Componentes del comportamiento ingestivo

Domačo nalogo moramo skrbno zasnovati in je ne smemo načrtovati le kot privesek ure, saj v tem primeru dobi negativen učinek (Starman, 2012). Vedeti moramo, kaj želimo z njo doseči, katere cilje bomo zasledovali in le-te predstaviti tudi učencem. Dobro je namreč, da učenec ve, kakšno korist bo imel od te naloge (Marovt, 2007). Načrtovanje pouka vključuje tudi zahtevo po načrtovanju domačih nalog, ki poteka na makro in mikro nivoju. Načrtovanje domačih nalog tako v letnem načrtu kot v dnevni pripravi ne bo učinkovito, če bo le samo sebi namen, zato moramo pri načrtovanju upoštevati naslednje elemente (Čagran, 1993b, str. 246-247):

 Vsebina domače naloge.  Obseg domače naloge.

 Časovna obremenitev učencev z izvajanjem domačih nalog.  Didaktična funkcija domačih nalog.

 Predznanje učencev.

 Metodika posredovanja domačih nalog: trajanje in tehnika (avditivni in vizualni pripomočki) posredovanja domačih nalog ter mesto posredovanja domačih nalog glede na druge faze učnega procesa.

 Metodika preverjanja domačih nalog: trajanje preverjanja, mesto preverjanja glede na druge faze učnega procesa in tehnika preverjanja (samokontrola učencev, učiteljev hitri »sprehod« po razredu, učiteljev temeljit pregled ipd.). Odločitev o načrtovanju domačih nalog v letnem načrtu in dnevni pripravi naj izhaja iz vsebine, obsega in namena domačih nalog (Čagran, 1993b, str. 247):

 v kolikor bo domača naloga vezana na memoriranje obsežnejšega pisnega gradiva, opazovanje, zbiranje podatkov in materialov, raziskovanje, sestavljanje referatov ali projektov, izvrševanje nalog sistematiziranja znanja, uporabo znanja v iskanih novih primerih in situacijah in učenčevo pripravo na obravnavo nove učne snovi, je domačo nalogo potrebno načrtovati podrobno že v letnem načrtu;

 če pa bodo domače naloge vezane po vsebini in obsegu na posamezno učno uro, z namenom utrjevanja, ponavljanja, poglabljanja in razširjanja znanja v danih podobnih in novih primerih ter situacijah, pa je potrebno načrtovati domače naloge v dnevni pripravi.

Pri načrtovanju domačih nalog je potrebno razmišljati tudi o notranji diferenciaciji. Popolno individualizacijo za vsakega posameznika je težko zahtevati. To od učitelja zahteva več učnih priprav, naporov in boljšo usposobljenost. Vendar vsako učiteljevo razmišljanje o vpeljevanju notranje diferenciacije kaže na njegovo strokovnost in profesionalnost, čigar rezultat je uspešnost vsakega učenca (Nedeljko, 2006).

Anketa, ki jo je med učitelji izvedla Nedeljkova (2006), je pokazala, da učitelji le v manjšini redno načrtujejo diferenciacijo domačih nalog. Med njimi prevladuje diferenciacija glede na težavnost nalog in kombinacija diferenciacije glede na težavnost in obseg (Nedeljko, 2006).

Pri načrtovanju domačih nalog je potrebno upoštevati tudi posameznikove razlike v starosti, sposobnostih, interesih, znanju, učnem tempu in kognitivnem stilu. Z upoštevanjem naštetega nudimo vsem učencem enake možnosti za optimalen osebnostni razvoj. Učenec naj dela tisto, kar zmore, ga veseli, kar je njegov interes. Interes vsakega posameznika pa je, da napreduje in je uspešen (Nedeljko, 2006). Pri načrtovanju domače naloge se je potrebno vprašati tudi o primernem obsegu naloge. Če pogledamo s stališča motivacije, bi lahko rekli, da se držimo načela »manj je več«. Raziskave so namreč pokazale, da učenci, ki opravljajo domačo nalogo dalj časa, še ne dosegajo nujno višje rezultate na preverjanjih znanja. Zato je pametneje učence zaposliti s kratko, zanimivo, a kakovostno domačo nalogo, ki bo preverila vse cilje, ki bi

jih morali učenci pri določeni snovi usvojiti, saj bodo za opravljanje le-te, učenci zagotovo bolj motivirani.

Poglejmo si primera nalog, kjer je bolje udejanjiti načelo »manj je več«, saj je tudi za učence iz motivacijskega vidika »prijaznejše«, da učenci rešijo le eno nalogo, ki pokriva več konceptov in od učenca zahteva razumevanje namesto, kot pa reševanje množice podobnih primerov, ki preverjajo zgolj en koncept.

