Iva Cestar*, Matej Strnad*, **, Grega Šober*
*OE NMP, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Cesta proletarskih brigad 21, 2000 Maribor **Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, Taborska ulica 8, 2000 Maribor
Izvleček
Ker se reševalci vsakodnevno srečujejo z zdravili in jih bolniku aplicirajo, je zaradi uspešne uporabe in predvsem varnosti bolnika temeljnega pomena, da imajo dovolj ustreznega znanja tudi s tega področja. Pri zdravljenju akutnih stanj je ključnega pomena čim hitrejše ukrepanje. V luči reševanja življenj je konec leta 2015 prišlo do sprememb v Pravilniku o NMP in s tem tudi v obsegu znanj za zdravstvenike (dipl. med. ses.), ki povečujejo obseg odgovornosti zdravstvenih reševalcev, po katerem naj bi diplomirani zdravstveniki znali samostojno aplicirali adrenalin, amiodaron in glukozo.
Na NMP Maribor opravljena študija je pokazala, da so najpogosteje uporabljana zdravila, s katerimi se reševalci srečujejo so: analgetiki, reanimacijska zdravila in antihistaminiki. Te skupine zdravil so že v 81 % aplicirali samostojno brez zdravnikovega naročila in prisotnosti.
Ravnanje z zdravili je v nujni medicinski pomoči vsakodnevno opravilo in uporaba zdravil je vključena v samo oskrbo pacienta. Zaradi večje učinkovitosti, zmanjševanja napak in večje varnosti je reševalce nujno potrebno vključiti v izobraževanja tudi s področja farmakologije.
Abstract
Paramedics deal with different medications every day. In the treatment of the acutely ill patients, it is important to act fast and safe, so they have to have enough adequate knowledge about medications and their administration. In October in 2015 an amendment of a policy was made, which gives paramedics more responsibility and work jurisdiction - they have to know how to use adrenalin, amiodarone and glucose independently.
Results of a study taken in the prehospital unit in Maribor (as a part of a thesis about the use of medications in the prehospital unit by paramedics) has shown that paramedics deal mostly with painkillers, cardiopulmonary resuscitation drugs and antihistamines. In most cases these drugs were administered by paramedics without doctors’ approval and presence.
Many different medications are used in our treatment every day. The aim is not just to heal, but also to achieve quality, safety and effectiveness of the treatment. Therefore, it is necessary to include basic pharmacology into paramedics training.
UVOD
Zdravila lahko predpisuje le zdravnik. V ambulantnem okolju zdravnik izda recept, v bolnišničnem okolju pa predpiše zdravilo na temperaturnem listu/listu predpisane terapije. V pisni obliki se predpiše ime zdravila, odmerek, pogostost aplikacije in način aplikacije. Pisno naročilo je tudi uradni dokument, zato mora biti napisano čitljivo, pravilno in popolno. (1)
Za varno aplikacijo je nujno potrebno poznavanje kritičnega kliničnega stanja, poznavanje zdravil in njegovih lastnosti, delovanja ter pravilna aplikacija ne glede na nepredvidljivo okolje, v katerem se reševalci pogosto znajdejo. V izogib napakam so se razvile različne strategije preprečevanja napak povezanih z zdravili. Predpisovanje zdravil in aplikacija so običajno razdeljene v 5 različnih faz:
Tabela 1. Uporaba adrenalina, anketni vprašalnik iz Poznavanje in uporaba zdravil v NMP.
Dejstvo Število anketiranih, ki so odgovorili DA
Število anketiranih, ki so odgovorili NE
Število anketiranih, ki so odgovorili pravilno
a Označuje pravilen odgovor. (n) (%) (n) (%) (n) (%)
1. Se uporablja pri vseh oblikah srčnega zastoja na
10 min pri KPO 9 (13,3) 52a (86,7) 52 (86,7) 2. Posamezna doza adrenalina pri KPO je 1 mg 55 a (90,2) 6 (9,8) 55 (90,2) 3. Pri KPO se ponavlja na 4 min 49 a (80,3) 12 (19,4) 49 (80,3) 4. Adrenalin je vazodilatator 5 (8,2) 56 a (91,8) 56 (91,8) 5. Je primeren za anafilaktične reakcije v obliki i.m.
injekcije 58 a (95,1) 3 (4,9) 58 (95,1)
Anketirani so bili povprašani tudi o sami pripravi zdravil. Pred pripravljanjem zdravil si 83% umije oz. razkuži roke. Le 24% obriše vrat ampule in uporabi zaščitno sterilno gobico za odpiranje ampule. 79 % jih je že apliciralo zdravilo, ki ga je pripravil nekdo drug in več kot tretjina vseh vprašanih (38,7 %) je že apliciralo napačno zdravilo pacientu. Več kot polovica (67,7 %) jih vedno preveri dozo in rok uporabnosti pred aplikacijo ter velika večina (87,1%) pozna znake in simptome neželenih reakcij zdravil, ki jih aplicirajo. 79 % reševalcev si tudi v prihodnje želi izobraževanja s področja uporabe in aplikacije zdravil.
