Ha-Mossad le Modiin ule-Tafkidim Meyuhadim (Mossad)

Pred razglasitvijo drţave Izrael leta 1948 je bilo veliko ilegalnih organizacij v judovski skupnosti (Yishuv), ki so potrebovale informacije za svoje operacije kot so bile: reševanje Judov, nezakonite imigracije, preprečevanje delovanja arabske mafije in operacije proti britanskemu mandatu na palestinskem ozemlju.

Razglasitev drţave Izrael in napad arabske vojske je pokazal nove potrebe, ki so bile ustanovitev obveščevalne infrastrukture, postavitev formalnega okvirja in definiranje specifičnih področij odgovornosti.

Leta 1948 so imeli sestanek tedanji predsednik vlade David Ben Gurion, tedanji član političnega sektorja judovske agencije Reuven Shiloah in tedanji vodja Shai-ja Isser Beeri, rezultat omenjenega sestanka pa so bili začetni orisi nastajujočih obveščevalnih sluţb. Dogovorili so se, da bo vojaško-informacijsko sluţbo (Shai) ustanovil generalštab in bo odgovorna za varnost, cenzuro in protiobveščevalno dejavnost.

Reuven Shiloah, tedanji član političnega sektorja judovske agencije, je leta 1949 predlagal ustanovitev centralne institucije, ki bo skrbela za koordinacijo in sodelovanje med različnimi varnostno-obveščevalnimi sluţbami (http://www.mossad.gov.il).

54

Leta 1951, je predsednik vlade David Ben Gurion, poklical vodje petih obveščevalnih sluţb in jim sporočil, da bo zbiranje informacij v tujini zaupal novi agenciji, imenovani Ha Mossad le Teum, kar pomeni Inštitut za koordinacijo. Nova agencija bi zaposlila ljudi iz petih prejšnjih sluţb in v vsakodnevni rabi bi jo klicali z imenom Mossad. Sluţba za vse administrativne in politične namene naj bi sodila pod pristojnost zunanjega ministrstva, vendar bi vključevala tudi višje usluţbence iz drugih organizacij v izraelski obveščevalni skupnosti, ki je obsegala Aman, vojaško obveščevalno sluţbo, Shin Bet, sluţbo za notranjo varnost, letalsko obveščevalno sluţbo in pomorsko obveščevalno sluţbo. Naloga častnikov naj bi bila obveščanje Mossada o specifičnih zahtevah njihovih »strank«. V primeru, da bi prišlo do nesoglasja v zvezi s katerokoli prošnjo, bi zadevo predali uradu predsednika vlade. Predsednik vlade pa naj bi deloval kot nadzorni odbor nove sluţbe v eni osebi (Thomas, 2002: 36-37).

Tako, je bila leta 1951 ustanovljena nova obveščevalna sluţba z imenom Mossad. Kasneje je prišlo do reorganizacije Mossada, ker je bilo potrebno izboljšati operacijske kapacitete. Po reorganizaciji Mossad ni več sodil pod pristojnost zunanjega ministrstva, temveč je postal del urada predsednika vlade in je tako poročal direktno predsedniku vlade (http://www.mossad.gov.il).

Danes je Mossad odgovoren za zbiranje podatkov, kjer so zbiralci podatkov ljudje (HUMINT), tajne operacije in za boj proti terorizmu. Njihovo delo je osredotočeno na arabske narode in organizacije po vsem svetu. Mossad je odgovoren tudi za tajna preseljevanja judovskih beguncev iz Sirije, Irana in Etiopije (http://www.fas.org).

Mossad je sestavljen iz naslednjih oddelkov:

TSOMET je zadolţen za vodenje operativcev, ki so locirani v posameznih bazah v tujih drţavah, baze pa so razporejene po geografsko-teritorialnem principu;

KAISARUT je sektor, ki je zadolţen za sodelovanje s tujimi tajnimi sluţbami. Pogosto je del teh operativcev (odvisno od odnosov z drţavo, v kateri so), lociranih v izraelskih diplomatskih predstavništvih, kje so postavljeni na mesto oficirjev za vezo, drugi del operativcev pa opravlja druge funkcije. Tako ima ta sektor zelo širok obseg delovanja. Kaisarut se ukvarja z ustvarjanjem pogojev

