VPLIV GLOBALIZACIJE NA MIGRACIJSKE TOKOVE

Globalizacijo lahko danes razume koz oblika internacionalizacije, liberalizacije, univerzalizacije, zahodnjaštva in deteritorizacije. Z zgodovinskega vidika ne gre za nov fenomen. Samo v zadnjih sto letih smo doživeli tri globalne valove, le da smo prvega v za etku XX. Stoletja imenovali »internacionalizem«, drugega v šestdesetih letih »multinacionalizem« in tretjega v zadnjem desetletju in pol »globalizacija«.

Individualizacija je druga stran sodobne globalizacije in pomeni razvoj vedno ve je družbene neenakosti, množi ne brezposelnosti v državah blaginje in revš ine v ekonomsko manj razvitih državah. Množi na brezposelnost in revš ina sta s pogojem individualizacije dejansko naprteni ljudem kot osebna usoda. Ne prizadene jih kot nekakšna družbena ali kolektivna identiteta, temve kot specifi na, individualiziran življenski položaj. Globalizacija v devedesetih je tako zapolnila vse pore svetovnega sistema in predstavlja temeljni okvir za » na in življenja « ljudi, kakor ga v preteklosti najbolj definira francoska šola » inteligentne zgodovine «. Med vsemi zna ilnostmi globalizacije je v resnici edina prava novost vzpon lokalnih faktorjev, svojevrsten proces, izklju nosti, individualizacijo, ki je notranja lastnost globalizacijskih procesov. Pri tem nekateri ljudje, kot sta se slikovito izrazila Kindrom in Segel, razumejo svet kot globalno vas, toda ve ina misli, da je »svet njihova vas«.44 Ljudje preprosto mislijo, da postaja lokalni prostor in njihova lokalna identiteta pomembnejša kot svetovni proces, eprav globalizacija na svetovni ravni odpravlja omejitve pri gibanju blaga, storitev in kapitala. Edena izmed globalnih paradoksov sodobnega sveta, ugotavlja P.Naisbitt, je prav pomembnost posameznih enot in njihovih mrežnih povezav. Ve ja in pomembnejša ko postaja svetovna ekonomija mo nejši in števil nejši so njeni najmanjši igralci. Omrežje (network) je temeljno sredstvo »glokalizacije«, procesa, ki hkrati poraja ekonomsko, socialno in kulturno globalizacijo in njeno lokalizacijo. Globalizacija je transnacionalna, globalne ekonomske in tehnološke spremembe so kot centrifugalni proces. Hkrati pa ne zanikajo teritorialne geografije, lokalnosti in

regionalizma kot njihovih centripetalnih procesov, ki na koncu popolnoma protislovno spremenijo socialno geografijo sodobnega sveta.45

V precepu takšne » glokalizacije « se je znašla tudi razprava o pomembnosti migracijskih tokov. Omenimo zgolj nekatera njena nasprotujo a si stališ a: Nekateri so prepri ani, da politi noekonomska globalizacija ne pomeni tudi pove anja demografskih pritiskov in da lahko pri akujemo celo zmanjšanje globalnih migracijskih tokov. Drugi trdijo nasprotno in v sodobnih demografskih gibanjih, veliki liberalizaciji gibanja blaga, kapitala in dela ter komunikaciji ( še posebej transportni) revoluciji vidijo temeljni vzvod velikih migracijskih valov v prihodnosti. Tretji dokazujejo pravilnost vmesne poti, da je mednarodna trgovina blaga in storitev, predvsem pa liberalizacija kapitala in mednarodnih financ, dober nadomestek za edalje manjšo mobilnost delovne sile in postopno nadomeš anje pomena migracijskih tokov.46

Vsi trije pristopi imajo dolo ene teoretske in empiri ne temelje, toda zgodovina prihodnosti in z njo migracujski procesi so nepredvidljivi in popolnoma negotov proces. Globalizacija vselej pove uje migraciski potencial, manj jasno pa je, ali s tem pove uje ali pa celo zmanjšuje prihodnost migracijskih tokov. Po vsej verjetnosti je, da bodo v prihodnje demografska gibanja, ekonomski faktorji, socialne razmere in politi ne možnosti mo no vplivale na pove anje, in ne zmanjšanje, migracijskih gibanj.

Svet prihodnosti bo torej svet potujo ih množic. Bolj sre ni bodo potovali kot turisti, saj naj bi njihovo število od 700 milijonov (leta 2001) naraslo na milijardo v letu 2010. Drugi bodo skupina številnih ekonomskih in politi nih migrantov.