Reševalci so bili povprašani tudi o obsegu kompetenc, ki si jih želijo. Mnenja o tem so bolj izenačena. 44 % anketiranih si želi večjih kompetenc, saj menijo, da bi lahko v določenih okoliščinah samostojno aplicirali naslednja zdravila: Adrenalin, Tramal, Torecan, glukagon, zdravila za reanimacijo, analgetike, glukozo, fiziološko raztopino, antihistaminike. Rezultat raziskave iz leta 2011 (8) je bil obraten, saj si je večje kompetence želelo kar 57% anketiranih.
Tako sedanja kot študije iz leta 2011 (8, 9) ugotavljajo, da je že 80 % reševalcev na terenu ob zdravnikovi odsotnosti apliciralo zdravilo samostojno in sicer: Adrenalin (53 %), Analgin (16 %), Atropin (2 %), Apaurin (5 %), glukozo (16 %), Tavegyl (5 %), Solu medrol (2 %), Torecan (11 %). Nekateri izmed njih (6,5 %) so se pred aplikacijo predhodno po telefonu posvetovali z zdravnikom. Anketiranci so priznali, da so ne glede na (ne)poznavanje zdravil že aplicirali katero izmed zdravil kljub odsotnosti zdravnika.
Študija, opravljena na NMP Maribor, pa je pokazala na problem, da se je znanje v nekaterih primerih izkazalo za slabše od pričakovanega, predvsem na področju porabe oz. uporabe že odprtih/pripravljenih zdravil. Nekaj nejasnosti se je pokazalo tudi glede uporabe adrenalina, amiodarona in glukoze.
ZAKLJUČEK
Ta študija je pokazala na problem pomanjkljivega znanja na posameznih področjih, ki nastopi ob hitrem spreminjanju smernic in uporabe vedno večjega števila zdravil. Zaradi narave dela v enotah nujne medicinske pomoči je oktobra 2015 bil sprejet obnovljen Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči. Ta je povečal obseg dela, odgovornost in kompetence reševalcev - samostojna aplikacija adrenalina, amiodarona in glukoze. Izkazalo se je , da je poznavanje teh zdravil med reševalci solidno, ne pa zadostno. V bodoče bo potrebno za zagotavljanje večje varnosti tako osebja kot akutno obolelih poskrbeti tudi za ustrezno izobraževanje reševalcev na področju farmakologije. Le na ta način bo prva obravnava bolnika uspešnejša.
LITERATURA
1. Šmitek J. Krist A. Venski pristopi, odvzemi krvi in dajanje zdravil. Ljubljana: Univerzitetni klinični center. 2008; 2. Weant KA. Bailey AM et al. Strategies for reducing medication errors in the emergency department. Open Access
Emergency Medicine. 2014;6, 45–55.
3. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči. Uradni list RS, št. 81/2015 z dne 30.10.2015. Dostopno na: https://www.uradni-list.si/1/content?id=123617
4. Šober G. Poznavanje in uporaba zdravil v nujni medicinski pomoči. Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede. 2016; 6-8, 15, 31,32, 34, 35, 38-44
5. Zakon o zdravilih. Uradni list RS, št. 17/14 z dne 24.2.2014. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6295
6. Grmec Š, Čander D. Kompetence reševalcev - na katerih področjih so ali bi lahko bili reševalci samostojni. V Posavec A. 20-Letnica Delovanja Sekcije Reševalcev v Zdravstvu. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija reševalcev v zdravstvu. 2010;
7. Cabañas, JG et al. Diabetic emergencies. Emergency Medical Services: Clinical Practice and Systems Oversight. 2014;2
8. Zafošnik, U. Prepoznava neželenih učinkov zdravil in ustrezno ukrepanje. V Posavec A et al. Varna Uporaba Zdravil v Predbolnišnični Nujni Medicinski Pomoči. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija reševalcev v zdravstvu. 2011;
9. Zafošnik U. Lešnik D. Lešnik B. Pomen kontinuiranega izobraževanja iz vsebin farmakologije pri zaposlenih na urgenci - predpogoj za kvalitetno prakso. V Posavec A. Varna Uporaba Zdravil v Predbolnišnični Nujni Medicinski Pomoči. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih ses- ter, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija reševalcev v zdravstvu. 2011;
Slika 1. Diferencialno diagnostični algoritem gastrointestinalnih znakov in simptomov pri zastrupitvah z gobami.