5.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN NAMEN RAZISKAVE
Namen naloge je analizirati in predstaviti rezultate pridobljene s pomočjo ankete, ki je bila maja 2008 izvedena med pazniki v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Namen ankete je bil ugotoviti, kako so s svojim delom zadovoljni pazniki in vodje skupin paznikov, ki so prostovoljno izpolnili anketo. Prav tako so bile tekom naloge preverjane hipoteze z različnimi statističnimi metodami. Analiza je bila opravljena s pomočjo statističnega programa za obdelavo podatkov v druţboslovju SPSS 15.0.
5.2 UPORABLJENA METODA IN INSTRUMENTARIJ
Metoda, ki sem jo uporabil, je neeksperimentalno kvalitativno raziskovanje, za zbiranje podatkov pa je uporabljen anketni vprašalnik. Raziskava in vzorec sta eksploracijska. Raziskava je bila zasnovana v podjetju, zato jo lahko obravnavamo kot študijo primera. Vprašalnik je bil standardni oz. predhodno standardiziran.
Vprašalnik (glej prilogo) vsebuje 44 trditev, ki merijo 11 vsebinskih področij: usposobljenost
vodij, povratna informacija paznikom, ocena pravičnosti nagrajevanja, odnos vodij do paznikov, odnosi med sodelavci, pripravljenost na timsko delo, dostopnost in moţnost usposabljanja, sredstva za delo, vpliv na razpored delovnega časa, samostojnost pri opravljanju dela in odnos do dela pri paznikih. Za ugotavljanje notranje konsistentnosti celotnega vprašalnika, s katerim smo merili dejavnike zadovoljstva z delom, smo opravili test notranje konsistentnosti. Vrednost Cronbachovega koeficienta α v našem primeru znaša 0,883. Ker je njegova vrednost večja od 0.7, lahko zaključimo, da je naša lestvica dovolj zanesljiva.
Trditve so razdeljene po vsebinskih sklopih oz. področjih, ki jih je teoretsko utemeljil Ivan Svetlik (1998) in so opisana v teoretičnem uvodu naloge (str. 12). Takšen način raziskovanja je bil uporabljen tudi v prejšnjih raziskavah (npr. Lobnikar, 2006; Pergovnik, 2002; Čadeţ, Lobnikar, 2003; Lobnikar in ostali, 2006), zato smo se pri analizi in predstavitvi rezultatov, odločili, da bomo zaradi medsebojne primerjave uporabili pristop izvedenih spremenljivk.
25
Ker smo se zavedali pomanjkljivosti tega pristopa (temelji na aritmetični sredini, zanemarja pa odklone), smo izvedli tudi faktorsko analizo za teh 44 trditev, ki je dala prav tako 11 faktorjev, z delno drugačno, vsebinsko nekonsistentno porazdelitvijo trditev v posamezni faktor. Ker je tudi porazdelitev dejavnikov v posamezne vsebinske sklope, ki jo je izvedel Ivan Svetlik, nastala na podlagi faktorske analize in ker z izvedeno faktorsko analizo nismo dobili manjšega števila faktorjev, pač pa delno drugačno strukturo, smo se odločili, da bomo pri nadaljnji analizi uporabili podatke, pridobljene s pomočjo izračuna izvedenih spremenljivk.
