Mnogi ljudje mislijo, pogosto pa tudi slišimo med pogovori, da je dojenje tako naravno in tako samo po sebi umevno, da se začne samo po sebi. Tisti pa, ki se srečujemo s problemi doječih mater, imamo o tem drugačno mnenje. S spremembo načina življenja v času industrijske revolucije se je spremenilo tudi prehranjevanje otrok. In rano zaradi opuščanja naravnega prehranjevanja otrok – dojenja in nadomeščanje le-tega z umetnim hranjenjem, je marsikje zamrla tradicija dojenja. Sodobna generacija žensk prav zaradi nepopularnosti dojenja v zadnjih desetletjih teh neposrednih izkušenj iz svojega okolja nima, saj se mnoge z dojenjem prvič srečajo šele, ko same rodijo. Prav zaradi tega, kar ponudi z dojenjem narava, je izredno pomembna še zdravstvena vzgoja, s katero želimo doseči odločitev za dojenje pri ženski že v času načrtovanja otroka in pri odločitvi zanj že v nosečnosti. Z zdravstveno vzgojo poskušamo vplivati na stališča in vrednote dojenja matere, njeno socialno okolje pa pripeljati do boljše naravnanosti k dojenju. Zdravstveno- vzgojni programi, ki jih v ta namen načrtujemo in pripravljamo, morajo tako materam in njihovim svojcem kot tudi širšemu okolju ponuditi veliko informacij, znanja in spretnosti na čimbolj nazoren in prepričljiv način (Bergant, 1999).
Zdravstvena vzgoja za pospeševanje dojenja je pri nas poudarjena v času nosečnosti, poroda in prve mesece po njem, izvajalci zdravstvene vzgoje so profesorji zdravstvene vzgoje, medicinske sestre, medicinske sestre babice, zdravniki in tudi vsi ostali zdravstveni delavci, ki se srečujejo z nosečnico, mlado materjo ter njeno družino. Nosečnica je že po naravi zelo zainteresirana za znanje in vedenje o tem, kaj je dobro zanjo in za njenega otroka, zato moramo to pripravljenost nagraditi z dobrimi informacijami bodisi neposredno ali pa s svetovanjem dobre literature.
Posvetovalnice za nosečnice imajo v predporodnem obdobju najpomembnejše naloge. Sem prihajajo skoraj vse nosečnice. Izredno pomembne so tudi šole za starše, ki jih žal obiskuje približno le polovica slovenskih nosečnic (Hoyer, 1994). Po pomembnosti naj ne bi zaostajale tudi patronažne medicinske sestre, ki naj bi po svojem programu obiskale nosečnico na domu. Medicinske sestre, ki načrtujejo, izvajajo in vrednotijo zdravstveno nego na tem področju, imajo pomembno vlogo pri učenju, prepričevanju in motivaciji mater za dojenje ter s tem pri uveljavljanju dojenja.
Cilj dela medicinske sestre in ostalih predavateljev pri delu z nosečnicami in njihovimi partnerji:
• prisotni se zavedajo pomena zdrave prehrane za dobro počutje nosečnice in zdrav razvoj otroka, ki ga pričakujejo, kar dokazujejo z živahnim postavljanjem vprašanj v diskusiji, ki sledi predavanju;
• poznajo pomen psihofizične priprave na porod in znajo pokazati dihanje, ki ga bo nosečnica izvajala med porodom;
• znajo izvajati telovadne vaje in masažo za sprostitev med nosečnostjo in porodom;
• partnerji poznajo svoje naloge pri prisotnosti med porajanjem njihovega otroka;
• poznajo probleme, ki jih lahko doletijo pred, med in po porodu;
• znajo našteti prednosti materinega mleka in dojenja ter oblikujejo pozitiven odnos do dojenja;
• znajo pripraviti pravilna oblačila in opremo za nego novorojenčka;
• poznajo strokovno literaturo o nosečnosti, porodu in dojenju (Bergant, 1999).
