LIXIVIACIÓN EN BOTADEROS (DUMP LEACHING)

Formulacija pesticida: Odmerki v [kg/l/ha]: Datum pršenja: ORTUS 5 SC (5 % fenpiroksimat) 1 l 29. april

COSAN (80 % žveplo) + ANTRACOL (70 % propineb)

3 kg + 2 kg

14. maj MELODY COMBY (37.5 % folpet + 6 %

iprovalikarb) + BUMPER 25 EC (25 % propikonazol)

2.5 kg + 0.15 l

31. maj

MELODY COMBY (37.5 % folpet + 6 % iprovalikarb) + FOLICUR EW 250 (25 % tebukonazol) + ZOLONE LIQ. (35 % fosalon)

2.5 kg + 0,25 l+ 2 l

18. junij

MAZEB (80 % mankozeb) + CRYSTAL (25 % kvinoksifen)

2.5 kg + 0.2 l 28. junij MAZEB (80 % mankozeb) + CRYSTAL (25 %

kvinoksifen)

2.5 kg + 0.2 l 12. julij MAZEB (80 % mankozeb) + COSAN (80 %

žveplo)

2.5 kg + 3 kg 29. julij KUPRO 190 SC (19 % Cu v obliki bakrovega

sulfata)

5 l 18. avgust KUPRO 190 SC (19 % Cu v obliki bakrovega

sulfata) + COSAN (80 % žveplo) + CANTUS (20 % boskalid)

5 l +

2.5 kg + 1 kg

13. september

CANTUS (20 % boskalid) 1.2 kg 27. september Aktivne snovi pesticida Odmerki aktivne snovi v

[g/ha]:

Datum pršenja:

FENPIROKSIMAT 50 29. april

ŽVEPLO + PROPINEB 2400 + 1400 14. maj FOLPET + IPROVALIKARB + PROPIKONAZOL 937 + 150 + 37.5 31. maj FOLPET + IPROVALIKARB + TEBUKONAZOL + FOSALON 937 + 150 + 37,5 + 700 18. junij MANKOZEB + KVINOKSIFEN 2000 + 50 28. junij MANKOZEB + KVINOKSIFEN 2000 + 50 12. julij MANKOZEB + ŽVEPLO 2000 + 2400 29. julij ŽVEPLO + Cu V OBLIKI BAKROVEGA

SULFATA

2400 + 950 18. avgust Cu V OBLIKI BAKROVEGA SULFATA +

ŽVEPLO + BOSKALID

950 + 2400 + 200

13. september

3.5 Uporaba WSP testnih lističev in ugotavljanje stopnje pokrovnosti ciljnih površin s škropilno brozgo

Pod izrazom stopnja pokrovnosti (angl. Coverage) pri postopkih nanosa pršilne brozge razumemo, kolikšen delež površine (%) ciljnih organov rastlin, najbolj pogosto listja, je bil prekrit s škropilno brozgo. Tehnike ugotavljanja deleža preškropljene površine so različne, vse pa so sestavljene iz fotografskega zajemanja podatkov in naknadne računalniške obdelave podatkov digitalnih slik.

Mi smo za ugotavljanje stopnje pokrovnosti pri pršenju uporabili tehniko uporabe testnih lističev občutljivih na stik z vodo (angl. water sensitive paper – WSP lističi). Velikost uporabljenih lističev je bila 26 x 76 mm (proizvajalca Novartis agro, Švica). Na vinsko trto smo pred škropljenjem na treh višinah namestili skupno 9 WSP lističev (1 v najnižjem, 2 v spodnjem delu krošnje, 2 v sredinskem delu, 2 v srednje zgornjem in 2 v zgornjem delu). WSP lističi so prevlečeni s posebno kemikalijo, ki se obarva modro ob najmanjšem stiku z vlago. Ko lističe poškropimo s škropilno brozgo, se na njih vidijo mesta, kjer so jih zadele kapljice. WSP lističe smo na listje vinske trte pritrdili s sponkami tako, da jih veter med pršenjem ni odnesel in da smo jih po pršenju lahko brez težav sneli. Pri pritrjevanju je potrebno nositi rokavice, da se lističi ne obarvajo zaradi dotika s kožo. Prav tako mora biti listje popolnoma suho, da se lističi ne obarvajo zaradi vlage listja že ob samem pritrjevanju. Potrebni so dovolj dolgi presledki med nanosi, da se listje vmes dovolj posuši. V našem poskusu so bili presledki dolgi 15 minut, da se je listje dovolj posušilo (slika 17).

