Migracije v obdobju globalizacije : diplomsko delo

Texto completo

(1)!" ! #$%%&.

(2) '. () * +) , ) ./ (). + ,011$23$2 () * ! 4! , 5 () * ! , .+ ! . +) ! ,6! 7 !8 7! 7 ) .. !" ! #*+-$%%&.

(3) POVZETEK Migracije so kompleksen globalni pojav, s katerim se sre ujejo vse države po svetu. Tekom zgodovine so se ljudje preseljevali iz kraja v kraj. K preseljevanju so jih vodili razli ni razlogi. Vsi so imeli en skupni cilj - izboljšanje kvalitete življenja. V skrajnih primerih je šlo celo za golo preživetje. Sam pojem migracija se deli na izselitev oziroma emigracijo ter priselitev oziroma imigracijo; takšna gibanja so lahko notranja ali mednarodna. Na migracije vpliva predvsem globalizacija, ki jo lahko v tem kontekstu razumemo kot proces, ki krajša razdalje in zbližuje posameznike, ter dela svet dozdevno manjši. Vpliv globalizacije pa ni povsod enak, kar se izraža v naraš ajo ih razlikah v standardu življenja in loveški varnosti. Vsem tem spremembam, vplivom, napredku se prilagaja migracijska politika Sveta, Evrope in Slovenije. Klju ne besede: zgodovina, migracija, emigracija, imigracija, globalizacija, politika.. ABSTRACT Migration is a complex, global phenomena, which can be seen in all countries of the world. During history people moved from one place to another. They all had different reasons , but one common goal – improving the quality of life. In most extreme cases the reason for migration was pure survival. The conception of migration can be divided into emigration and imigration, both of them can be internal (inside one country) and external. Globalisation has great influence on migrations and can be in this context seen as a process of shorting the distancess and bringing individuals together. The influence of globalisation is not the same over the world. The consequence of that are groving differences in life standard and human safety. The migration politics of the World, Europe and Slovenia is adapting to it.. Key words: history, migration, emigration, imigration, globalisation, politics..

(4) UVOD 1. MIGRACIJE, MIGRACIJSKA POLITIKA, TEORIJE MIGRACIJ 1.1.. POJEM MIGRACIJE. 1.2.. MIGRACIJSKA POLITIKA. 1.3.. TEORIJE MIGRACIJ. 1.3.1. Teorija potiska in potega 1.3.2. Neoklasi na teorija 1.3.2.1. Teorija loveškega kapitala ( Mikroekonomski pristop) 1.3.2.2. Makroekonomski pristop 1.3.3. Sodobne teorije migracij. 1.3.3.2. Teorija dvojnega trga dela 1.3.3.3. Teorija svetovnega sistema 1.3.4. Kratek povzetek navedenih teorij 2.. ZGODOVINA MIGRACIJ 2.1.. ASOVNI ORIS MIGRACIJSKIH TOKOV. 2.1.1. Selitve na prehodu iz agrarne v industrijsko družbo 2.1.2. Preseljevanje v Evropi 19. in zgodnjega 20. stoletja 2.1.3. Obdobje svetovnih vojn: beg, izgon, prisilno delo 2.1.4. Migracije in migracijska politika med hladno vojno 2.1.5. 3.. Evropa na koncu 20. stoletja in na za etku 21. stoletja. MIGRACIJSKA POLITIKA V EVROPSKI UNIJI 3.1.. EVROPSKE »MEJE« (ZIDOVI). 3.2.. RAZMERE V EU V ZADNJEM DESETLETJU 20.STOLETJA. 3.2.1. Kaj vzpodbuja tokove mednarodnih migracij v EU 3.3.. IMIGRACIJSKA POLITIKA DO TUJCEV V EVROPSKI UNIJI.

(5) 3.3.1. Konkretni možni na ini imigracije 3.4.. POLOŽAJ TUJCEV V EU. 3.4.1. Prosto gibanje delavcev (športnikov) znotraj EU 3.5.. SLABOSTI EVROPSKE MIGRACIJSKE POLITIKE. 3.5.1. Razlika med evropsko in ameriško migracijsko politiko 3.6. 4.. PRIHODNOST EVROPSKE MIGRACIJSKE POLITIKE. SLOVENIJA V SVETU MIGRACIJ 4.1.. SLOVENSKA POLITIKA MIGRACIJSKIH TOKOV. 4.1.1. Dejanski primer slovenske migracijske politike (Mihajlova in Radina zgodba) 4.1.2. Kako izboljšati slovensko migracijsko politiko? 4.1.3. Ali Slovenija lahko pri akuje pove ano odselitev svojih državljanov v druge države EU? 4.2. SLOVENSKA MIGRACIJSKA POLITIKA V ASU GOSPODARSKE KRIZE 5.. VPLIV GLOBALIZACIJE NA MIGRACIJSKE TOKOVE 5.1.. SOCIALNI DUMPING KOT POSLEDICA GLOBALIZACIJE. 5.2.. PROTEKCIONIZEM KOT REŠITEV Z SOCIALNI DUMPING ALI OVIRA. 6. MIGRACIJSKA POLITIKA AVSTRALIJE IN ŠPANIJE V ASU GLOBALIZACIJE 6.1.. ŠPANSKA MIGRACIJSKA ZAKONODAJA. 6.1.1. 6.2. Francisina zgodba (njena španska izkušnja). . AVSTRALSKA MIGRACIJSKA POLITIKA. 6.2.1.. Majina zgodba (njena avstralska izkušnja). SKLEP LITERATURA PRAVNI VIRI ELEKTRONSKI VIRI PRILOGA.

