in za preprečitev bega storilcu hudega kaznivega dejanja (represivna oziroma ofenzivna uporaba) (Žaberl, 2009). 20.

(20) – uporaba fizične sile, če se osebam ne more drugače preprečiti vstopa na varovano območje oziroma izstopa iz njega, preprečitev neposrednega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja, ki se varuje, ali zadržanje oseb do prihoda policije (11.a člen ZSOVA). Agencija vodi zbirko podatkov o osebah ter z njimi upravlja kot tudi evidence o vstopih oseb v objekte agencije ter njihovo gibanje ter evidenco zadržanih oseb. Njena pomembna naloga je tudi evidenca uporabe strelnega orožja. Za obveščevalno podporo v oboroženih spopadih je koristna tudi uporaba določb o tajnem pridobivanju podatkov, saj SOVA s tajnim sodelovanjem in posebnimi oblikami pridobivanja podatkov lahko tovrstno pripomore k uspehu v morebitni vojni oziroma oboroženih spopadih. V okviru te svoje pristojnosti lahko SOVA pridobiva podatke s spremljanjem mednarodnih sistemov zvez, tajnimi nakupi dokumentov in predmetov in s tajnim opazovanjem in sledenjem na odprtnih ali javnih prostorih z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje.25 Te posebne oblike pridobivanja podatkov morajo biti odobrene s strani direktorja agencije s pisno odredbo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko za vsak posamezen primer odredi kontrolo pisem in drugih občil ter nadzorovanje in snemanje telekomunikacij, ampak samo takrat, če je podana velika verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države. SOVA deluje tako, da ji je potrebno sporočati zahtevane podatke, pri čemer niso izključene niti gospodarske družbe kot tudi ne operaterji telekomunikacijskih storitev in izvajalci pošnih storitev, ki ji morajo zagotoviti in omogočiti pogoje za izvršitev sodno odobrenih posebnih oblik pridobivanja podatkov kot tudi tistih, ki se ne odobravajo s sodno odločbo (24.b člen ZSOVA). Za delovanje SOVE veljajo tudi predpisi, ki veljajo za Ministrstvo za notranje zadeve RS in Ministrstvo za obrambo RS, in sicer na naslednjih področjih: carinskih, davčnih in drugih dajatev, obrambnih zadev, telekomunikacij, sistemov zvez, poštnih storitev, nabave namenske opreme, izvrševanja proračuna ter na drugih področjih.. 25. Ugotovimo lahko, da SOVA vendarle ima del policijskih pooblastil, predvsem posebne operativne metode in sredstva. Šaponja našteva v skladu z ZSOVA med operativne discipline obveščevalnih služb naslednje aktivnosti: tajno sodelovanje, tajni odkup predmetov ali podatkov, tajno sledenje in opazovanje, tajno fotografiranje in video snemanje, tajno prisluškovanje telekomunikacij, tajno prisluškovanje in snemanje pogovorov, kontrola računalniških sistemov bank, kontrola pisem in drugih pošiljk, delovanje pod krinko in sodelovanje s tujimi partnerskimi službami (Šaponja, 1999). 21.