Slika 17: Pritrditev WSP lističev na liste vinske trte

Lističe smo analizirali v laboratoriju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec - IHPS s pomočjo optične naprave (Optomax Image Analyser), ki poslika površino lističa in določi število odtisov kapljic (impaktov), delež preškropljene površine lističa, povprečno velikost odtisa in druge statistike glede obarvano spremenjenih točk na površini WSP lističa. Tako smo določili, kakšna je bila stopnja pokrovnosti na spodnji ali zgornji strani listja in kakšno je bilo število zadetkov na kvadratni centimeter (slika 18).

3.6 Postopek ugotavljanja depozita fluorescentnega sledilca na filter papirju

Depozit škropiva predstavlja količino škropiva, ki se obdrži na površini organov tretiranih rastlin vinske trte. Navadno se izraža v enoti ng/cm2 (listov, plodov ...). Depozit lahko ugotavljamo na naravnih (nap. sveže listje) ali umetnih kolektorjih (filter papir, plastične folije, steklo …). Mi smo depozit ugotavljali s pomočjo metode umetnih kolektorjev in fluorescentnega sledilca - tracerja. Kot umetni kolektor smo uporabili filter papir velikosti 26 x 76 mm. Filter papirje smo na enak način in na enakih mestih kot WSP lističe pritrdili na liste in grozde vinske trte. Potem smo izvedli škropljenje s sledilcem – tracerjem. Uporabili smo sledilec - tracer HELIOS 10 ES (1 % čistega fluorescentnega sledilca uvitex), proizvajalca Syngenta (Novartis agro, Švica). Fluorescenten sledilec omogoča natančno, hitro in enostavno detekcijo s pomočjo fotospektrometričnih metod. Količino depozita sledilca v raztopini, izluženi iz filter papirjev, smo v laboratoriju določili spektrofluorofotometrično z uporabo naprave Fluorofotospektrometer PFM 2, podjetja Novartis agro – Švica. Raztopino za odčitavanje smo pripravili z ekstrakcijo sledilca iz lističev filter papirja z izopropanolom (10 ml na listič, 20 minut namakanja v raztopini). Valovne dolžine pri meritvah so bile prilagojene navodilom proizvajalca fluorescentnega sledilca (slika 19).

3.7 Ugotavljanje biotične učinkovitosti pripravkov

Niz poskusov nanašanja je bil namenjen ugotavljanju razlik v biotični učinkovitosti pripravkov (celotnih škropilnih programov), nanesenih z različnimi šobami na različnih sortah: Laški rizling (Lechler TR in Lechler ITR), Chardonnay (Lechler TR in Lechler ID), Chardonnay (Lechler TR in Lechler ITR), Chardonnay (Albuz ATR in Agrotop TD-ATR) in Laški rizling (Albuz ATR in Albuz AVI). Poskuse za ugotavljanje biotične učinkovitosti različnih pripravkov smo izvedli tako, da smo pripravke s pršilnikom nanašali v enakih odmerkih in pri enaki porabi vode na hektar, le z različnimi tipi šob. V vinogradu smo tako izvajali redna škropljenja skozi celotno rastno dobo, kot je običajna praksa v integrirani pridelavi. Nekaterih delov nasada nismo tretirali in so služili kot kontrolna površina, da smo videli jakost pojava bolezni.

3.8 Metode ocenjevanja stopnje napadenosti z boleznimi in ocenjevanje učinkovitosti FFS

Preučevali smo le razlike v biotični učinkovitosti med nanašanjem s šobami različnih tipov, med sortama Laški rizling in Chardonnay, pa nismo delali primerjav. Ugotavljanje biotične učinkovitosti smo izvedli po standardnih postopkih na podlagi primerjav med tretiranimi in netretiranimi parcelami (EPPO procedure za ugotavljanje biotične učinkovitosti pripravkov).

Za ocenjevanje stopnje napadenosti in biotične učinkovitosti FFS so bile uporabljene standardne metode, opisane v priročnikih za izvajanje poskusov (Bleiholder, Püntener, 1981). Upoštevali smo tudi EPPO smernice za ocenjevanje biotične učinkovitosti pripravkov za varstvo rastlin za zatiranje škodljivcev in bolezni (EPPO smernice, PP 1/31 (3), PP 1/4 (4), [PP 1/17 (2)]).

3.9 Metode ocenjevanja stopnje napadenosti z boleznimi

Stopnjo napada s peronosporo, sivo plesnijo in z oidijem smo vizualno ocenjevali po boniturni lestvici Townsend in Hauberger, oceno učinkovitosti fungicidov pa smo izračunali po Abbotovem obrazcu. Vedno smo ocenjevali 300 listov in 100 grozdov na posamezni poskusni parcelici (50 na posameznem položaju znotraj krošnje trt).