Če pride nosečnica v porodnišnico z že oblikovano vrednoto dojenja in zato trdno odločena, da bo svojega novorojenčka dojila, pri pristavljanju novorojenčka k dojki in vzpostavljanju dojenja običajno nima težav. Pri delu z doječo materjo je treba upoštevati, da so vsa dognanja v zvezi z dojenjem (predvsem pri prvorodkah) povsem nekaj novega, prav nič enostavnega, pogosto celo nekaj tujega in neprijetnega. Zato potrebujejo pomoč, vzpodbudo in veliko potrpežljivosti zdravstvenih delavcev.
Da bi bile matere popolnoma zadovoljne in da bi vzpostavili pravilen proces dojenja, si moramo medicinske sestre in ostali zdravstveni delavci v porodnišnici postaviti skupni cilj – slediti UNICEF-ovemu programu dojenja in tako ohraniti laskavi naziv, ki ga naša porodnišnica nosi od oktobra 2000 »Novorojencem prijazna porodnišnica«.
Po vrnitvi mater in novorojenčkov iz porodnišnice v domače okolje prevzamejo skrb zanje patronažne medicinske sestre in posvetovalnice za otroke. Najpogostejši vzrok, da matere prehitro posežejo po steklenički in dodatkih drugih tekočin ali mleka, je strah, da so otroci lačni, še posebno, če so o tem prepričani še drugi družinski člani. Zato je potrebno:
• poudarjati prednosti materinega mleka ter vrednost in pomen dojenja v prvih mesecih, predvsem izključnega;
• predstaviti enostavnost, varnost in cenovno ugodnost tega prehranjevanja, kar bo materam vlilo dodatno motivacijo za daljše dojenje;
• obrazložiti položaje pri dojenju in povedati, da je za uspešno dojenje zelo pomembna udobna namestitev pri dojenju;
• matere seznaniti s tem, na katero osebo se lahko obrnejo ob težavah z zdravjem ali dojenjem ter jim svetovati sodelovanje oziroma vključitev v skupine za podporo dojenja, če te v njihovem okolju obstajajo;
• poudarjati in nadzirati higiensko-dietetični režim matere in novorojenčka, včasih tudi ostalih družinskih članov (higiena rok in okolja), saj z opozarjanjem na to problematiko lahko preprečijo marsikatero nevšečnost;
• pritegniti družinske člane k spodbujanju za dojenje in tudi za druga opravila (Hoyer in sod., 2003).
Ugodno družinsko ozračje dobro vpliva na psihofizično stanje matere in s tem tudi na dojenje, zato se je v urejenih družinah manj bati pojava poporodne depresije. Vendar pa je potrebno vedeti, da dojenje v nekaterih primerih še poglobi materino depresijo, v večini primerov pa deluje blažilno. Zato materam, ki so nagnjene k depresiji, priporočajo postopno odstavljanje kadar je to nujno potrebno, nadzor nad tem pa naj vodi strokovnjak.
V otroških posvetovalnicah imajo medicinske sestre ob sistematskih pregledih, ob cepljenjih ali v času bolezni otroka enake naloge kot patronažne medicinske sestre. Iz pogovora z materami je potrebno razbrati problem in ga poskušati rešiti. Poudarjanje pomena dojenja ter nasveti in odgovori na vprašanja materam naj bodo spodbujajoči, da bodo dvignili njihovo samozavest, ne smejo pa delovati vsiljeno, ker ne bodo prinesli želenega rezultata. Odveč ne bo, če bodo materam ponudile kakšno prikupno zloženko o dojenju ali jim v času čakanja v čakalnici predvajale video film na to temo.
8 RAZISKAVA
8.1 NAMEN RAZISKAVE
V porodnišnici Kranj sem zaposlena kot diplomirana babica v porodni sobi že peto leto in lahko rečem, da imam s porodi, porodnicami in obdobjem po porodu ter dojenjem že kar nekaj izkušenj in realen vpogled kaj vse to pomeni mamicam na podlagi čustvenega, psihičnega in fizičnega vidika. Rekla bi, da so današnje mamice v večini kar dobro pripravljene na porod in veliko o tem že preberejo in vedo. Psihična priprava na porod pa je izrednega pomena za sam porod kot tudi za dojenje.