(21) 2 Vojaška obveščevalna dejavnost (VOBDE)26 Vse obveščevalne zvrsti, ki se izvajajo mirnodobno ali kot civilna obveščevalna dejavnost so tudi temelj za vojaško zvrst obveščevalne dejavnosti. Pri tem se uporablja raziskovanje zunanjega okolja, ki učinkuje na državo. Čeprav je po svoji naravi informativno se izvaja praktično na vseh področjih, saj mora država, oblikovalci njene politike in njene vlade sprejemati odločitve na osnovi analiz podatkov za vsa ministrstva in državne službe. Obveščevalna dejavnost je najpomembnejša dejavnost, s katero vse države skrbijo za nacionalno varnost tako v miru kot v vojni. Skozi to se uresničuje načelo Ustanovne listine OZN (51. člen). Ustanovna listina OZN utemeljuje uporabo obveščevalne dejavnosti v interesu držav članic (United Nations, 1945). Obveščevalna dejavnost se kot vojaška zvrst izvaja v tujini na vseh civilnih področjih, posebej pa na: vojaškem, obrambno-strateškem, na področju zunanje in notranje politike, preprečevanja organiziranega kriminala, terorizma, vohunstva in gospodarstva. VOBDE. je. pomemben. dejavnik,. ki. se. vključuje. v. multidisciplinaren,. multidimenzionalen oziroma multiorganizacijski odziv na kompleksne grožnje. Država za zagotavljanje varnosti državljanov išče ustrezne odgovore na grožnje tako s sodelovanjem in povezovanjem z drugimi državami in mednarodnimi organi kot tudi v spremenjenem načinu delovanja znotraj države. To pa ni lahko, saj z naraščanjem kompleksnosti grožnje narašča tudi kompleksnost odzivanja (Rode, 2010). Za pridobivanje obveščevalnih podatkov so obveščevalne službe (med njimi tudi vojaške) razvile več podzvrsti obveščevalne dejavnosti, ki imajo specifični namen in ustrezajo specifičnim. obveščevalnim. zahtevam. uporabnikov.. VOBDE. kot. segment. v. kompleksnem odzivu sodobne države na različne grožnje ne more biti samozadostna, ampak potrebuje sodelovanje, usklajevanje in podporo različnih nacionalnih institucij. S sodelovanjem in koordinacijo se zagotovijo racionalizacija, fleksibilnost, učinkovitost, uspešnost, in s tem celovitost VOBDE, ki lahko tako opravlja pomemben del svojega poslanstva – obveščevalno podporo Slovenski vojski pri izvajanju operacij. 26. Ko govorimo o vojaški obveščevalni dejavnosti (VOBDE), mislimo tudi širšo mednarodno sprejeto opredelitev: vojaška obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna dejavnost (VOPVD) oziroma podpora, zagotovitev, zahteva. 22.

(22) kriznega odzivanja, kjer so enote Slovenske vojske izpostavljene kompleksnim varnostnim grožnjam, drugačnim od groženj doma, neugodnim podnebnim razmeram, obveščevalnim dejavnostim različnih tujih obveščevalnih služb, nepoznavanju okoliščin, terena, navad, jezika, vojaških struktur in orožij ciljne države. Slovenska vojska je z vstopom Republike Slovenije v Nato (North Atlantic Treaty Organization) in Evropsko Unijo pridobila novo vlogo in poslanstvo v obrambnem sistemu Republike Slovenije. Napadi na Združene države Amerike 11. septembra 2001 pa so s posledičnimi ameriškimi napovedmi, poročili, razmišljanji in izjavami vodilnih oseb in drugih popolnoma spremenili varnostno ter posledično obveščevalno strukturo sveta in posameznih držav.27 Združene države Amerike so povzročile zmedo glede pojmov, saj so začele združevati kazensko-pravne institute z vojaško-pravnimi instituti in tako zahtevale močno sodelovanje vojsk in policij, kar pa je zameglilo klasične vloge teh organizacij in insitucij.28 Vojaške operacije Nata in Evropske Unije zunaj geografskega področja držav članic obeh organizacij (t. i. “out-of-area operations”) zahtevajo ustrezno obveščevalno in varnostno podporo v vseh fazah operacije, tudi v fazi odločanja o napotitvi sil Slovenske vojske (Rode, Ivanuša in Podbregar, 2008). V tej fazi je pomembna vloga VOBDE v podpori odločanju o začetku operacije, njenem načrtovanju ter pri usposabljanju, opremljanju in pripravah sodelujočih enot. Še bolj pa je zelo pomembna naloga VOBDE t. i. obveščevalna podpora med izvajanjem operacije, kjer so enote vojske izpostavljene neposrednim sovražnostim nasprotne strani. VOBDE je tudi izjemno pomembna po končanih konfliktih v zbiranju. 27. Po razglasitvi “globalne vojne proti terorizmu” so postali teroristi po celem svetu borci po mednarodnem humanitarnem pravu, tako se je cel svet znašel pravzaprav v vojni, kar je pomenilo novo varnostno paradigmo. Črnčec govori posledično tudi o novi obveščevalni paradigmi, saj so globalizacija, informatizacija in globalna vojna proti terorju sprožil tudi spremembe izvajanja obveščevalne dejavnosti v javnem sektorju (Črnčec, 2009 a; Todd in Bloch, 2003), na drugi strani je prišlo do temne plati uvajanja te nove obveščevalne paradigme s tem, ko so nekatere države po 11. 9. 2001 pod vplivom neposredne nevarnosti začele spreminjati zakonodajo, ki omejuje posege v človekove pravice v korist državnih organov in na škodo ljudi (Svete, Guštin in Črnčec, 2011). 28 Delo policije in vojske je zakonsko strogo ločeno in vsako posebej normativno urejeno. Pristojnosti enih in drugih so urejene za vsako področje posebej. Res pa se dostikrat vsebinsko prepletajo in prekrivajo. Pogostokrat se namreč zoperstavljajo istim nevarnostim in grožnjam. Ustava Republike Slovenije v 124. členu določa, da vrsto, obseg in organizacijo obrambne nedotakljivost in celovitosti državnega ozemlja ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev, da izvajanje obrambe nadzoruje državni zbor, in da pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike in kulture miru in nenasilja. 23.

