Artículos de control de pH

Clusters and the New Economics of Competition; Harvard Business Review; November/December 1998; p. 14

84 _{United Kingdom Department of Trade and Industry –}

A Practical Guide to Cluster Development; London (2002); p. 22-48

166

a) Postoewe na vrski i partnerstva kako klu~ na rast za malite proizvoditeli vo ramkite na klasterot.

b) Postoewe na silna obrazovna baza koja vklu~uva silen menaxment i kvalifikuvana rabotna sila, no i golemi mo`nosti za obu~uvawe na u~esnicite.

v) Postoewe na golem kapacitet za istra`uvawe i razvoj {to

pridonesuva za inovacii i razvoj na novi proizvodi.

g) U~estvo na golemi firmi vo klasterot koi pretstavuvaat nositeli na tehnolo{kiot razvoj, pazarnoto u~estvo, stru~nata ekspertiza i dijalogot so javniot sektor.

d) Postoewe na adekvatna infrastruktura {to ovozmo`uva

polesna fizi~ka komunikacija pome|u u~esnicite, polesen

pristap do resursite i repromaterijalite i vlijae vrz namaluvawe na tro{ocite na rabotewe i podobruvawe na izvoznata konkurentnost.

|) Postoewe na pretpriemni~ki duh kako va`na alka koja gi pottiknuva motiviranosta i entuzijazmot vo raboteweto na klasterot.

e) Pristap do finansii kako eden od pova`nite faktori bez

koj ne e vozmo`en razvoj na klasterite.

Edni od najkoristenite finansiski instrumenti od strana na klasterite se sredstvata od javnite fondovi za subvencionirawe na istra`uva~ko-razvojnata dejnost i kreditite so niski (subvencionirani) kamati za razvoj na inovativnata dejnost. Spored istra`uvawata na USAID sprovedeni vo 26 zemji, ovie sedum faktori mo`at da se nadopolnat u{te so drugi tri:

`) @elba na u~esnicite vo klasterot da investiraat vo

vreme, kooperativnost i resursi kako i da vlo`at trud za

funkcionirawe na klasterot.

z) Postoewe na sluh kaj javniot sektor za dinami~no vodewe

na politikite, odnosno fleksibilnost na zakonskata regulativa

vo odnos na potrebite na privatnot sektor vklu~en vo klasterot.

y) Postoewe na silen lider koj }e ja koordinira rabotata na

klasterot.

Site ovie deset faktori podednakvo vlijaat vrz uspe{nosta na klasterot i nedostatok ili nefunkcionirawe na nekoj od niv go

Sorabotkata so raznovidni finansiski institucii (banki, investiciski fondovi, berzi) ovozmo`uva ekspanzija na klasterot na novi pazari, razvoj na novi proizvodi i ekonomizirawe na proizvodstvoto.

167 pravi klasterot ranliv i rigiden vo borbata za opstanok na pazarot.

4.2. KLASTERSKA POLITIKA (KLASTERING)

Klasterskata politika (klastering) pretstavuva ekonomska politika koja ima za cel promovirawe na specifi~nite regionalni i sektorski karakteristiki i pridonesuva za razvoj na novi klasterski mre`i i za unapreduvawe na postojnite klasteri.85 _{Klasteringot kako sostaven del na politikata na}

izvozna konkurentnost isto taka funkcionira vo ramkite na ~etirite intervenciski nivoa na interakcija (slika 4), no so sopstveni specifi~nosti. Taka na primer, ulogata na Vladata

kako makro nivo se ogleduva vo naporite za sozadavawe na pravna

i administrativna ramka za klasterite vo nasoka na podobruvawe na izvoznata konkurentnost, planirawe i sproveduvawe na odr`liv koncept za razvoj na klasterite, promovirawe na seop{ta nacionalna konkurentnost preku promocija na kvalitetot, inovaciite, adekvatnite tehnologii i pristapot na pazarot i pottiknuvawe na sektorskiot dijalog, odnosno

vmre`uvaweto. Ulogata na instituciite kako mezo nivo e vo

funkcija na poednostavuvawe na administrativnite proceduri

(registracija na firmi, dogovorni praktiki, carinski proceduri, sistem za inspekcija kaj hranata), ponuda na uslugi za obuka, istra`uvawe i razvoj i pottiknuvawe na samooddr`livite proizvodstveni kapaciteti preku finansiski i sovetodavni

uslugi. Ulogata na proizvoditelite kako mikro nivo e vo

zgolemuvawe na konkurentnosta na me|unarodnite pazari preku vospostavuvawe na adekvatni proizvodstveni procesi, kvaliteten menaxment, inovacii i sorabotka so drugi proizvoditeli i

institucii (horizontalno, vertikalno i dijagonalno

vmre`uvawe). Kone~no, izvoznata konkurentnost na

agroindustriskiot kompleks i vo krajna linija na nacionalnata ekonomija zavisi od mo}ta za inovacii, sposobnosta za mobilizirawe na proizvodnite faktori, potencijalite za

85 _{Deutsche Gesellschaft für Technische Zusammenarbeit (GTZ) –Competitiveness of Economic} Sectors in EU Association and Accession Countries: Cluster-Oriented Assistance Strategies; Vol. 2; Wiesbaden (2002); p. 15, a prezemeno od Bruch-Krumbein, Waltraud und Elke Hochmuth –Cluster und Clusterpolitik, Begriffliche Grundlagen und Empirische Fallbeispiele aus Ostdeutschland, Verlag Schüren, Marburg (2000)

168

sinergija, kreativniot potencijal i mo`nosta za razvoj na pretpriemni~ki znaewa.