(6) »Ogledujem si vaše mesto in kulturo. e mi boste vše bom zaprosil za azil, druga e moram naprej. Za zdaj ste mi vše .«1. ! " #. $. %. ! ". & !'&. &$. &. ( #. %. $&!. ! &. '. ! &. '. ' ' ).

(7) UVOD Pravica do svobode gibanja je ena izmed osnovnih lovekovih pravic, ki mu dovoljuje, da si lahko v skladu s svojimi željami izbere kraj svojega bivanja. Ob enem pa je svoboda gibanja tudi podlaga svobodnega preseljevanja, ki je v tesni zvezi z razvojem modernega gospodarstva. Migracije vsekakor niso nov pojav, saj nas selitve prebivalcev spremljajo že skozi vso loveško zgodovino. Ljudje so si izbirali svoje migracijske destinacije v skladu s svojimi sanjami, zmožnostmi in potrebami. Velikokrat so bili deležni neprijaznega in nasprotujo ega odnosa ozemlja gostitelja in njenih prebivalcev. S asoma se je takšen odnos spreminjal, saj so države gostiteljice bile primorane spreminjati svoje poglede. V nadaljevanju bom predstavila politiko migracij, njen razvoj, spreminjanje migracijskih tokov skozi zgodovino (od agrarne družbe pa vse do za etka 21. stoletja). Vse to bom tudi podkrepila s teorijami, kot so teorija potiska in potega, teorija kapitala, teorija dvojnega trga dela itd.. Osrednji del diplomske naloge je osredoto en na razvoj migracijske politike v Evropski Uniji in seveda posledi no tudi v Sloveniji. V tem delu je zajeta politika EU do tujcev, slabosti te politike njena prihodnost ter razvoj. Z razvojem Evropske migracijske politike je prišlo do sprememb tudi na podro ju migracijske politike pri nas. Tukaj se postavlja vprašanje, ali lahko Slovenija v prihodnje pri akuje bistvene spremembe na tem podro ju. Poudarek pa sem namenila odnosu Slovenije do tujcev v. asu. globalizacije in velike ekonomske krize. Kot zanimivost tega poglavja naj omenim resni no izkušnjo migrantske družine, ki je bila pripravljena kan ek svojih doživetij zliti na papir ter jih objaviti v moji diplomski nalogi. Globalizacijo in njen vpliv na migracijske tokove ter socialni dumping zajema zadnji del naloge. Vse navedeno spremljata zgodbi mladih deklet, ki sta vsaka na svojem kontinentu izkusili migracijsko politiko v asu globalizacije in svetovne gospodarske krize. Cilj naloge je ugotoviti smer migracijskih tokov v obdobju globalizacije oziroma kakšen vpliv ima nanje globalizacija. Ob enem sem želela preu iti reakcije Slovenije v asu globalizacije ter njene poteze ob svetovni gospodarski krizi..

(8) 1. MIGRACIJE, MIGRACIJSKA POLITIKA, TEORIJE MIGRACIJ. 1.1.. POJEM MIGRACIJE. Pri opredelitvi pojma migracija ni popolnega soglasja. Glede na definicijo, ki je zapisana v izhodiš ih za oblikovanje politike priseljevanja Republike Slovenije, so migracije » fizi no gibanje posameznikov ali skupine prebivalstva v geografskem prostoru, ki zajema prestop neke administrativne meje in relativno trajno spremembo kraja bivanja«. Migracije so lahko zunanje ali notranje, in sicer glede na državne meje ali pa ve etni no ali ve nacionalno skupnost, kot je Evropska unija.2 Mednarodne migracije ali zunanje migracije torej pomenijo prestop državne meje in relativno trajno spremembo bivališ a. V primeru priselitve v državo govorimo o imigracijah (priselitvah), v primeru odhoda iz države pa o emigracijah (odselitvah).3 Mednarodni migrant: ta pojem se najpogosteje nanaša na osebe, ki za daljši as zapustijo eno državo in bivajo v drugi (za dlje kot tri mesece in eno leto). Migrant po konvenciji MOD št. 97 (konvencija o delavcih migrantih): samo osebe, ki so redno sprejete kot delavci migranti, torej zakoniti migranti. Pomemben je 11. len konvencije, ki migranta zaradi zaposlitve opredeljuje kot osebo, ki emigrira iz ene države v drugo, da bi se ta zaposlila druga e kot za svoj ra un. To pomeni, da konvencija ne velja za samozaposlene. Konvencija tudi ne velja za obmejne delavce, za pomorš ake in za osebe svobodnih poklicev ter umetnike, ki so v državo vstopili le za kratek as.4. * ! ! !' & " '#" $. '" / & ! 0, !011 2 ' 3 & 1 6 7 . '" $. '" $&. $+ " 14. 35 &. 5/ $ 8 '. ( , &. &. ! 5. $- '. 2 '. 9.