(23) informacij, “čiščenju bojišča”29, pri ugotavljanju števila mrtvih, ustvarjanju sporočil za javnost in medije.30 Narava dela zahteva odvisnost oboroženih sil od obveščevalnih podatkov o potencialnem nasprotniku, njegovi moči in organizaciji. Zato imajo oborožene sile razvito svojo obveščevalno dejavnost, prav tako pa tudi uporabljajo informacije obveščevalnih služb drugih držav. Vse informacije, katere zbere in obdela obrambni resor, pomenijo dodatno družbeno moč. V obrambnem resorju sta tako zgoščeni dve moči: moč, ki jo posedujejo oborožene sile kot del obrambnega resorja in moč, ki jo ima obrambni resor kot strokovni upravni organ na področju obrambe države (Rode, 2010). Vojaška oziroma obrambna obveščevalna služba spremlja, zbira in analizira globalne trende na področju politike in s tem preprečuje strateška presenečenja. Spremlja različne pokazatelje kot so: spremljanje in analiziranje globalnih varnostnopolitičnih interesov, prepletanje vojaške in civilne sheme, odkrivanje strateških presenečenj31 in odkrivanje pokazateljev, ki lahko v prihodnosti pomenijo povečanje varnostne ogroženosti. Prav tako spremlja pokazatelje kot so: nakupi orožja ali nove oborožitvene tehnologije, številčno povečanje sestave tujih oboroženih sil, večje vojaške vaje, povečevanje zalog in vojaške produkcije, premike enot v bližinah mej, premeščanje in krepitev enot, ki bi lahko sodelovale pri napadu, povečevanje bojne pripravljenosti tujih oboroženih sil (zlasti letalstva), vaje iz mobilizacije, večanje vojaških in civilnih zalog, večanje vojaške proizvodnje ipd. (Purg, 2002). Obveščevalne službe se zanimajo za specifične podatke: oborožene sile, njihovo strukturo, oborožitev, doktrino, biografije pomembnih osebnosti, gospodarstvo, geografijo,32 pri tem zlasti za vojaške aspekte terena, njegovo prehodnost, kanaliziranost zemljišča, rastlinstvo, sestavo tal, naseljenost; podnebje, za zunanjo in notranjo politiko tujih držav, znanstveno-tehnično področje, populacijske 29. Ang. Battle damage assessment (BDA). Lever deli uporabo obveščevalne dejavnosti v vojni na dveh širših ravneh: na strateški/politični ravni ter na operacijski/taktični ravni (Lever v Lindley-French in Boyer, 2012). 31 Vojaško sodelovanje s civilnim prebivalstvom, posebnimi strokovnjaki na drugih znanstvenih področjih je spodbujano in zaželena aktivnost tako vseh svetovnih vojsk kot Slovenske vojske. 32 “Vojaška geografija je sestavljena iz treh področij: splošne teoretske osnove; vojaškogeografske analize konkretne države oziroma nacionalnega vojskovališča; in analize posameznih kopenskih, pomorskih in zračnih vojskovališč, bojevališč in bojišč v različnih državah. Sestavne discipline vojaške geografije so vojaška geologija, vojaška meteorologija, vojaška klimatologija, vojaška oceanografij idr.”. (Žabkar, 2003: 201) 24 30.