55

za poslovne odnose, kot so: prodaja oroţja in vojne opreme, izobraţevanje kadrov, utiranje poti za vzpostavljanje diplomatskih odnosov z drugimi drţavami - vse v obveščevalnem smislu. Znotraj Kaisaruta je tudi poseben oddelek, ki se imenuje Dardasim, ki je zadolţen za Daljni vzhod in Afriko; TSAFRIRIM je sektor, ki se ukvarja z realizacijo tajnih operacij ali drugih obveščevalno subverzivnih aktivnosti. V obveščevalnem ţargonu v angleškem jeziku se imenuje »morning breeze«, kar pomeni jutranja sapica. Za ta sektor je značilno, da se v njemu izvaja srţ obveščevalnega dela, in to so operativne aktivnosti Mossada. V tem sektorju se agenti v tujini urijo med drugim tudi katere metode in tehnike likvidacije morajo uporabiti v primeru odkritja agentov izdajalcev. Ena izmed priporočenih metod je, da ga najprej napijejo z alkoholom, zatem ga posadijo v avto, kasneje njega in sedeţe polijejo z alkoholom, nato pa ga zaţgejo z njegovim vţigalnikom. Tako bodo preiskovalci sklepali, da je bil pijan in se je sam zaţgal. V urjenje je bila vključena tudi teorija in praksa sledenja subjektom, nasprotno sledenje in metode odkrivanja sledenja nasprotnikov, različne pasti v tajnih operacijah, itd. Seznaniti so se morali tudi s svetovnim poslovanjem, obstoječimi podjetji in njihovim delovanjem v večjih drţavah, ter s sodobnim marketingom. Podrobno so se učili o osnovah, metodiki in tehniki raznih mednarodnih poslov, tehnike sklepanja mednarodnih pogodb, prakse vodenja podjetij – skratka, operativci morajo poznati vse vidike modernega poslovanja, da so v vsakem trenutku tekoče operacije, pripravljeni odigrati vlogo, ki jim je namenjena, in uspešno izvesti operacijo. Tsafririm se za operativne potrebe ukvarja tudi z vprašanji sodelovanja z judovskimi skupnostmi po svetu.

NEVIOT, se v angleškem jeziku v obveščevalnem ţargonu imenuje »bow«, kar pomeni lok. V temu sektorju so specialisti različnih profilov, ki za potrebe tajnih operacij skrivno vstopajo v hiše, stanovanja, hotelske sobe ali kakršnekoli druge prostore, in ob tem ne smejo pustiti nobenih sledi, ki bi jih izdale, da so bili tam. Najpogostejši razlog tajnega vstopanja v različne prostore, je postavitev prisluškovalnih naprav in majhnih kamer za tajno snemanje z razdalje. Namen tajnega vstopa je lahko tudi iskanje skritih predmetov, kot so: dokumenti, eksplozivi in drugi materiali, ki bi lahko sluţili kot dokazi ali podtikanje le-teh. S tajnim vstopom se lahko odkrijejo tudi skrite ali dolgo iskane osebe.

56

YAHALOLIM, ali angleško »diamond« je sektor, ki se ukvarja z vzdrţevanjem zvez z agenti, ki delujejo globoko pod krinko v različnih drţavah, največkrat v arabskih drţavah, zveze vzdrţujejo z elektronskimi napravami, preko katerih komunicirajo. Tehnika vzdrţevanja zveze ni jasna, najverjetneje gre za enosmerno komunikacijo, kjer sektor le prejema poročila. Navodila in naloge se tajnim agentom dajejo preko drugih sredstev.

Sluţba za varnost tajnih operacij je sestavljena iz izkušenih operativcev, ki se jih po skupinah pošlje v mesto, kjer ta tajna operacija poteka. Njihova naloga je neposredna zaščita in varovanje udeleţencev v tajni operaciji, ki izvršujejo naloţene naloge. Mossad ne prepušča ničesar naključju, in mnogokrat se drţi načela, da se morajo sodelujoči v operaciji, zaščititi pred moţnim nasprotnikovim odkritjem in morajo varno opraviti svoje načrtovane naloge. Ekipe, ki se jih pošilja na kraj tajne operacije, se imenujejo YARID-ekipe. Omenjene skupine delujejo preventivno, in v primeru, da odkrijejo, da je operacija ali kateri od njenih udeleţencev odkrit, ali da je kakorkoli ogroţena zaščita tajnosti operacije, dajo znak in operacija se zaustavi, vse dokler ne ugotovijo vzroka in šele, ko je varnost zagotovljena, nadaljujejo z izvajanjem tajne operacije (Levkov, 2001: 55-57).

Mossad je verjetno najbolj nekonvencionalna obveščevalna sluţba na svetu. Ţe, če pogledamo oddelke, iz katerih je sestavljena, ter naloge, ki jih njegovi agenti opravljajo, vidimo, da je kaj takšnega teţko zaslediti v kateri drugi obveščevalni sluţbi, razen vkolikor so druge sluţbe toliko bolj skrite in se ni razvedelo o njihovih dejanjih. Najbolj znan primer delovanja Mossada je, likvidacija vseh načrtovalcev in izvajalcev napada na izraelske športnike na olimpijskih igrah v Münchenu leta 1972.