(9) Obstaja ve kategorizacij migrantov in migracij, toda dve sta najpogostejši, in sicer glede na motiv migracij in glede na vstop v državo. Glede na motive migracij lo imo med: -. ekonomskimi. migracijami. (delavci. migranti,. profesionalci,. poslovneži…), -. politi nimi migracijami ( iskalci azila, begunci, vojni begunci…),. -. in sekundarnimi migracijami oziroma migracijami družinskih lanov (predvsem zakonci/zunajzakonski partnerji ter mladoletni otroci).5. Glede na na in vstopa v državo pa lo imo med: -. zakonitimi (legalnimi) migracijami: svobodne migracije posameznikov,. ki po lastni volji in v okviru obstoje ih zakonov spremenijo državo svojega bivališ a, -. prisilnimi migracijami: ko ljudje bežijo bodisi kot posamezniki zaradi. strahu pred preganjanjem ali množi no zaradi strahu pred kolektivnim kršenjem lovekovih pravic ali humanitarnega prava ali zaradi drugih okoliš in, ki jih povzro ajo konfliktni vali katastrofe, -. nezakonitimi (ilegalnimi) migracijami: prepovedani prehodi meje in. nedovoljeno bivanje v tuji državi, Pri tem je treba omeniti še definicijo tujca, in sicer je glede na slovensko zakonodajo tujec vsaka oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije. S tem je slovenska zakonodaja skladna s pravnim redom EU, vendar pa je ob tem nujno opozoriti, da v EU strogo lo ujejo med državljani tretjih držav (to so osebe, ki nimajo državljanstva nobene od lanic EU o.p.) in državljani lanic EU. Opredeliti velja tudi pojem begunca in azilanta. Izvorno je pojem begunca opredeljen v Ženevski konvenciji oz leta 1951 Newyorškem protokolu iz leta 1967 (v nadaljevanju samo konvencija). Merilo za status begunca tako vklju uje, da mora biti prosilec zunaj države svojega izvora in da ga mora biti utemeljeno strah preganjanja zaradi rase, , !011. 2. ' 3 &1. 14. 35. 5/ -.

(10) narodne pripadnosti, religije,. lanstva v posebni socialni skupini ali politi nega. prepri anja. Pravice do statusa begunca so v konvenciji tako utemeljene na osebni ravni in za te begunce se uporablja tudi izraz konvencijski begunci. Ker pa je samo konvencija odraz dolo enega asa, ne pokriva vseh oblik begunstva, ki so nastale v zadnjem. asu, zato obstaja tudi tako imenovana kategorija nekonvencionalnih. beguncev, ki pokriva ve kategorij oseb, med njimi tudi tiste, ki so bežale zaradi strahu pred kolektivnimi kršitvami humanitarnega prava ali množi nimi kršitvami lovekovih pravic.6 Azil je torej oblika zaš ite, ki jo podelijo države konvencionalnim ali nekonvencionalnim beguncem. V zadnjem. asu, predvsem zaradi begunske krize,. povezane z razpadom Jugoslavije pa se je uveljavil pojem za asne zaš ite, ki je podeljena osebam, ki so neposredno prišle v državo zaradi razmer v svoji mati ni državi, in se uporablja v primerih množi nega begunstva. Za vse naštete kategorije begunstva je mogo e uporabiti izraz humanitarni migrant.7. 1.2.. MIGRACIJSKA POLITIKA. Migracijska politika zajema politiko notranjih selitev in politiko mednarodnih selitev. Politika mednarodnih selitev pa se deli na politiko priseljevanja in odseljevanja. Del politike mednarodnih migracij je begunska politika, azilska politika pa je del begunske politike. Pojem migracijske politike zajema na ela, pravila in postopke, ki tujcem dovoljujejo vstop in bivanje, nadzor nad njimi in politiko preseljevanja. Iz tega je razvidno, da del migracijske politike tudi integracijska politika, ki je usmerjena k integraciji trajnejših priseljencev v državi in mora vsebovati spoštovanje osebne integritete, dostojanstva, kulturnih vrednot in verskega prepri anja ter zaš ito pred diskriminacijo, ksenofobijo, etnocentrizmom in rasizmom.8. Osrednje trendi, ki bodo imeli po Castlesu (1998) pri migracijah veliko vlogo v naslednjih 20. letih: / & ! / & ! / & !. 0, !011 0, !011 0, !011. 2 2 2. ' 3 &1 ' 3 &1 ' 3 &1. 14 14 14. 35 35 35. 5/ 5/ 5/ -.

(11) ve. globalizacija migracij: migracije vplivajo v enakem obdobju na vedno držav, prav tako se pove uje raznolikost geografskih obmo ij izvora. migracij, -. pove anje migracij: dejstvo je, da se dandanes število migracij pove uje. v vseh glavnih regijah, -. diferenciacija migracij: ve ina držav je soo ena z ve. vrstami. migracijskih gibanj hkrati, -. feminizacija migracij: ženske igrajo vedno ve jo vlogo v vseh regijah in. tudi v vseh tipih migracij, -. politizacija migracij: migracije imajo v nacionalni, bilateralni, regionalni. in mednarodni politiki vedno ve ji pomen.9. 1.3.. TEORIJE MIGRACIJ. V zadnjih tridesetih letih se je vir priseljevanja v najve je imigrantske države, to so Avstralija, Kanada in združene države Amerike, temeljito spremenil. Neko evropske priseljence so zamenjali imigranti iz Azije, Afrike in Latinske Amerike. Medtem, ko so se v Evropi neko emigrantske države spremenile v imigrantske, saj so sprva privabljale priseljence iz Južne Evrope, kasneje pa še Afrike, Azije in Karibskih otokov in Srednjega vzhoda. Na drugi strani sveta je Japonska z nizko stopnjo rodnosti, starim prebivalstvom in visoko življenjsko ravnjo postala privla na država tako za revne emigrante iz držav Azije, kot tudi za emigrante iz držav Južne Amerike. Skoraj vse države so postale ve etni ne družbe. Za razumevanje zgoraj omenjenih trendov pa obstaja zelo šibka teoreti na osnova. Dejstvo je, da za razumevanje migracijskih procesov potrebna kompleksna in raz lenjena teorija, ki bi vklju evala množico razli nih perspektiv, predpostavk in mnenj.. / & !. 0, !011. 2. ' 3 &1. 14. 35. 5/ -.