Stopnja napada po Townsend-Heubergerju (%) =

( )

/ 100

0 ⋅     ⋅    

_∑

_⋅ N i v n i

N – celotno število ocenjenih grozdov, listov po lastno določeni boniturni lestvici, n – število ocenjenih grozdov, listov v posameznem boniturnem razredu,

v – infekcijski boniturni razred,

i – najvišji infekcijski boniturni razred.

Primer:

Po lestvici od 0 do 5 smo ocenili delež površine listov, napadene od peronospore na 300 listih po boniturni lestvici Townsend in Heuberger in te podatke uporabili v izračunu.

Razredi boniturne lestvice: Število listov v posameznem boniturnem razredu:

63 x 0 = 0 47 x 1 = 47 32 x 2 = 64 25 x 3 = 75 15 x 4 = 60 18 x 5 = 90 0 = list ni napaden

1 = do 5% površine lista napadeno od glive 2 = okuženo je 5 – 10% površine lista 3 = okuženo je 10 – 25% površine lista 4 = okuženo je 25 – 50% površine lista 5 = okuženo je več kot 50% površine lista

Izračun stopnje napada =

( )

/ 100 0 ⋅     ⋅    

_∑

_⋅ N i v n i = 100 33,6 200 5 336 = ⋅ ⋅ %

Izračunani rezultat je ocena deleža površine lista, ki je okužen od bolezni. Tako podatek 33,6 % pomeni, da je v določeni varianti povprečno okuženo 33,6 % površine listov.

Podatke o stopnji napada vnesemo v Abbotovo enačbo, s katero na podlagi razmerja med napadom v škropljenih in neškropljenih parcelah, izračunamo stopnjo učinkovitosti pripravkov.

Učinkovitost po Abottu (%) =

(

(napad na kontrolni površini – napad v varianti) / napad v kontroli) x 100

)

3.10 Uporabljene statistične metode

V poskusu je bila uporabljena poskusna statistična zasnova – poskus v petih naključnih blokih. Posamezna parcela je bila pet vrst široka (5 x 2,4 m) in 30 metrov dolga (približno 360 m2 velika). Samo srednja vrsta je bila izbrana za ocenjevanje biotične učinkovitosti, ostale vrste so služile za filtriranje drifta med parcelicami. Parcele v poskusu so bile naključno porazdeljene na tiste, ki smo jih vso sezono škropili z antidriftnimi šobami in na tiste, ki smo jih vso sezono škropili s klasičnimi šobami ter na tiste, ki jih nismo škropili. Proučevali smo le razlike v biotični učinkovitosti med nanašanjem s standardnimi in antidriftnimi šobami, med sortama Laški rizling in Chardonnay pa nismo delali primerjav.

Z analizo variance smo ugotavljali statistične značilne razlike med rezultati, dobljenimi z eno ali drugo vrsto šob. Za določanje razlik smo uporabili Studentov t-test in Tukey-ev HSD test pri P < 0,05. Za statistično analizo smo uporabili program Statgraphics for Windows.

3.11 Predstavitev srednje visoke gojitvene oblike

Pri teh gojitvenih oblikah je rodni les na višini 60 do 90 cm. Primerne so predvsem za vinograde s srednje velikimi medvrstnimi razdaljami, t.j. 150 do 220 cm. Zaradi boljše kakovosti grozdja, kjer je listna stena višja, jih v zadnjem času vedno več uporabljajo tudi v vinogradih z večjimi medvrstnimi razdaljami. Zaradi vse večje ozelenitve vinogradov, mehanske obdelave tal v vrsti, velikih sprememb temperature tik nad površino tal in navsezadnje, za učinkovito ročno delo, mora biti višina debla najmanj 70 cm.

Prednosti srednje visokih gojitvenih oblik so:

• velike možnosti za uporabo mehanizacije pri oskrbi vinograda,

• manjša obremenitev trsov pri srednje širokih razdaljah med vrstami z dobro razporeditvijo mladik in listne mase v vrsti (brez negativnega vpliva na osvetlitev), kar omogoča zelo visoko listno steno,

• manjši pojav bolezni in škodljivcev, kot pri nizkih gojitvenih oblikah.

Pomanjkljivosti srednje visokih gojitvenih oblik so:

• delavna intenzivnost (privezovanje šparonov, veliko oskrbe listne površine),

• večja občutljivost enoletnega lesa za mraz (pri višini debla pod 70 cm).

Pri srednje visokih gojitvenih oblikah poznamo več različic vezanja šparonov. Pri enošparonski je najpogostejša vodoravna vez šparonov ob osnovno žico (klasični guyot), pri dvošparonski pa je primernejše vezanje šparonov poševno navzdol.