Laskavi naziv, na katerega smo zaposleni v naši porodnišnici zelo ponosni, je prinesel veliko pozitivnih smernic promocije dojenja, hkrati pa tudi drugačen pogled mater na dojenje.
Zanimalo me je, kaj za matere, ki rodijo pri nas, pomeni dojenje. Za izvedbo ankete sem se odločila na osnovi pogovorov z materami. Večina mater je imela neprijetne izkušnje z dojenjem v letu 2000, ko smo bili v fazi pridobitve UNICEF-ovega naziva. Navajale so, da smo bili tako zavzeti za dojenje, da enostavno nismo materam dali nobene možnosti, da bi svojega novorojenčka lahko pripeljale na kakšen dodatek. Matere so bile zelo utrujene in zaskrbljene, če je njihov novorojenček dovolj nahranjen. Ob kakršnem koli problemu so matere navajale, da smo govorili samo o pogostejšem pristavljanju in navajale samo dojenje, dojenje in še enkrat dojenje. Rezultata našega prizadevanja se je pokazal v štirih letih in to lahko opažamo pri ženskah, ki so v zadnjem času ponovno rodile. Rezultati so se pokazali v tem, da so te matere, ki so rodile okoli leta 2000, naslednjič ob ponovnem porodu imele pripravljene pripomočke bodisi v obliki adaptiranega mleka ali dude tolažilke že s seboj v porodnišnici ali kasneje doma. Te matere je bilo strah, kako bo z dojenjem tokrat. Na osnovi teh ugotovitev sem se odločila za izvedbo ankete, s katero sem dobila odgovore v zvezi z dojenjem v naši porodnišnici. To seveda ne pomeni, da težav nismo reševali sproti.
Rezultati nam bodo pomagali pri boljši organizaciji dela v naši porodnišnici in pri izboljšavah pomoči medicinskih sester pri dojenju.
8.2 HIPOTEZE
H1: V naši porodnišnici bivajo novorojenčki 24-ur dnevno z materami. H2: Vzpostavljamo dojenje v tridesetih minutah po rojstvu.
8.3 RAZISKAVE IN METODE
Za raziskavo sem izbrala vzorec 50 mater, ki so rodile v naši porodnišnici. Tehnika dela je bila anketni vprašalnik (Priloga 1).
Vprašalnik vključuje dva sklopa vprašanj. Prvi sklop je vseboval vprašanja v zvezi z dojenjem, drugi pa demografske podatke. Vseh vprašanj je bilo 18 in sicer 12 vprašanj v zvezi z dojenjem in 6 demografskih vprašanj. Nobena mati od 50-tih ni zavrnila sodelovanja v anketi.
9 REZULTATI ANKETE
Kaj pomeni za matere dojenje?
44% 21% 14% 10% 6% 5% 1 2 3 4 5 6
Graf 1: Ocena pomena dojenja za matere
1. Materam pomeni dojenje najpomembnejši in najtesnejši stik z njihovim novorojenčkom ter nadaljevanje vezi med njima.
2. Dojenje je najbolj zdrava in najbolj primerna hrana za novorojenčka. 3. Hrana je vedno pripravljena.
4. Dojenje pomeni zadovoljstvo, srečo, ljubezen, močnejši impulz materinstva. 5. Dojenje je cenejše tudi iz ekonomskega vidika.
Kako so matere z dojenjem seznanjene? 94% 2% 4% ustrezno preveč premalo
Graf 2: Ocena seznanjenosti mater z dojenjem.
Skoraj vse matere, ki so obiskovale materinsko šolo in so se že v času nosečnosti pripravljale na porod in odločitev o dojenju, so ustrezno seznanjene z dojenjem. Za dojenje so se odločile že med nosečnostjo in so bile zato že takoj po porodu pripravljene na to, da bodo svojega novorojenčka izključno dojile.