(12) Ena izmed prvih teorij glede zakonitosti migracij je bila Ravensteinova teorija iz leta 1885, ki je bila v svojem bistvu zelo pionirska in v mnogih pogledih omejena. V delu Zakoni migracij je preu eval interne migracije v Veliki Britaniji. Z uporabo opisane analize je izpeljal 7 zakonov, ki naj bi veljali za migracije. Njegove ugotovitve pravijo, da so migracije odvisne od stopnje gospodarske razvitosti družbe, njenih kulturnih, etni nih in drugih zna ilnosti, ter seveda, da se ve ina migrantov odlo a za bližnje migracije ve inoma v smeri ve jih mest.10. 1.3.1. Teorija potiska in potega Teorija potiska in potega, imenovana tudi hipoteza migracij, poskuša migracije razložiti z vplivom dejavnikov emigracijskega in imigracijskega obmo ja. Na emigracijskem obmo ju deluje potisni dejavniki, ki potiskajo posameznika iz tega obmo ja. To so izguba zaposlitve, iz rpanje naravnih bogastev, upadanje ali prenehanje dolo ene ekonomske dejavnosti, razli ne vrste diskriminacije, naravne in druge nesre e in neperspektivne razmere za osebni razvoj. Na imigrantskem podro ju delujejo dejavniki potega, ki privla ijo migrante na obmo je. Mednje spadajo ugodne možnosti za zaposlitev, napredovanje v službi, podjetniške in investicijske dejavnosti, boljše pla e in raznovrstnost dejavnosti.11Ta teorija vsekakor pripomore k razumevanju migracij. Lahko pa tudi z navajanjem obeh vrst dejavnikov zamegli razlog zaradi katerega je prišlo do migracij.. 1.3.2. Neoklasi na teorija 1.3.2.1. Teorija loveškega kapitala ( Mikroekonomski pristop) Mikroekonomski model je model posameznikove izbire, kjer se posamezniki odlo ajo za migriranje na podlagi »cost-benifit« analize. Mednarodne migracije so pri tem investicija v loveški kapital, saj se ljudje odlo ajo, da se bodo preselili tja, kjer bodo najbolj produktivni s svojim znanjem. Preden pridejo do višjega donosa zaradi ve je produktivnosti dela, pa morajo narediti dolo ene investicije. Tako potencialni migrant / & ! / & !. 0, !011: : : 0, !011: : :. 2' 3 & 1 2' 3 & 1. & 1! & 1!. ! 2 ! 2.

(13) ocenjuje stroške in koristi, ki bi jih imel z morebitno migracijo na atraktivno lokacijo. Odlo i se za tisto lokacijo, kjer je pri akovani donos najvišji. Mednarodne migracije torej nastanejo zaradi mednarodnih razlik tako v zaslužku kot tudi v stopnjah zaposlenosti.12 Problem te teorije je, da temelji na vrsti predpostavk, ki v stvarnosti niso izpolnjene.. 1.3.2.2. Makroekonomski pristop Mednarodne migracije nastanejo zaradi geografskih razlik v ponudbi in povpraševanju po delu. Države, ki so relativno bogate z delom glede na kapital, imajo nizko ravnotežno mezdo. Velja tudi obratno, namre , da imajo države, ki so relativno revne z delom glede na kapital, visoko mezdo. V obratni smeri pa se oblikuje tok kapitala in s tem seveda tudi loveškega kapitala, kar pomeni tok migracij visoko izobraženih ljudi. Pomembno je, da lo imo tok delavcev od toka visoko izobraženih ljudi, saj imata ta dva toka razli ne smeri.. 1.3.3. Sodobne teorije migracij V zadnji dvajsetih letih so se mednarodne migracije razvile do tako imenovane postindustrijske faze. Za to fazo so zna ilni nekateri novi trendi. Med katere lahko uvrš amo: -. spreminjanje investicijskih strategij,. -. naraš anje izvora kapitala iz razvitih držav in uvajanje proizvodnje na manj razvita podro ja,. -. razvoj mikroelektronike, ki je zmanjšal povpraševanje po delu,. -. v razvitih državah so se zmanjšala tradicionalno ro na opravila,. -. razvoj storitvenega sektorja, kjer povpraševanje bazira na visoki stopnji izobrazbe,. / & !. 0, !011: : :. 2' 3 & 1. &. 1!. ! 2.