(24) dejavnike,. transportne,. logistične. zmožnosti,. politiko,. znanstveno-tehnološko. področje, sociologijo, telekomunikacije in zdravstvo (Rode, 2010). Vojaki na operacijah in misijah hodijo od vrat do vrat v okviru humanitarne in druge pomoči lokalnemu prebivalstvu z namenom zbiranja različnih informacij, o sosedih, organiziranih skupinah, materijalu, gorivu, njihovih mišljenih, načinu življenja, navadah, etiki, obnašanju v vasi, na cesti, o njihovih vrednotah, ideologiji, religiji, okolju, prijateljih, čemu se moraš izogibat ipd. A. Pečnik (osebni intervju, 10. 12. 2012). Taktična obveščevalna dejavnost je namenjena podpori odločanja za vodenje vojaških operacij vseh vrst, pri kateri se podatki zbirajo, ko se dogodki že odvijajo oziroma se še predvidevajo, ko gre za strateška vprašanja (Purg, 2002; Petrović in Delibašić, 1981).33. 2.1 Definicije obveščevalne dejavnosti v vojski Vojaški slovar povezuje s pojmom obveščevalen –lna –o naslednje pojme: a) –i agent, -i bilten, -i center, vojaški –i center, -i častnik, -i dnevnik, -i načrt, -i organ, -i podatek, -i radar, -i satelit; b) –a agentura, -a akcija, -a aktivnost, -a analiza, -a dejavnost, vojaška –a dejavnost, -a dvorana, -a enota, -a funkcija, -a informacija, -a kultura, -a mreža, -a naloga, strokovne –e naloge, -a oskrbljenost, obveščevalnovarnostna oskrbljenost, -a sekcija, -a služba, izvidniško-obveščevalna služba, obveščevalno-varnostna služba, vojaška –a služba, ofenzivna vojaška –a služba, strateška vojaška –a služba, agent –e službe, agentura –e službe, -a sposobnost, -a tehnika, -a uprava; c) –o delo, pridobiti sodelavca za –o delo, izvidniško-obveščevalno delovanje, izvidniško-obveščevalno omrežje, -o področje, -o poročilo, dnevno –o poročilo. Poznamo –i bataljon, -i oddelek, -a šola, v zgodovini pa so znani pojmi kot so taktična vojaška –a služba, -a vojna (Korošec et al., 2002). V angleško-slovenskem vojaškem terminološkem slovarju navajajo avtorji Brinc, Derman, Furlan in Hafnar (2006: 147 – 148, 227): “Intelligence /AAP6/ - obveščevalna 33. Temeljni način zbiranja informacij o določenem območju in aktivnostih nasprotnika je opazovanje. Opazovanje v neposredni bližini objekta ali cilja imenujemo bližinsko izvidovanje (BI), katerega cilj je zbiranje natančnih informacij z neposrednim ogledom situacije na kraju samem, pri tem pa moramo upoštevati dejstvo, da nasprotnik naše aktivnosti ne sme zaznati. Potrebujemo natančne informacije za kvalitetno načrtovanje. Bližinsko izvidovanje je lahko samostojna ali dodatna naloga opazovalnice, pogoj za njo pa je izurjeno moštvo, ki opravi nalogo prikrito in z uporabo prevare nasprotnika (Kuhar, 2008). 25.