Med vsemi materami je le ena menila, da je z dojenjem seznanjena preveč, dve materi pa, da sta premalo. To pomeni, da smo pri izvajanju promocije dojenja zelo uspešni.
Ali imajo matere občutek, da jim dojenje na oddelku vsiljujemo?
96% 4%
da ne
Graf 3: Mnenje mater o vsiljevanju dojenja na oddelku.
Le dve materi od petdesetih anketiranih sta navedli, da dojenje vsiljujemo, vse ostale pa so bile mnenja, da niso imele občutke, da bi bile v dojenje prisiljene in, da smo jim dopuščali možnost izbire. Glede na to, da se zelo trudimo biti nevsiljivi in da želimo biti le v pomoč, so me rezultati ankete zelo razveselili.
Ali je materam pri dojenju zagotovljena intimnost? 60% 10% 30% da ne včasih
Graf 4: Ocena zagotavljanja intimnosti pri dojenju.
Pri zagotavljanju intimnosti naletimo velikokrat na težave, med katerimi so največja seveda obiski v sobah, zato me rezultat ne preseneča, saj je skoraj polovica mater menila, da je intimnost zagotovljena le včasih, nekaj pa jih je celo menilo, da nikoli. Med 60%, ki jih je menilo, da je intimnost zagotovljena so tudi matere v nadstandardnih sobah, ki so seveda same in je logično, da imajo popolno intimnost. Ostale sobe pa so dvoposteljne in je intimnost zelo težko zagotoviti.
Ali je materam omogočeno dojenje po želji novorojenčka? 96% 2% 2% da ne včasih
Graf 5: Ocena mater o dojenju po želji novorojenčka.
Večina mater je mnenja, da jim je omogočeno dojenje po želji novorojenčka, saj novorojenček biva skupaj z materjo vseh 24 ur, kar pomeni nemoteno hranjenje po njegovih željah. Dve materi pa sta navedli, da to ne drži, ena od njih da nikoli ne drži, druga pa da ne drži le včasih, vendar utemeljiti tega dejstva nista znali.
Ali se matere pri dojenju srečujejo s problemi?
64% 36%
da ne
Graf 6: Problemi mater pri dojenju.
Matere se v veliko več kot polovici primerov srečujejo s problemi. Iz tega je razvidno, da se teorija o dojenju razlikuje od praktičnega dojenja. Največ težav je materam povzročalo dojenje v prvih dneh po porodu.
Kje so bile matere s prednostmi dojenja seznanjene?
27% 20% 29% 3%3% 18% v materinski šoli v medijih javnega obveščanja v porodnišnici preko patronažne medicinske sestre v posvetovalnici za nosečnice drugje
Graf 7: Pridobivanje informacij s prednostmi dojenja.
Kot prikazuje graf, je bilo veliko mater seznanjenih s prednostmi dojenja s pomočjo literature, prijateljic, knjig, zloženk, revij.
Ali so matere zadovoljne s pomočjo medicinskih sester pri izvajanju dojenja?
90%
6% 4%
da ne
brez odgovora
Graf 8: Ocena pomoči medicinskih sester pri izvajanju dojenja.
S pomočjo medicinskih sester pri izvajanju dojenja so matere zelo zadovoljne in v večini. Tri matere niso bile zadovoljne, dve materi pa nista odgovorili. Menile so, da bi morale medicinske sestre največ svojega truda za vzpostavitev dojenja vložiti prvi dan po porodu, saj takrat nastopi največ težav.
Ali so matere zadovoljne s 24-urnim sobivanjem z novorojenčkom? 92% 0% 8% da ne brez odgovora
Graf 9: Ocena zadovoljstva s 24-urnim sobivanjem z novorojenčkom.