Tabela 9. Politiki i instrumenti na klasteringot

pre~ki strategiski ~ekori instrumenti

nedovolni poznavawa za korisnosta od klasterot - identifikacija na potencijalnite u~esnici - promocija na idejata za klasteri

- sektorska SWOT analiza vo regionot

- razvoj na ~ekorite za sozdavawe na klasterot - identifikacija i komunika-

cija so potencijalnite u~esni- ci za korista od zdru`uvawe

nedostatok od `elba za

sorabotka - promocija na dijalogot

- razmena na informacii - formirawe na poddr`uva~ki

potklasteri (za otkup na vlezni surovini, za izvozen marketing) - pottiknuvawe na zdru`uvawa - obuka na specijalisti za vmre`uvawe slaba vnatreklasterska struktura - promocija na sorabotkata - promocija na investicii - podobruvawe na institu- cionalnata sorabotka - unapreduvawe na upravuvawe- to, kompetentnosta i kultura- ta na komunicirawe vo klasterot

- promocija na novi biznisi koi }e vlezat vo klasterot

nerazviena mo} za inovacii - sozdavawe na povolni uslovi za inovacii - zgolemuvawe na ponudata na uslugi za istra`uvawe i razvoj - reforma na pravnata i administrativnata ramka - reforma na dano~niot sistem

(za poddr{ka na klasterot) - prestruktuirawe na uslugite

koi nudat obuka, istra`uvawe i razvoj opstruktivna zakonska regulativa - sozdavawe na povolna zakonska ramka - identifikuvawe na zakonskite pre~ki - reforma na pravnata i administrativnata ramka - reforma na dano~niot sistem

(za poddr{ka na klasterot)

ograni~en pristap do informacii - podobruvawe na sistemot za sobirawe, obrabotka i dostavuvawe na informacii - obuki za upravuvawe so informaciite - razmena na informacii - izgradba na informaciski sistemi(marketing, tehnologija, proizvodstvo) - vospostavuvawe na istra`uva~ki centri Efikasnosta na klasteringot e mo`na samo so tesna sorabotka pome|u u~esnicite. Vladinite politiki ne mo`at direktno da

169 formiraat konkurentni strukturi tuku mo`at da vlijaat vrz izvoznata konkurentnost preku poddr{ka na klasterskata modernizacija. Vladinata inicijativa za pottiknuvawe i promovirawe na klasterite sama po sebe ne mo`e da bide efikasna i nema da ja podobri izvoznata konkurentnost dokolku site u~esnici od mezo i mikro nivoto ne se zainteresirani za prifa}awe na takva inicijativa, no i vice versa, sekoj napor na instituciite i proizvoditelite e osuden na propast ako nema soodvetna ramka za poddr{ka od strana na Vladata. Za da nema takva nekonzistentnost pome|u ~ekorite na u~esnicite, klasteringot treba da definira soodvetni politiki i

instrumenti na na~in predlo`en vo tabela 9. Sproveduvaweto na

klasterskata politika e proces koj vo prosek trae okolu 3 godini, {to e dovolen period klasterot da zapo~ne vistinski da funkcionira.86 _{Vo krajna linija, nejziniot uspeh skoro vo celost}

zavisi od stepenot na makroekonomska stabilnost bidej}i taa go olesnuva donesuvaweto na dolgoro~ni planovi i re{enija.

4.3. AGROKLASTERING

Agroklasteringotpretstavuva na~in proizvoditelite polesno

da dojdat do finansiski sredstva, prerabotuva~ite do surovini, repromaterijali, investicii i tehnologija, a izvoznicite do izvozen aran`man. Spored podatocite na EK, agroklasteringot se poka`al kako dosta uspe{na politika vo nekoi od zemjite ~lenki na EU (Finska, Italija, [vedska, Irska).87 _{Osnovni prednosti}

koi proizleguvaat od vodeweto na klasterska politika vo

agroindustriskiot kompleks se:88

polesno ostvaruvawe na celite na u~esnicite;

proizvodstvo na proizvodi so povisoka dodadena vrednost;

sorabotka so doma{ni i stranski partneri;

voveduvawe na kvalitetni sistemi za upravuvawe;

namaluvawe na tro{ocite za proizvodstvo i zgolemuvawe na produktivnosta;

zaedni~ki marketing strategii za nastap na regionalni i me|unarodni pazari;