(14) -. rast sivih in rnih sektorjev v razvitih gospodarstvih,. -. pojavlja se ve ja diferenciacija glede na spol, starost in etni no pripadnost,. -. prihaja do ve je nestabilnosti delovnih mest in slabših delovnih pogojev.13. Prišlo je torej do temeljnih sprememb glede teorije potiska in potega. Kot posledica ekonomske globalizacije, ki se kaže v zmanjševanju razdalj in ve jem povezovanju med razli nimi geografskimi podro ji, so bila dodana nova podro ja priseljevanja in izseljevanja. Prišlo je do novih potisnih dejavnikov v državah v razvoju, saj jih je zajela ekonomska, politi na in demografska kriza ter tako pove ala izseljevanje. Hkrati se je spremenila vloga priseljencev v razvitih državah, saj so bili neko. pomembni v. koli inskem smislu kot delavci, danes pa predvsem kot strokovnjaki, torej kakovostnem. Z restriktivno politiko priseljevanja v sedemdesetih letih so prišli na dan novi pristopi pri preu evanju mednarodnih migracij. Nekdanji razlogi migriranja iz trga dela niso ve bistveni za migracije, pa pa sta na tem podro ju svoje odigrala predvsem globalizacija in družbeni procesi. Globalizacija se pojavlja pri vse ve jem številu migracijskih podro ij, tudi pri takih, ki neko niso bili vpleteni v migracije, kot recimo Centralna Afrika in Vzhodna Evropa. Hkrati se zmanjšuje pomen neko mo nih povezav med kolonijami in mati nimi državami. V sodobnem asu smo pri a vse ve ji globalizaciji trga dela. Proces migracij zadeva tako nekvalificirano delovno silo kot tudi visoko izobražen kader znanstvenikov in strokovnjakov. Mednarodne migracije so vsekakor sestavni del procesa globalizacije.. 1.3.3.1. Nova ekonomija migracij Nova ekonomija migracij je pristop, ki preu uje mednarodne migracije na mikro ravni. Ta pristop je prenesel poudarek iz posameznika na gospodinjstvo in družino. Pokazal je kako ljudje z migracijami ne stremijo le k pove anju pri akovanega dohodka, ampak, da želijo tudi razpršiti tveganja. Bistvo takšnega pristopa je združitev do sedaj znanih pristopov, preu itev razli nih hipotez in ustvarjanje nekega celostnega okolja za preu evanje migracij. / & !. 0, !011: : :. 2' 3 & 1. &. 1!. ! 2.

(15) 1.3.3.2. Teorija dvojnega trga dela Ta teorija se razlikuje od do zdaj vseh omenjenih in ugotavlja, da so mednarodne migracije nastale zaradi notranjega povpraševanja po delu v sodobnih industrijskih družbah. Saj postanejo med doma imi delavci delavna mesta brez statusa in z nizkimi pla ami vse manj priljubljena. S tem se pove a zaposlitvena možnost priseljencev, ki na tak na in zaslužijo dodaten dohodek, hkrati pa zmanjšajo tveganje. Ker povpraševanje po delu priseljencev izvira iz strukturnih potreb gospodarstva, se pla e delavcev pri pove anem povpraševanju po delu ne spreminjajo. V kolikor pride do presežene ponudbe dela, pa se lahko zgodi, da pla e padejo, seveda, e ne pride do ustrezne državne intervencije.. 1.3.3.3. Teorija svetovnega sistema Z razvojem novih tehnologij in procesom mehanizacije ter seveda s samo globalizacijo so se spremenile mnoge zna ilnosti lokalnih trgov in proizvajalcev, saj so jih nadomestili svetovni trgi in velika multinacionalna podjetja. Tako so bili mnogi ljudje prisiljeni v spremembo svojih navad in na ina življenja ter posledi no s tem tudi v emigriranje.. 1.3.4. Kratek povzetek navedenih teorij e še enkrat ponovim vse teorije, neoklasi na ekonomska teorija je razlagala migracije na makro vidiku kot odgovor na razlike v mezdah na trgih dela, pri emer se je posameznik odlo il na podlagi »cost-benifit« analize (mikro vidik), v kateri je primerjal za etno stanje s pri akovanim po migraciji. Nova ekonomija migracij je prenesla poudarek od posameznika na gospodinjstvo, pri emer je migracija na in za razpršitev tveganja (podobno vlogo imajo na zahodu zavarovalnice in socialna varnost). Teorija dvojnega trga dela interpretira migracijske tokove kot rezultat povpraševanja po delu sodobne industrijske družbe. To pa je tudi teorija svetovnega sistema, ki razlaga gibanje prebivalstva z razvojem svetovnega trga in razširitvijo kapitalizma..