Matere so v večini zadovoljne s 24-urnim sobivanjem z novorojenčkom, ampak so mnenja, da ni nič narobe, če se novorojenčka odpelje za 1-3 ure na otroški oddelek. Štiri matere pa bi si želele novorojenčka imeti pri sebi le za dojenje, sploh čez noč pa naj bi bil na otroškem oddelku. To možnost jim damo le prvi dan po porodu, da je novorojenček na otroškem oddelku, pripeljemo ga le za dojenje.
Starost anketiranih mater 2% 22% 48% 18% 6% 4% pod 20 let od 21-25 let od 26-30 let od 31-35 let od 36-40 let nad 40 let
Graf 10: Starost mater.
Skoraj polovica mater je starih 26 – 30 let in to je v Sloveniji trenutno realna starost, ko se zakonci oziroma partnerji odločajo za otroke.
Kateri porod po vrsti so imele matere?
52% 34% 10% 4% 1. porod 2. porod 3. porod 5. porod
Graf 11: Zaporednost rojstva.
Polovica anketiranih je imela prvega novorojenčka, kar pomeni, da je bilo tudi srečanje z dojenjem za njih prvič in nimajo še predhodnih izkušenj. Kar veliko se jih je z dojenjem srečalo drugič in menijo, da jim izkušnje prvega poroda in dojenja zelo koristijo. Tiste, ki pa so rodile že večkrat pa potrebujejo zelo malo nasvetov, so zelo samostojne in se redko srečujejo s problemi.
Izobrazba anketiranih mater 8% 8% 50% 10% 16% 8% osnovna šola III. Stopnja IV. Stopnja V. Stopnja VI. Stopnja VII. Stopnja Graf 12: Izobrazba.
40 mater (80%; N=50)) je bilo zaposlenih, 10 mater (20%) je bilo brez zaposlitve.
Skupnost, v kateri matere živijo
90% 4% 4% 2% s partnerjem s starši s partnerjem in s starši s partnerjem, taščo in tastom Graf 13: Skupnost.
Večina mater živi skupaj s partnerjem v zakonski ali izven zakonski zvezi. Živijo v svojem stanovanju, hiši, ali pa hiši staršev, vendar v ločenem stanovanju.
Okolje, v katerem živijo matere 28% 42% 30% v mestnem v vaškem v primestnem Graf 14: Okolje.
Ker v naši porodnišnici rodi letno zelo veliko nosečnic iz škofjeloškega območja in Poljanske doline, so rezultati pričakovani, da skoraj polovica mater živi v vaškem okolju. Ostala polovica pa se razdeli na mestno in primestno okolje.
10 RAZPRAVA
Analiza ankete je pokazala, da 33 (66%) materam dojenje v prvi vrsti pomeni najpomembnejši in najtesnejši stik z njihovim novorojenčkom ter nadaljevanje vezi med njima. 16 (22%) mater je menilo, da je dojenje najbolj zdrava in najbolj primerna hrana za njihovega novorojenčka, 8 (16%) mater je navedlo, da je hrana vedno pripravljena in matere jo imajo vedno pri sebi, 4 (8%) mater je navedlo, da je dojenje cenejše tudi iz ekonomskega vidika, za 11 (22%) mater je dojenje pomenilo tudi zadovoljstvo, srečo, ljubezen, močnejši impulz materinstva, nekaj najlepšega in nekaj, kar je zelo pomembno tako za zdravje mater samih kot njihovega novorojenčka.