(25) informacija; obveščevalna dejavnost; Produkt, ki nastane pri obdelavi podatkov o drugih narodih, sovražnih ali potencialno sovražnih silah ali elementih ali območjih dejanskega ali možnega delovanja. Za dejavnost, katere rezultat je navedeni produkt, in za organizacijo, ki je dejavna na tem področju, se tudi uporablja ta izraz.” Izvidništvo34 je v slovarju opredeljeno kot naloga izvedena z namenom pridobiti informacije o aktivnostih, virih sovražnika ali potencialnega sovražnika, pridobiti podatke v zvezi z meteorološkimi, hidrografskimi ali geografskimi lastnostmi nekega območja, bodisi z vizualnim opazovanjem ali z drugimi metodami odkrivanja. Slovar opredeljuje še: “Izvidovanje, obveščevalna dejavnost, opazovanje in pridobivanje podatkov o cilju35 so aktivnosti, ki se izvajajo v miru, v kriznem času in v. vojni.. Kadar. so. učinkovito. medsebojno. povezani. predstavljajo. sinergijo. obveščevalne dejavnosti in tako zagotavljajo dinamičen in neprekinjen proces zbiranja, obdelave in posredovanja informacij. Raven, intenzivnost in sredstva, s katerimi se ISTAR aktivnosti izvajajo, določajo nacionalne zahteve, doktrina, politične omejitve ter sporazumi med zavezniki.” V okviru obvščevalne podpore Slovenski vojski Vojaška doktrina36 določa obveščevalno zagotovitev, ki obsega ukrepe, postopke in aktivnosti, ki se izvajajo za spoznavanje in razumevanje sovražnikovih dejavnosti, zmogljivosti in namer ter zemljišča in vremena. Kot obveščevalna dejavnost obveščevalne zagotovitve37 poteka izvidovanje, sistematično opazovanje ter zbiranje podtakov o cilju (Vojaška doktrina, 2006). Slovar slovenskega knjižnega jezika vsebuje pod geslom podpora prvi pomen, in sicer, da je podpora nekaj, kar omogoča, podpira določeno dejanje, aktivnost: in drugi pomen, da je podpora nekaj kar komu kaj olajšuje, pomaga, je opora. Geslo obveščevalen pa pomeni nanašajoč se na obveščevalce ali obveščanje: obveščevalna dejavnost; državna, vojaška obveščevalna služba itd. (SSKJ, 2008).. 34. Ang. Reconnaissance /AAP6/ (oznaka vira v poševnicah kaže izvor pojma, tj. Natov standard, ki ga slovar uveljavlja). 35 Ang. Intelligence, surveillance, target acquisition and reconnaissance (ISTAR) /ATP3.2/. Nekatera literatura navaja tudi samo ISR – intelligence, surveillance and reconnaissance. Pridobivanje tarč oziroma ciljev (ang. target acquisition) je vključena pri Britanskih uradnih dokumentih (Herman, 2001). 36 Doktrina je celota temeljnih načel, po katerih oborožene sile ali njihovi deli izvajajo svoje akcije v podporo nacionalnim ciljem (Grizold, 1999 b). 37 Kot lahko ugotovimo iz vojaških dokumentov in prevajanj iz angleškega jezika, se enačijo in sinonimno uporabljajo izrazi obveščevalna podpora, obveščevalna dejavnost oziroma obveščevalna zagotovitev. 26.

(26) 2.2 Natov standard (STANAG)38 AJP – 2 S tem, ko je Slovenska vojska sprejela Natov Stanag o skupni obveščevalni, protiobveščevalni in varnostni doktrini39 kot svoj standard (SVS)40, je postala Republika Slovenija obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno vojaško primerno in pravilno organizirana in primerljiva z ostalimi članicami Nata.41,42 AJP-2 glede obveščevalne dejavnosti določa, da so to dejavnosti, ki zajemajo prepoznavanje groženj varnosti s strani sovražnih obveščevalnih služb, organizacij ali posameznikov, ki se ukvarjajo z vohunstvom, sabotažami, prevratništvom ali terorizmom, in izvajanje protiukrepov (AJP-2).43 V zvezi z zaščito sil44 AJP-2 določa, da se. 38. NSA (Nato Standardization Agency) izdaja pravila (standarde), ki zavezujejo vse članice organizacije NATO. Namen pravil je v skladnem, povezanem, učinkovitem, podobnem organiziranju, skupnem delovanju, medsebojni pomoči in izmenjavi podatkov, opreme ali sredstev, usklajenosti pri operacijah. 39 Ang. Allied Joint Intelligence, Counter intelligence and Security Doctrine. 40 Standard Slovenske vojske, SVS STANAG 2190 (Slovenski vojaški standard, 2005 d). 