Prva naloga (Primer 42) ponazarja primer računanja z algebrskimi ulomki in je primerna za srednješolce. Algebrski ulomki so v učnem načrtu za osnovno šolo omenjeni kot izbirna vsebina in torej predstavljajo dodatno in poglobljeno poglavje, a obravnavo katerega se učitelj odloči po svoji presoji, glede na zmožnosti in interese učencev. Učenci se v sklopu računanja z algebrskimi ulomki učijo razširjati, krajšati, množiti, deliti, seštevati in odštevati ulomke. Za usvojitev vsakega izmed omenjenih ciljev, bi lahko učenci rešili več podobnih primerov, ki preverjajo zgolj en koncept, predlagali pa smo nalogo, ki pokriva več konceptov in ob enem od učenca zahteva razumevanje vsebine.

Primer 42

Poenostavi spodnji algebrski ulomek: (4𝑥 + 5 5𝑥 − 2− 4𝑥 − 3 5𝑥 + 2) : 14𝑥 + 1 25𝑥2 _{− 4}

V tej nalogi učenec pokaže znanje tako razširjanja in krajšanja algebrskih ulomkov, kot tudi seštevanja oziroma odštevanja ter deljenja in množenja algebrskih ulomkov pa tudi izpostavljanje skupnega faktorja:

(4𝑥 + 5 5𝑥 − 2− 4𝑥 − 3 5𝑥 + 2) : 14𝑥 + 1 25𝑥2_{− 4}= ((4𝑥 + 5) ⋅ (5𝑥 + 2) − (4𝑥 − 3) ⋅ (5𝑥 − 2) (5𝑥 − 2) ⋅ (5𝑥 + 2) ) ⋅ 25𝑥2− 4 14𝑥 + 1 = (20𝑥 2_{+ 33𝑥 + 10 − 20𝑥}2_{+ 23𝑥 − 6} 25𝑥2_{− 4} ) ⋅ 25𝑥2− 4 14𝑥 + 1 = 56𝑥 + 4 14𝑥 + 1 = 4(14𝑥 + 1) 14𝑥 + 1 = 4 Odštevanje in razširjanje ter množenje: Krajšanje: Izpostavljanje skupnega faktorja in krajšanje:

V učnem načrtu za 8. razred osnovne šole so v sklopu potenc zapisani naslednji procesni cilji, ki bi jih naj dosegli učenci (Žakelj et al., 2011, str. 50):

 izračunati vrednost potence (osnova je lahko celo število, ulomek, decimalno število ali kvadratni koren števila),

 razložiti razliko med zapisoma (– 𝑎)𝑛_{in – 𝑎}𝑛_{, 𝑛 ∈ ℕ,}

 kvadrirati racionalno število,  poznati zapis 𝑎−1₌ 1

𝑎, 𝑛 ∈ ℕ ,

 množiti in deliti potence z enakimi osnovami,  potencirati zmnožek in ulomek,

 uporabljati pravila za potenciranje v izrazih s potencami.

Vse naštete cilje lahko preverimo na več podobnih si primerih, kar je sicer ustrezno v fazi utrjevanja snovi, v fazi preverjanja usvojenih ciljev pa je primernejše, da preverimo razumevanje in doseganje ciljev na enem primeru, ki pokriva več konceptov in preveri več ciljev, kot to prikazuje Primer 43.

Primer 43

Izračunaj vrednost izraza

22⋅ 25⋅ (√2)2+ 33⋅ 3−2− (4 ⋅ 2)2⋅ (3 2)

3

.

Na takšnem primeru učenci uporabljajo pravila za potenciranje v izrazih s potencami, pri čemer preverjajo znanje računanja vrednosti potenc, kvadriranja racionalnega števila, množenja potenc z istimi osnovami ter potenciranja zmnožka in ulomka števil. Pri načrtovanju domačih nalog je smiselno upoštevati že prej omenjene ugotovitve raziskovalcev, ki pravijo, da so kakovostne in učinkovite domače naloge takšne, ki razvijajo višje kognitivne zmožnosti, so zanimive in hkrati krepijo učenčevo znanje (Trautwein in Lüdtke, 2007; Cooper, 1989; Lipowsky, Rakoczy, Klieme, Reusser in Pauli, 2004; Kunter in Baumert, 2006b; v Dettmers et al., 2010).

S skrbnim načrtovanjem domačih nalog in upoštevanjem naštetih elementov bomo povečali motiviranost učencev za opravljanje domače naloge in sčasoma dosegli tudi, da bodo domače naloge postale učenčeva prostočasna dejavnost (Starman, 2012). V procesu domačih nalog pa ne igra pomembne vloge le načrtovanje domačih nalog, pač je pomembno tudi, na kakšen način učitelj posreduje domačo nalogo učencem, o čemer pišemo v naslednjem razdelku.