(16) 2. ZGODOVINA MIGRACIJ. Tema migracij ima v Evropi skrajnje negativen predznak. Razlogi so svetovni migracijski problemi in evropski strahovi pred rasto im »migracijskim pritiskom«. Sedanji interesi pa peljejo tudi do vprašanja, na katera mora odgovoriti zgodovina preseljevanja po Evropi, v Evropo in iz nje; kajti sedanje migracijske procese lahko bolje presoja, kdor ima pogled nad kon nimi, se pravi zgodovinskimi migracijskimi procesi, in pozna razvojne rte, ki se stekajo v sedanjosti, obremenjeno s številnimi problemi.14 Homo migrans obstaja, odkar obstaja Homo sapiens; kajti selitve spadajo med conditio humana prav kakor rojstvo, razmnoževanje, bolezen in smrt15. Migracije kot družbeni procesi so, razen izgon in beg, odziv na bolj ali manj kompleksne ekonomske in ekološke, socialne in kulturne eksisten ne in družbene razmere. Zato je zgodovina preseljevanja vedno tudi del splošne zgodovine in jo je treba razumeti v njenem okvirju. To velja tudi za evropsko zgodovino migracij. Predstave o Evropi in njenih mejah pa so se skozi as spreminjale. Zgodovinarji migracij se v evropski zgodovini sre ujejo z izjemno kompleksno histori no dejanskostjo. Saj se ne premikajo samo ljudje ez meje, ampak tudi meje ez ljudi. Vzroki, motivi in nameni za takšno premikanje pa so lahko: -. gospodarski (gospodarsko motivirane migracije). -. poklicno-socialni (poklicno-socialno motivirane migracije) ~ migracije kot eksisten na nujnost (subsistence migracion, betterment migration) ~ migracije zaradi usposabljanja oziroma izobraževanja ali migracije med pod podružnicami .. Selitve, ki jih povzro i izguba oziroma uni enje gospodarske eksisten ne podlage in so navsezadnje prav tako gospodarsko dolo ene, pa so, na primer tudi selitve za preživetje, katerim je pozno v 20. stoletju skovalo skupni pojem « ekološki beg ». Od tako motiviranih * *. ! !. " ". migracij. lahko. '$6 '& ;+ '$6 '& ;+. $ $. spet < + < +. lo imo < = $7 ' , < = $7 ' ,. religiozno-nadzorsko, $ $. politi no,.

(17) etnonacionalisti no ali rasisti no dolo en izgon ali beg. Sem sodijo tudi izgon in prisilne selitve 20.stoletja, pri emer so bili premiki ljudi ez mejo pogosto posledica premika meja ez ljudi.16. 2.1.. ASOVNI ORIS MIGRACIJSKIH TOKOV. 2.1.1. Selitve na prehodu iz agrarne v industrijsko družbo V zgodnji novoveški Evropi so po vodi in kopnem potovale na velike razdalje najrazli nejše skupine migrantov, bodisi za asnih ali trajnih: to so bile selitve za zaslužkom, na katere so se podajali arhitekti, umetniki in tehni ni strokovnjaki, sezonski delavci in potujo i trgovci s stalnim bivališ em, brezdomni potujo i delavci in obrtniki, mornarji… Prevoze v «. novi svet » so pogosto odpla evali z garaškim. hlap evstvom, za katere so bili na koncu odškodovani z majhnim za etnim kapitalom ali koš kom zemlje. Vzrok preseljevanja je bil v glavnem nesorazmerje med rastjo prebivalstva in poklicno ponudbo, ki se je sredi 18.stoletja zlasti zaostrila na podeželju. Kot odgovor na to dramati no nesorazmerje so v podeželski družbi tako kakor delavne selitve intenzivno naraš ali tudi regionalni, nadregionalni in ezmejni sistemi potujo e trgovine. Podro ja na katerih se je zbirala delovna migracija, so se sredi 19. stoletja temeljito spremenila. Deloma so celo kazala obrat v smeri gibanja: severnomornarski sistem je postal vse manj privla en in se je umikal rudarstvu in železarstvu. Razvoj gospodarstva, rast prebivalstva in priseljevanje na mestna obmo ja. -. med procesom industrializacije 19. stoletje je v zgodovini migracij bilo ozna eno z množi nimi delavskimi selitvami, ki so v dobi liberalizma v evropskem in atlantskem prostoru razmeroma svobodno potekale. To obdobje je trajalo od konca napoleonovih vojn do prve svetovne vojne. Do selitev pa je prišlo zaradi sprememb v evropski družbi, ki se je iz agrarne spreminjala v industrijsko, razvoja zahodne ekonomije in neustavljivega vpliva novega sveta. Vodilne sektorji industrijske revolucije in gonilna sila migracij so bili tekstilna industrija, železarstvo in rudarstvo. *. !. ". '$6 '& ;+. $. < +. < = $7 ' ,. $.