3.11.1 Klasični - enojni guyot (en šparon privezan vodoravno)

To gojitveno obliko je v prejšnjem stoletju razvil francoski zdravnik Guyot. Zdaj je zelo razširjena v Franciji in Nemčiji, v zadnjem času je več uporabljamo tudi pri nas, predvsem v vinogradih, kjer so trte v vrsti gosto posajene. Višina debla mora biti za 15 do 20 cm nižja od osnovne žice. Na vrhu debla narežemo rodni les na kratek vzgojni reznik ali čep in šparon. Daljši rodni les privežemo vodoravno ob osnovno žico. Lahko ga tudi ovijemo

okrog žice in nato privežemo (slika 20). Šparon lahko privežemo še v rahlem loku (Vršič in Lešnik 2001).

Slika 20: Enokraki guyot z vodoravno privezanim šparonom (Vršič in Lešnik 2001) Prednosti:

• lahka in hitra rez,

• enakomerno brstenje očes, dobra razporeditev mladik, ki rastejo iz enega nivoja,

• ozka cona grozdja, ki je idealna za varstvo trte pred botritisom in grozdnim sukačem, pa tudi za strojno obiranje grozdja.

Pomanjkljivosti:

• premajhno število očes pri sortah z daljšimi internodiji in pri neuravnoteženi prehrani ali močno obrezanih trtah (predolg šparon, ki sega v drug trs, moramo skrajšati),

• povečana nevarnost lomljenja šparonov pri vezanju,

• pri daljših šparonih je v srednjem delu več hiravih mladik,

3.12 Predstavitev položajev ocenjevanja in oznak, kot jih uporabljamo v preglednicah z rezultati

Slika 21: Prikaz položajev ocenjevanja in predstavitev oznak, kot jih uporabljamo v preglednicah z rezultati.

P1 – spodaj znotraj P3 – sredina znotraj P5 – zgoraj znotraj P2 – spodaj zunaj P4 – sredina zunaj P6 – zgoraj zunaj

P2 – down outside P4 – middle outside P6 – top outside položaj pritrditve

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

4.1 Proučevanje vpliva šob na uspešnost zatiranja peronospore na listih in grozdih pri sorti Laški rizling (Poskus 1)

Pri ocenjevanju učinkovitosti delovanja fungicidov proti peronospori vinske trte na listih in grozdih smo dobili naslednje rezultate.

Pri prvem ocenjevanju učinkovitosti na listih in grozdih med preučevanima šobama po položajih ni prišlo do statistično značilnih razlik. Analiza učinkovitosti delovanja fungicidov v krošnji, v sredini, zunaj in znotraj, kaže na nekoliko večjo učinkovitost pri antidriftni šobi Lechler ITR 80-015, pri ostalih položajih pa je boljša učinkovitost dosežena pri uporabi standardne šobe Lechler TR 80-015, vendar so te razlike tako majhne, da se rezultati med seboj po položajih statistično ne razlikujejo.

Pri drugem ocenjevanju listja med šobama, glede na ocenjevalni položaj, ni prišlo do statistično značilnih razlik. Pri drugem ocenjevanju grozdov, prav tako med šobama, ni prišlo do statistično značilnih razlik, pri prvem, drugem in četrtem položaju. Pri tretjem položaju (sredina znotraj), pa je učinkovitost statistično večja pri antidriftni šobi Lechler ITR 80-015 (preglednica 7).

Povprečna stopnja napada (%, Townsend – Heuberger) pri kontrolnih parcelah v prvem ocenjevalnem obdobju:

Listi: P1 (14,5 %), P2 (18,5 %), P3 (14,5 %), P4 (20,5 %), P5 (6,6 %), P6 (9,9 %). Grozdi: P1 (7,3 %), P2 (5,3 %), P3 (7,8 %), P4 (4,7 %).

Povprečna stopnja napada (%, Townsend – Heuberger) pri kontrolnih parcelah v drugem ocenjevalnem obdobju:

Listi: P1 (45,6 %), P2 (53,8 %), P3 (50,3 %), P4 (58,5 %), P5 (37,5 %), P6 (39,5 %). Grozdi: P1 (36,7 %), P2 (32,5 %), P3 (38,4 %), P4 (28,9 %).

Preglednica 7: Stopnja učinkovitosti (%, Abbott) po škropilnem programu proti

In document ESTUDIO DE LA RECUPERACIÓN METALÚRGICA PROYECTO CHANCADO DE ÓXIDOS DE BAJA LEY DIVISIÓN RADOMIRO TOMIC CODELCO (página 36-41)