Izjema za pouk in znanstveno raziskovanje

3.3.1.1 Ureditev po določbah Direktive o informacijski družbi

Člen 5(3)(a) Direktive o informacijski družbi dovoljuje državam članicam, da iz obsega pravice reproduciranja in pravice dajanja na voljo javnosti izvzamejo uporabo avtorskih del, ki je izključno v namen ilustracije pri pouku ali znanstvenem raziskovanju. Uporaba dela po tej izjemi mora izpolnjevati nekatere pogoje; namen uporabe mora biti ilustracija pri pouku ali znanstvenem raziskovanju;138 naveden mora biti vir vključno z

138 _{Pri tem Direktiva o informacijski družbi pojmov "pouk" in "znanstveno raziskovanje" ne definira. Glede tega 42.}

uvodna izjava direktive določa, da za nekomercialni izobraževalni in znanstveno raziskovalni namen nista odločilna organizacijska struktura in način financiranja.

avtorjevim imenom, razen če se to izkaže za nemogoče; dovoljen je obseg uporabe, ki ga opravičuje nekomercialni namen, ki naj se doseže.

Dejavnosti v učilnici

Razvoj in uporaba digitalnih tehnologij (večpredstavnost) omogoča učiteljem, da podajajo učno snov pri pouku na bolj raznolik način,139 omogočena jim je tudi večja fleksibilnost pri poučevanju. Na primer z uporabo večpredstavnostnih projekcij se lahko učitelj na vprašanje učenca v trenutku odzove in prikaže relevanten izsek nekega predstavitve (npr. sliko, besedilo ali drug vir). Poleg tega lahko učenci z uporabo večpredstavnostnih projektov opravljajo neodvisne raziskave v skladu s svojimi potrebami ali s hitrostjo, ki ustreza njihovi zmožnosti. Imetnike pravic pa po drugi strani skrbi digitalizacija avtorskih del, vključno z zvočnimi posnetki, besedili in slikami ter izvajanjem, predvajanjem ali oddajanjem teh digitalnih vsebin v učilnicah.140

Po členu 5(3)(a) Direktive o informacijski družbi je mogoče omejiti pravico reproduciranja in pravico dajanja na voljo javnosti za namene ilustracije pri poučevanju ali znanstvenem raziskovanju. Direktiva pri tem ne razlikuje med analogno in digitalno uporabo dela. Tako lahko izobraževalne ustanove in posamezni učitelji ali učenci ustvarijo digitalne reprodukcije avtorskih del in jih v digitalni obliki priobčijo v namene poučevanja, če je naveden vir vključno z avtorjevim imenom, razen če se to izkaže za nemogoče, in v obsegu, ki ga opravičuje nekomercialni namen, ki naj se doseže. V skladu s členom 5(2)(a) direktive imajo sicer izobraževalne ustanove možnost reproduciranja avtorskih del po izjemi za reprografijo, ki pa se nanaša zgolj na analogne načine reproduciranja.

Načeloma določba po členu 5(3)(a) pomeni, da je lahko učitelju ali učencu dovoljeno, da natisne članek iz enciklopedije na CD-ROM-u in da za potrebe razreda ustvari reprografske reprodukcije tega natisnjenega dokumenta, vendar pa ne bi bil upravičen ustvariti tudi digitalnih reprodukcij tega članka.141

Dejavnosti učenja na daljavo

Pri učenju na daljavo gre za "pouk", kjer učenci in učitelj niso hkrati prisotni na istem mestu, sodelovanje med njimi pa se vzpostavlja preko informacijsko telekomunikacijskih tehnologij, najpogosteje preko interneta. Tako je učencem, ki niso prisotni v učilnici, omogočeno, da lahko dostopajo do enakega izobraževalnega gradiva in dobijo enaka navodila in informacije, kot učenci, ki so prisotni v učilnici. S tem se olajša izobraževanje učencev, ki se standardnih oblik izobraževanja ne morejo udeleževati (na primer invalidi ali študentje–zaposleni z neenakomernim delovnim časom). Oblike učenja na daljavo je danes mogoče zaslediti praktično na vseh stopnjah izobraževanja.

139 _{Tradicionalno so učitelji v učilnice nosili knjige, slike, zvočne posnetke skupaj s projektorji oz. predvajalniki, s}

katerimi so ta dela predstavili učencem.

140 _{Prim. Guibault L., The nature and scope..., str. 26.} 141 _{Ibidem. str. 28.}

Člen 5(3)(a) Direktive o informacijski družbi določa, da države članice lahko sprejmejo omejitve pravic reproduciranja in priobčitve javnosti v zvezi z uporabo dela izključno za namen ilustracije pri poučevanju ali znanstvenem raziskovanju, kar po 42. uvodni izjavi vključuje tudi učenje na daljavo. Obrazložitveni memorandum v tej zvezi določa, da določba ne zajema le tradicionalnih oblik uporabe avtorsko varovanega gradiva, temveč lahko služi tudi za izvzetje določene uporabe avtorskih del v smislu dostave na zahtevo, pri čemer pa bodo morale države članice vzeti v poštev poseben ekonomski vpliv take izjeme, kadar se uporabi v novem elektronskem okolju.142

Raziskovanje

Vse več založnikov znanstvenih publikacij ponuja številne spletne publikacije, iskalnike, dostop do celotnih besedil in storitve "opozoril na vsebino", ki omogočajo tistim, ki se za to prijavijo, prejemanje preglednic vsebine revij po njihovem okusu po e-pošti. Elektronsko založništvo omogoča ne le seznanitev s članki bodisi brezplačno ali kako drugače, temveč tudi, da se dosežejo drugi viri znanja preko iskanja dokumentov, povezav, interaktivnih storitev, elektronskega poslovanja itd. Internet in elektronska pošta ponujajo raziskovalni skupnosti veliko možnosti, ki jih prej niso imeli. Povečal se je dostop do informacij, kakor tudi možnosti dostopa in razprave s tistimi, ki delajo na podobnih področjih.143

Direktiva določa dve izjemi, ki se nanašata na dejavnosti raziskovanja, in sicer s členom 5(3)(a) in členom 5(3)(n), katerega obravnavam posebej v nadaljevanju.