(18) 2.1.2. Preseljevanje v Evropi 19. in zgodnjega 20. stoletja Proletarske množi ne selitve so postale v Evropi 19. in zgodnjem 20. stoletju edalje bolj množi ne, pove ale so se razdalje in fluktuacije. Od zadnje tretjine 19. stoletja so povzro ile pospešeno interegionalizacijo in internacionalizacijo ne le industrijskih, temve tudi agrarnih trgov dela. Okvirni pogoj za to je hitro nastajanje infrastrukture, ki so jo gradili pretežno delovni migranti; s tem se je zgostilo prometno omrežje (železniški promet, ladijski promet ), skrajšal as potovanja in znižali potni stroški.17 Evropsko množi no izseljevanje se je v tridesetih letih 19. Stoletja zelo razmahnilo; pri tem je bilo temeljito prestrukturiranje. ez atlantske plovbe že v polnem zagonu. (ukinjanje redempcijskega sistema), naraš ajo e povpraševanje pa ga je še pospeševalo. Najrevnejši med revnimi Evropejci, ki si kljub znižanim cenam prevozov niso mogli sami pla ati potovanja, pa od konca indentured servitude in redempcijskega sistema in navsezadnje tudi od sprejetja ameriških predpisov, ki so od priseljencev zahtevali minimum za etnega kapitala, skorajda niso ve imeli možnosti za izselitev. Slovo od merkantilisti nih omejitev in napredujo a liberalizacija sta v stoletju meš anstva znižala izseljenske in trgovske ovire. V tem obdobju sta se razvila pojma politi ni begunec in politi ni azil. Do njunega razvoja pride zaradi preganjanja in bega iz politi nih razlogov, saj je bilo 19. stoletje še v drugi polovici as državnega boja proti revolucionarnim, nacionalnim, liberalnim in demokrati nim gibanjem. S asoma se za ne izoblikovati politika trga dela. Pogoj je bilo to, da so združenja uradov za zaposlovanje prerasla v javno se je ohranjeni sistem nadzora nad tujci v asu med prvo in drugo svetovno vojno povezal z novim sistemom modernega upravljanja dela, se je kon al prehod v protekcionisti no migracijsko politiko in politiko trga dela.18. 2.1.3. Obdobje svetovnih vojn: beg, izgon, prisilno delo Prva svetovna vojna je povzro ila strukturni prelom v evropski zgodovini in spremenila položaj Evrope v mednarodnem sistemu sil. Druga svetovna vojna je z razdelitvijo * *. ! !. " ". '$6 '& ;+ '$6 '& ;+. $ $. < + < +. < = $7 ' , < = $7 ' ,. $ $.

(19) Evrope in sveta na dva sovražna bloka prinesla novo temeljno strukturo, ki je dolo ala globalni razvoj vse do konca konflikta med Vzhodom in Zahodom leta 1989. Prva svetovna vojna se je formalno kon ala s podpisom treh mirovnih pogodb. Te pogodbe pa so imele tudi daljnosežne u inke. Prišlo je do prestrukturiranja politi ne ureditve Evrope. Sesujejo se trije evropski imperiji, nastane štirinajst novih držav, 1100 kilometrov zunanjih meja, manjšine postanejo ve ine, ve ine manjšine, begunstvo in preseljevanje sta postali razsežnosti, kakršnih ni poznala niti prva svetovna vojna. Prišlo je do obmejnih konfliktov, meddržavnih konfliktov in protekcionisti ne državne intervencije. Protekcionizem in prizadevanja za samozadostnost sta postali glavni zna ilnosti svetovnega gospodarstva, intervencija države pa nekaj povsem normalnega v Evropi. Do zadnjega velikega premika beguncev je prišlo v letu izbruha druge svetovne vojne. Za evropsko prebivalstvo je imela druga svetovna vojna veliko hujše posledice, kot prva svetovna vojna. Zaznamovana je bila predvsem z begom, izgonom in deportacijami.V drugi svetovni vojni in po njej lahko razlikujemo štiri skupine migrantov: ~ begunci z bojnih obmo ij, evakuiranci in tisti, ki so bežali pred napredujo imi etami ~ zajeti in deportirani med vojno ~ displaced persons takoj po vojni, ki so bili v Nem iji ve idel tuji delavci nacionalsocialisti nega vojnega gospodarstva ~ preganjanci iz nekdanjih vzhodnih obmo ij nemškega rajha Veliki premiki prebivalstva med drugo svetovno vojno in izganjanje nemškega prebivalstva po njej prispevali, da se je v asu hladne vojne narodnostni zemljevid vzhodne Evrope še naprej preoblikoval.. 2.1.4. Migracije in migracijska politika med hladno vojno Selitve, ki so se za ele po množi nih migracijskih gibanjih v povojni Evropi, so potekale v deloma prekrivajo ih se valovih z raznih izvornih obmo ij v razne ciljne prostore: v kolonialnih državah, ki so doživele proces dekolonializacije, je sprva.

(20) prevladovalo evropsko vra anje in neevropsko priseljevanje iz ezmorskih ozemelj, ki so se osamosvojila. Delovne migracije so Evropo do osemdesetih let delile na severno regijo priseljevanja in južno regijo odseljevanja. V Evropi in v Evropo so se do konca hladne vojne selile tri najpomembnejše velike skupine: ~ evrokolonialna, kolonialna in postkolonialna migracija ~ delovna migracija (gastarbajterji, priseljenci, ilegalci) ~ begunci in prosilci za azil Skupaj s trgom je raslo nezaupanje do meddržavnih migracijskih procesov, ki so brez nadzora potekali znotraj evropskih meja; v žargonu varnostne politike so to poimenovali »migracijska ranljivost«.19. 2.1.5. Evropa na koncu 20. stoletja in na za etku 21. stoletja Migracijska razmišljanja, projekcije in vizije so do konca 20. stoletja odlo ilno vplivali na migracijsko politiko v Evropski uniji; hkrati ko se je Evropa integrirala in odpirala navznoter, se je navzven kot »trdnjava Evropa« ograjevala proti nezaželjenemu priseljevanju. Priseljenske skupine so se koncentrirale v etni nih ali regionalnih izvornih skupnostih ali v mešanih priseljenskih etrtih. Nastajanje ve etni nih struktur je med doma im prebivalstvom povzro alo procese negativne integracije in defenzivnega povezovanja na škodo tujcev. Te procese pa je še spodbujalo politi no in medijsko hujskanje. Državljanom lanic Evropske gospodarske skupnosti je bilo z Rimsko pogodbo dana svoboda bivanja in zaposlovanja.. + , 6 '& ;+. % $7 $ < +. ' < = $7 9 9. ,. , *' ! $> ! $7 ' , $. $ $&. $&. 3. $. && *. !. ". '$.