Med vsemi materami je samo ena menila, da je o dojenju seznanjena preveč, večina jih je navedlo, da so seznanjene ustrezno, dve materi pa, da premalo. To pomeni, da smo pri izvajanju promocije dojenja zelo uspešni. Večina mater je navedlo, da so bile s prednostim dojenja seznanjene v porodnišnici in materinski šoli. Zelo veliko jih je navedlo, da so se s prednostim dojenja seznanile drugje, bodisi v literaturi, preko prijateljic, knjig, zloženk, revij, tečaja o dojenju, ki ga izvajamo v porodnišnici. Presenetljivo malo mater pa je navedlo, da so bile s tem seznanjene preko patronažne medicinske sestre in v posvetovalnici za nosečnice. Na porodniškem oddelku se naše medicinske sestre zelo trudijo, da dojenja ne vsiljujejo. Da so pri tem uspešne so pokazali rezultati ankete, saj je 48(96%) mater napisalo, da jim dojenja ne vsiljujejo, 2 (4%) sta navedli, da dojenje vsiljujejo. Ena med njima je opisala izkušnje znanke, ki je imela ta občutek in je menila, da bi matere morale imeti možnost izbire. Druga je navedla, da so matere, ki rodijo prvič prestrašene in nimajo občutka, kako rokovati z novorojenčkom, kaj šele, da bi same od sebe dojile, sestre pa vztrajajo pri svojem in zahtevajo tudi pripomočke za dojenje.
Za uspešno dojenje je pomembna tudi intimnost, saj vse matere niso pripravljene dojiti ob prisotnosti njim neznanih oseb. Največja težava pri tem so obiski svojcev v sobah. 30 (60%) mater so se strinjale, da jim je intimnost zagotovljena, saj so navedle, da je dojenje tako vsesplošen pojav v porodnišnici, da o kakšni posebni intimnosti niso razmišljale. 5 (10%) mater, ki so navedle, da jim intimnost ni zagotovljena, so bile mnenja, da bi v sobe lahko namestili premične zavese, oziroma bi morala biti vsaka mati v svoji sobi.
48 (96%) mater je menilo, da jim je omogočeno dojenje po želji novorojenčka, saj novorojenček biva skupaj z materjo vseh 24 ur, kar pomeni nemoteno hranjenje po njegovih željah. Velikokrat se zgodi, da medicinske sestre odpeljejo za 1-3 ure novorojenčka na otroški oddelek, da se mati lahko odpočije. Le umirjena, spočita mati lahko blagodejno vpliva na svojega novorojenčka.
Zelo pomemben podatek je ta, da je 32 (64%) mater navedlo, da se pri dojenju srečujejo s problemi. Iz tega je razvidno, da se teorija o dojenju razlikuje od praktičnega dojenja. Največ težav je materam povzročalo dojenje v prvih dneh po porodu. Novorojenčki so se zelo pogosto dojili, tudi dvajsetkrat na dan, kar je pri
materah povzročilo boleče bradavice, utrujenost, zaskrbljenost, da novorojenček ni dovolj nahranjen, ker se je hotel nenehno dojiti.
S prednostmi dojenja je bila seznanjena večina mater (29) v porodnišnici, v materinski šoli 28, v medijih 21 mater, preko literature, prijateljic, knjig, zloženk, revij, tečaja o dojenju, ki ga izvajamo v porodnišnici 19 mater, le 3 matere so bile seznanjene preko patronažne medicinske sestre, prav tako so bile le 3 matere s tem seznanjene v posvetovalnici za nosečnice.
Posvetovalnica za nosečnice je namenjena zdravju in zdravstveni vzgoji nosečnic, zato me je ta podatek zelo presenetil, saj je seznanitev nosečnic s prednostmi dojenja bistvenega pomena za uspešno dojenje in s tem za zdravje matere in novorojenčka. Vemo, da se nosečnica že v času nosečnosti pripravlja na dojenje, zato je zelo pomembno zdravstveno vzgojno delo v njihovi posvetovalnici.
Na otroškem oddelku smo leta 2000 začeli strogo slediti in izpolnjevati vse smernice (10 korakov do uspešnega dojenja) UNICEF-ovega programa. Pri našem velikem prizadevanju smo pozabili na materno osebno odločitev za dojenje, kajti mati je tista, ki se odloči, ali bo otroka dojile ali ne. Matere enostavno nismo vprašali ali imajo željo dojiti svojega novorojenčka, pač pa smo že v porodni sobi brez vprašanja novorojenčka pristavili k prsim.
Ker je dojenje prosta odločitev vsake matere, tudi medicinske sestre dajemo