41 Ob standardu AJP-2 so v Slovenski vojski dobro razviti tudi sistemi varovanja tajnih podatkov in informacijska varnost (INFOSEC), obdelava geografskega prostora v smislu geoprostorske podpore (GEO) in meteorologija (METEO). Pomembni Standardi slovenske vojske za obveščevalno področje so še: Obveščevalni postopki (SVS STANAG; 2191, implementacija AJP-2.1.) (Slovenski vojaški standard, 2005 a); Protiobveščevalni in varnostni postopki (SVS STANAG; 2192, implementacija AJP-2.2.) (Slovenski vojaški standard, 2005 c); Postopki z zajetimi osebami, materijalom in dokumenti (SVS STANAG; 2195, implementacija AJP-2.5(A)) (Slovenski vojaški standard, 2006 a); in Obveščevalna služba (SVS STANAG; 2511) (Slovenski vojaški standard, 2005 b). 42 Določeni Natovi standardi niso dosegljivi javno niti na medmrežju niti ne pri NSA in težko tudi na spletnih straneh, ki zahtevajo razne registracije, za medknjižnično izposojo pa ni bilo finančnih sredstev, zato smo si sposodili določene standarde v znanstvenem članku avtorjev Miklavčiča in Ostermana, druge pa na medmrežju. O sprejetju Natovih standardov oziroma standardiziranih dogovorov v pravni red države članice v Natu in o njihovi pravni veljavi ter o pomembnosti pri zagotavljanju mednarodne varnosti s sodelovanjem in interoperabilnostjo vojaških sil v Natu in Evropski Uniji diskutirajo avtorji Osterman, Igličar, Ivanuša in Podbregar (v Policing in Central and Eastern Europe – Social Control of Unconventional Deviance: Conference Proceedings, 2011). 43 Natov standard AJP-2 (NATO Standardisation Agency, 2003) je tesno povezan s standardi: AJP-3(A) o Zavezniški doktrini za združene operacije (Ang. Allied Doctrine for Joint Operations) (NATO Standardisation Agency, 2007 a); AJP-3(B) o Skupni zavezniški doktrini za vodenje operacij (Ang. Allied Joint Doctrine for Conduct of Operations) (NATO Standardisation Agency, 2011 b); AJP-3.14 o Skupni zavezniški doktrini za zaščito sil (Ang. Allied Joint Doctrine for Force protecion) (NATO Standardisation Agency, 2007 b); AJMedP-3 o Skupni zavezniški zdravstveni doktrini z obveščevanje na zdravstvenem področju (Ang. Allied Joint Medical Doctrine for Medical Intelligence) (NATO Standardisation Agency, 2008); AJP-6 o Skupni zavezniški doktrini za komunikacijske in informacijske sisteme (Ang. Allied Joint Doctrine for Communication and Information Systems) (NATO Standardisation Agency, 2011 a) in z drugimi. 44 Ang. Force Protection. V Slovenski vojski je obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna dejavnost zelo pomembna, ker načelniku Generalštaba Slovenske vojske in 27.

(27) obveščevalna podpora45 za zaščito sil začne z izdelavo ocene ogroženosti, ki opredeli nasprotnikove in druge grožnje Natovim silam. Ocena ogroženosti je praviloma dopolnitev in podlaga za zaščitne ukrepe. Poveljnik v takšnih primerih postavlja zahteve za kritične informacije in prednostne zahteve za obveščevalne podatke, ki so del normalnega delovanja sistema usklajevanja, zbiranja in usmerjanja zahtev za informacije (CCIRM)46. Neprecenljivi obveščevalni podatki za zaščito sil se pridobivajo tako z običajno obveščevalno dejvnostjo, nadzorom, razpoznavanjem ciljev in izvidovanjem (ISTAR)47 kot tudi s/z: človeškimi viri na vojskovališču, ki jih zbere Nato ali nacionalni HUMINT48; lokalnimi javnimi viri; in z nacionalnimi obveščevalnimi in protiobveščevalnimi službami. Tako iz dokumenta AJP-2.0 kot iz drugih Natovih dokumentov in dokumentov Slovenske vojske izhajajo naslednja načela vojaške obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne dejavnosti: načelo zakonitosti, po katerem se celotna VOBDE Slovenske vojske izvaja po obstoječi zakonodaji in podzakonskimi predpisi, sprejetimi standardi in doktrinami; načelo centraliziranosti načrtovanja in decentraliziranosti izvedbe, ki pomeni, da vodenje, načrtovanje, organiziranje in nadzor vseh obveščevalnoizvidniških ukrepov, postopkov, dejavnosti sil in sredstev Slovenske vojske poteka centralizirano, izvedba nalog pa decentralizirano49; načelo pravočasnosti, saj