Globalizacijski tokovi so vedno spodbujali tudi migracijske tokove in obratno. Samo v XX. Stoletju je internacionalizacija migracijskih tokov med Evropo ter Severno in Južno Ameriko odigrala pomembno vlogo pri ekonomskem, politi nem in kulturnem povezovanju in razvoju držav na obeh straneh Atlantika. Politi noekonomske analize nam dokazujejo, da je migracijska politika veliko prispevala k novi ekonomski, politi ni in socialni globalizaciji sodobnega sveta in hkrati stabilizaciji nove Evrope po II. svetovni vojni.47

7 3= " 3* !& ' $7 8 ' $% 4 4 $&

5.1. SOCIALNI

DUMPING

KOT

POSLEDICA

GLOBALIZACIJE

V razvitih državah se danes opravi ve ina visoko zahtevnih in dobro pla anih del: dizajniranje, trženje, finance in administracija. Za podjetja je ekonomsko smiselno, da tista dela, ki niso zahtevna in ne zahtevajo posebnih kvalifikacij preselijo v predele, kjer je nizko kvalificirane in slabo pla ane delovne sile v izobilju (Azija, Latinska Amerika, Mehika). Tam se proizvodi naredijo in potem uvozijo nazaj v razvite države.48

Pri socialnem dumpingu gre torej za preseljevanje proizvodnje iz razvitih držav v razvoju, v države z nepoštenimi delovnimi praksami (nizke pla e, slabi delovni pogoji, delavci so brez zdravstvenega zavarovanja….). Pojem socialni dumping (angl. dump = zavre i, odvre i) pomeni » zavrženost « socialnih (družbenih) pravic oz. neupoštevanje osnovnih lovekovih pravic.

Govorimo o tako imenovani » tekmi proti dnu «, obliki rivalstva, ko podjetja selijo delo, kapital in tehnologijo iz držav z relativno visoko ravnijo mezd, dav nih stopenj in zakonodaje v države z relativno nizko ravnijo.

5.2. PROTEKCIONIZEM KOT REŠITEV Z SOCIALNI

DUMPING ALI OVIRA

Obravnava širitve Evropske unije v kontekstu ene od temeljnih svoboš in, prostega pretoka ljudi, postaja ob porastu protestov proti tujim delavcem/kam v asu finan ne krize pomembna tema.

Pravica do prebivanja, kot prakti en pogoj pravice do prostega gibanja med državami lanicami, je še vedno omejena. Trenutni pogoji za pridobitev dovoljenja za bivanje v drugi državi lanici so omejeni na okoliš ine za asnega bivanja, po itnic, delovnih obveznosti in samozaposlenih. Pravico do prebivanja imajo tudi študentje, ki so vklju eni v univerzitetni sistem in pa upokojenci, vendar ob pogoju, da imajo zadostna finan na sredstva. Navkljub že tako do dolo ene meje omejeni svoboš ini so države lanice pred ''vzhodno širitvijo'' vzpostavile sistem omejitev, ki onemogo a pridobitev delovnega dovoljenja državljanom/kam novo priklju enih držav (European Commission 2005). Ob širitvi leta 2007, ki je zajemala Bolgarijo in Romunijo se je krog držav, ki

zapira meje tema dvema državam razširil. Sistem omejevanja pridobivanja delovnih dovoljenj ima sicer vgrajeno asovno omejitev, ki državam lanicam, ki so tak sistem vzpostavile prepoveduje omejevanje nad asovnim obdobjem sedmih let po sistemu 2+3+2 (po vsakem obdobju morajo države lanice utemeljiti nadaljnjo podaljšanje omejevanja pravice do dela tujim državljanom). Tako dostop do svojih trgov delovne sile državljanom/kam ''vzhodnega bloka'', med katere spada tudi Slovenija, še vedno omejujejo Avstrija, Belgija, Danska in Nem ija, medtem ko je krog držav, ki omejuje dostop delavcem/kam iz Romunije in Bolgarije širši in zajema Dansko, Francijo, Nem ijo, Gr ijo, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko, Veliko Britanijo (BBC 2008). Poglavitni razlog za omejevanje dostopa do trga delovne sile leži v povezovanju migrantov s sistemom socialne zaš ite. Države, ki omejujejo dostop se sklicujejo na strah pred hromljenjem nacionalnega sistema socialnih transferjev s strani tujih delavcev (oz. potencialnih brezposelnih), pri emer je dokazano, da se odvisnost od sistema socialne zaš ite ne razlikuje med posamezniki s podobnimi socialnimi okoliš inami a druga nimi državljanstvi.

Kritika razvoja evropske zaposlovalne politike s strani Združenja evropskih sindikatov je vzpostavljena predvsem na temelju nemožnosti doseganja inkluzivnosti in zaš ite posameznikov/ic na trgu delovne sile ob promociji atipi nih delovnih razmerjih skozi prizmo neoliberalizma, saj le ta onemogo a dolgoro no socialno zaš ito posameznikov/ic vklju enih na trg delovne sile.49