Na podlagi omenjenih dejstev smo smiselno v posamezne vsebinske sklope (11) uvrstili naslednje trditve (T), kot so razporejene pod zaporednimi številkami v vprašalniku:
1. Usposobljenost vodij: T5, T8, T11
2. Povratne informacije paznikom s strani vodij: T13, T19, T20, T22
3. Ocena pravičnosti nagrajevanja in sankcioniranja: T1, T10,T18, T21,T24 4. Odnos vodij do paznikov: T2, T6, T15, T17, T30
5. Odnosi med sodelavci: T4, T9, T16, T23, T27 6. Pripravljenost za timsko delo: T14, T26, T36
7. Dostopnost in moţnosti za usposabljanje: T3, T29, T31, T37 8. Ocena sredstev za delo: T25, T38, T42
9. Vpliv na razpored delovnega časa: T34, T41 10. Samostojnost pri opravljanju dela: T33, T40, T44
11. Ocena odnosa do dela: V7, V12, V28, V32, V35, V39, V43
Anketiranci so na petstopenjski lestvici Likertovega tipa obkroţili, v kolikšni meri trditev v vprašalniku za njih drţi oz. ne drţi (1 sploh ne drţi, 2 ne drţi, 3 delno drţi, 4 drţi, 5 močno drţi). Petstopenjska lestvica je bila uporabljena zaradi spoznanja, da so ljudje zaradi izpostavljenosti izobraţevalnemu sistemu naučeni uporabljati lestvico od 1 do 5.
5.3 OPIS VZORCA
V raziskavo smo vključili 115 paznikov zaposlenih v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Vsem smo poslali vprašalnik, na izpolnjen vprašalnik je odgovorilo 65 paznikov, kar pomeni skoraj 57 % vseh zaposlenih paznikov v Zavodu za prestajanje
26
kazni zapora Dob. Ker je bila v raziskavo vključena celotna populacija paznikov v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, ne moremo govoriti o vzorcu, ampak o ciljni skupini, na kateri smo izvedli raziskavo. Ker je bilo sodelovanje v raziskavi prostovoljno in obstaja verjetnost, da na vprašalnik niso odgovorili tisti pazniki, ki so manj zadovoljni z delom in delovnimi razmerami, je rezultate raziskave teţko posploševati na celotno populacijo paznikov, in ker je število pridobljenih odgovorov majhno, imajo rezultati omejeno znanstveno veljavnost. Po drugi strani pa gre za odgovore več kot polovice paznikov, zato lahko v skladu z razumevanjem akcijskega raziskovanja, ki pomeni način zbiranja podatkov v konkretni organizaciji kot pripomoček v odločevalskih procesih, omenjeni rezultati te raziskave ob upoštevanju drugih raziskav zadovoljstva paznikov v Sloveniji, predstavljajo pomemben podatek vodstvu zavoda pri njegovem upravljanju.
V raziskavi so sodelovali samo anketiranci moškega spola. V ZPKZ Dob je zaposlena samo ena paznica, ki vprašalnika ni izpolnila, prav tako pa ne bi bila zagotovljena njena anonimnost. Povprečna starost anketirancev je bila 36,3 leta, pri čemer je bil najmlajši anketiranec star 24, najstarejši pa 54 let. Polovica anketiranih je mlajših kot 36 let, več kot 45 let je bilo starih 12,5 odstotka anketirancev. Anketiranci so kot pazniki zaposleni v povprečju 11,8 let (od minimalno 1 do maksimalno 30 let), več kot polovica anketiranih ima manj kot deset let delovne dobe, več kot 20 let delovne dobe pa ima 11,2 odstotka udeleţencev raziskave. Povprečna skupna delovna doba udeleţencev raziskave je bila 16,91 let (od najmanj 3 do največ 35 let), polovica udeleţencev ima manj kot 16 let delovne dobe, več kot 25 let skupne delovne dobe pa ima 14,1 odstotka udeleţencev raziskave. Po izobrazbi prevladujejo pazniki s srednjo šolo (92 %), eden ima višješolsko izobrazbo, štirje pa imajo visokošolsko izobrazbo ali več.
5.4 HIPOTEZE
Na podlagi pregleda literature so v nalogi testirane naslednje hipoteze:
H1: V Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob na zadovoljstvo z delom in delovnimi
razmerami vpliva izobrazba zaposlenih. Bolj izobraţeni so tudi bolj zadovoljni z delom in delovnimi razmerami.
27
H2: Delovna doba na delovnem mestu ne vpliva na odnos do dela paznikov v Zavodu za
prestajanje kazni zapora Dob.
H3: V povprečju so pazniki zadovoljni z delom in delovnimi razmerami v Zavodu za
28