je obveščevalna informacija brez vsake vrednosti, če ni pravočasno poslana in dostopna uporabniku;. načelo. sistematičnega. obdelovanja. obveščevalnih. podatkov. z. metodičnim delom, ki temelji na obveščevalnem ciklusu; načelo objektivnosti, ki prepoveduje vsako prirejanje informacij s subjektivnim razmišljanjem in mnenji; načelo dostopnosti obveščevalnih podatkov ter informacij obveščevalnemu osebju, ki poveljnikom poveljstev in enot priskrbi potrebne informacije, s čimer so omogočeni pravočasni učinkoviti ukrepi in odločitve za zaščito sil tako doma kot na mednarodnih operacijah in misijah (Miklavčič in Osterman v Podbregar; 2012). Zaščita sil je ob zagotavljanju indikatorjev in opozoril, izvajanju obveščevalne priprave bojišča, nenehnemu spremljanju razvoja situacije, razvoju ciljev, ob podpori procesu določanja ciljev ter ob ocenjevanju bojnega delovanja ključna naloga vojaške obveščevalne zagotovitve (Čaleta, 2010). 45 Ang. Intelligence support. 46 Ang. Collection Coordination and Intelligence Requirements Management oziroma Collection Co-Ordination Information Requirements Management . 47 Ang. Intelligence, Surveillance, Target Acqiusition and Reconnaissance. 48 Uporaba človeški virov oziroma ljudi za zbiranje informacij, ki so v tem primeru obveščevalne enote, protiobveščevalne enote, vojaška policija in drugi. 49 Izvdiniške enote in sredstva (senzorji) se uporabljajo v skladu z zamislijo in načrtom nadrejenih, uporaba enot in sredstev pa temelji na kreativnih zamislih in iniciativi podrejenih na vseh ravneh poveljevanja. Poveljniki enot so odgovorni za pravilno delovanje vseh obveščevalnih organov. 28.

(28) le-te obdela, in uporabnikom; načelo zaščite virov in informacij v informacijski strukturi; načelo stalnega ocenjevanja, ki pomeni, da se morajo obveščevalni podatki redno pregledovati in kadar je potrebno, t. j. ob razkritju novih informacij in primerjanju z drugimi že znanimi podatki, tudi dopolnjevati; ter načelo odzivnosti, ki zahteva od obveščevalnega osebja, da se stalno odziva na obveščevalne zahteve, ki jih postavlja poveljnik (Miklavčič in Osterman v Podbregar, 2012).. 2.3 Vojna, oboroženi spopad, krizno stanje, “nevidna vojna” med obveščevalnimi službami Žabkar deli hierarhično strukturo bojnih delovanj na: vojno kot sistem kampanj; kampanjo kot sistem operacij; operacijo kot sistem bitk; bitko kot sistem bojev; operativno kooridinirane sisteme bojev in drugih dejavnosti; na boj kot sistem dvobojev; in na globoke udare kot posebno nestično obliko bojnega delovanja. V oboroženem spopadu izvaja vsaka od strani v spopadu bojna delovanja glede na cilje, ki jih je postavil njen poveljnik. Takšne in drugačne razsežnosti ter vrste bojnih in protibojnih delovanj obeh strani v spopadu nam kažejo posamezne določene elemente oboroženega boja, da bi te elemente lažje proučevali, oziroma da bi lažje pripravili in izvajali bojna delovanja. Boje izvajajo na bojišču taktične enote: brigade, polki, bataljoni, čete, vodi in oddelki iz njihovih sestav. Boji se z vidika enot, ki jih izvajajo, tako delijo na brigadne, polkovne, bataljonske, četne, vodne in oddelčne. S prostorskega vidika, kjer boji potekajo, se delijo na kopenske, zračne, pomorske oziroma podvodne boje. Brigade, polki in manjše enote izvajajo z bataljoni, ki so v njihovi strukturi, boje, ki trajajo dan ali dva, čete teh bataljonov pa tudi boje, vendar ti so manjših razsežnosti in trajajo manj časa od bojev bataljonov (Žabkar, 2003). Oboroženi spopad preraste v vojno takrat, ko govorimo o 1.000 in več z bojem povezanih smrti v enem letu (Annan, 1999). Vojno oziroma krizno stanje povzroči resno grožnjo temeljnih strukturam ali družbenim normam in vrednotam, gre za kumulacijo škodljivih pogojev kot so hudo ogrožanje, negotovost in nujnost takojšnjega ukrepanja oziroma sprejemanja kritičnih odločitev. Ko v vojni prihaja (in med samim stanjem vojne) do kriznih situacij, so ljudje pod ogromnih stresom, saj so katastrofalni dogodki nepričakovani, 29.