3.3.1.2 Ureditev uporabe avtorskih del pri pouku po ZASP

Učbeniki, čitanke

1. točka 1. odstavka 47. člena ZASP določa omejitev avtorske pravice v obliki zakonite licence v korist pouka. Brez prenosa ustrezne materialne avtorske pravice je mogoče reproducirati avtorska dela v čitankah in učbenikih, pri čemer je določenih več pogojev. Učbeniki in čitanke morajo biti namenjene za pouk, pri čemer je mišljen pouk na vseh stopnjah in kategorij, vendar mora iti za skupni, šolski pouk. Avtorska dela, ki se na tak način uporabijo, morajo biti že objavljena. Dovoljeno je uporabiti le odlomke oz. dele avtorskih del ter posamična dela s področja fotografije, likovne umetnosti, arhitekture, uporabne umetnosti, industrijskega oblikovanja in kartografije. Avtorsko delo mora biti delo več avtorjev (najmanj sedem).144 Pri taki uporabi je potrebno navesti vir in avtorstvo dela, če je to navedeno na uporabljenem delu ter plačati primerno nadomestilo, določbe pa se smiselno uporabljajo tudi za javno priobčitev (dajanje na voljo javnosti) navedenih del.

142 _{Obrazložitveni memorandum predloga direktive, str. 32.} 143 _{Prim. Guibault L., The nature and scope..., str. 28.}

Ta določba bo zajemala primere, ko bo na primer profesor naložil na šolsko spletno stran določene fotografije ali zemljevide, ne pa tudi določene članke, ki naj učencem služijo pri pouku oz. učenju.

Pouk

Slovenski zakon je pri omejitvi avtorske pravice za namene pouka zelo restriktiven. Za namene pouka se lahko javno izvajajo objavljena dela v obliki neposrednega pouka ali na šolskih predstavah145 oz. se oddajajo šolske RTV oddaje, pri čemer je potrebno navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu. Nadalje, izobraževalne ustanove lahko za lastne potrebe prosto reproducirajo dela na kateremkoli nosilcu, če to storijo iz lastnega primerka in če pri tem nimajo namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi (3. odstavek 50. člena).

To v praksi pomeni,146 da npr. če profesor skenira 20 strani iz 400 strani dolgega besedila knjige in na trdi disk naloži članke v elektronski obliki, s temi dejanji ne krši avtorske pravice po določbah 3. odstavka 50. člena. Ali gre za kršenje avtorske pravice po 2. odstavku 50. člena ZASP pa je odločilno, ali gre pri taki uporabi del za privatno uporabo (profesorja). Gotovo ne bo šlo za lastno (privatno) uporabo, če profesor te datoteke prenese na spletni strežnik in omogoči študentom dostop do njih; ta dejanja torej niso zajeta z 2. odstavkom 50. člena ZASP (ne glede na to, ali omogočanje spletnega dostopa študentom z uporabo gesel pomeni priobčitev del v javnosti v smislu 2. točke 2. odstavka 50. člena), zato bi profesor v tem primeru kršil avtorske pravice. Nasprotno pa bi si študenti lahko zakonito prenesli (naložili na računalnik) gradivo, ko bi bilo enkrat že dostopno na spletnem strežniku.

1. odstavek 50. člena ZASP določa, da se lahko147 objavljeno delo reproducira v največ treh primerkih in da reproduciranje v obsegu celotne knjige ni dovoljeno. Drugi primer se nanaša na vprašanje, ali se lahko po določbi 3. odstavka 50. člena kopije naložijo (upload) na z geslom zaščiten spletni strežnik in se študentom omogoči dostop do njih. V tej zvezi je potrebno upoštevati določbe 40. uvodne izjave Direktive o informacijski družbi, ki izrecno pravi, da naj bodo izjeme in omejitve v korist določenih neprofitnih ustanov iz člena 5(3)(c) omejene na pravico reproduciranja in da naj "ne zajemajo uporabe v kontekstu sprotne dostave varovanih del ali predmetov sorodnih pravic". Če se 3. odstavek 50. člena ZASP razlaga v tej luči, potem slovenski zakon ne dovoljuje nalaganja gradiva na spletni strežnik in zagotavljanja dostopa do tega dela študentom. Glede na navedeno se slovenski zakon v primerjavi z ureditvijo v drugih državah članicah restriktivno omejuje na uporabo del vis-a-vis med profesorjem in študenti.148

145 _{Po 49. členu ZASP se lahko za namene pouka javno izvajajo objavljena dela na brezplačnih šolskih slovesnostih}

pod pogojem, da izvajalci ne prejmejo plačila.

146 _{Konkretni primer in interpretacijo povzemam po Ernst S., Haeusermann M. D., Teaching Exeptions in European}

Copyright Law – Important Policy questions Remain, The Berkman Center for Internet & Society at Harvard Law School , http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=925950, str. 13-14, zadnjič obiskano 15.5.2009.

147 _{Pod pogoji, ki so določeni v 50. členu ZASP.}

Uporaba za namene pouka je v 166.c členu ZASP-a določena kot eden od primerov, ko se lahko omejitev pravic uveljavlja v primerih, ko so dela ali predmeti sorodnih pravic zaščiteni s tehnološkimi ukrepi.149

3.3.2 Reproduciranje in dajanje na voljo javnosti avtorskih del s strani