(21) 3.. MIGRACIJSKA POLITIKA V EVROPSKI UNIJI. Evropa nastaja. Upanje je veliko. Uresni ilo se bo, e bomo upoštevali zgodovino: Evropa brez zgodovine bi bila sirota in nesre na. Danes namre izvira iz v eraj, jutri izhaja iz preteklosti. Iz preteklosti, ki ne sme omrtviti sedanjosti, ampak ji mora pomagati, da bo druga na, eprav zvesta, in nova v svojem razvoju. Naša Evropa med Atlantikom, Azijo in Afriko je zelo stara, zarisal jo je zemljepis in gnetila zgodovina, odkar so ji Grki dali ime –ime, ki ga odtlej ves as ponavljamo. Prihodnost se mora opreti na dediš ino, zaradi katere Evropa v svoji enotnosti in razli nosti že od antike in celo od prazgodovine svet izjemnega bogastva in izredne ustvarjalnosti.20. 3.1.. EVROPSKE »MEJE« (ZIDOVI). Zgodovinsko gledano se meje pojavljajo v vlogi varovalnih mehanizmov, se pravi zlasti fizi nih zidov. Pri vzpostavljanju sodobnih meja v obdobju globalizacije pa je tak varovalni zid dobil še druge pomene; predvsem nakazuje izklju evanje in ustvarja neenakost ter na tej podlagi identitetno razliko. Andreas21 je pokazal, da ima konstruiranje zidov (kot meja) prominentno mesto v loveški zgodovini. Spomnimo se na Kitajski zid, ki je varoval civilizacijo pred nomadskimi ljudstvi in so ga gradili ve stoletij, pa na manjši gradbeni podvig cesarja Hadrijana v severni Angliji. Sredni vek je vse družbeno življenje »zavaroval« z mestnimi in samostanskimi zidovi. Ta obzidja so varovala skupnosti pred vojaškimi vdori in hkrati prepre evala da bi ljudja uhajali. Težke zidove pozna tudi XX. Stoletje, med njimi Berlinski zid.22 Zidovi pa še vedno niso izginili, spremenila se je le njihova narava. Stare, težke materiale je zamenjal bolj prefinjen material, to pa so predvsem papirnata dovoljenja (vizumi) in elektronske baze podatkov. Skratka materialne meje so se spremenile v birokratske meje.. 7 && $ 7 && 7 %. 4. .. +. $5 ". &. *. ! $ < +. ?& ,. &"' ,,. '. $7 ' ,. $. .. +. $5 ". &. *. ! $ < +. ?& ,. &"' ,,. '. $7 ' ,. $. 3= " 4. 3* $7. !&. ' $@ 8 ' . '". + 8 $. $A 8 /. $+. 6. ($%. 7 #. B$.

(22) Kadar govorimo o vpašanju sodobnih meja in mobilnosti v kontekstu evropske integracije, takoj opazimo, da nastajajo migracijske politike predvsem kot mejne politike, ki opisujejo EU kot »trdnjavo Evropo«, tako iz perspektive EU kakor držav schenenske periferije. Omejevanje vstopov imigrantov na zunanji varovalni. rti. nacionalnih držav oziroma Evropske unije pa je le delen in predvsem nezadosten odgovor na sodobne, dinami nein diverzificirane migracijske procese. Pri širjenju EU na vzhod imamo opravka z nastajnjem novega tipa zunanjih meja, z ostrim zunanjim robom.23 Sodobne meje so tako predvsem zidovi s katerimi se obdaja Zahod. Kljub procesom deteritorializacije države, ki so nastali z globalizacijo, meje ostajajo pomembne, mejne politike pa niso izginile iz instrumentarija nacionalnih držav. Kar pa seveda enostavno ne smemo pri akovati.. 3.2.. RAZMERE. V. EU. V. ZADNJEM. DESETLETJU. 20.STOLETJA Prvo mesto z najvišjimi relativnimi prirasti priseljenih glede na prebivalce so prevzele države zahodne Evrope, in sicer Nem ija, Švica, Luksemburg, Velika Britanija, Francija ter nordijska skupina držav. Še do sedemdesetih let izseljenske države evropskega Juga ( italija, Portugalska, Španija, Gr ija), so danes same postale cilj mnogim priseljencem iz držav Afrike. Izrazito se je pove al migracijski tok iz Srednje in Vzhodne Azije usmerjen prav tako v razvite države Zahodne Evrope. Stalnica je ostala le spliošna smer migracijskih tokov, ki poteka od nerazvitih držav Vzhoda in Juga v razvitejše države sveta, z najmo nejšim tokom priselitve v države Zahodne Evrope, torej predvsem države lanice EU.24 Demografske zna ilnosti držav. lanic EU in tudi Slovenije kaže nizko stopnjo. naravnega prirastka in s tem napovedujejo, da se v prihodnosti priseljevanju mlajših in kvalificiranih ljudi ne bo možno odpovedati. Delež aktivnega prebivalstva se v starajo ih se družbah zmanjšuje. Zato prihaja do pomankanja dolo enih kadrov že zdaj. 7 %. 4 / & !. 3= " 3* !& ' $@ 4 $7 8 ' . '" 0, !011: : : 2' 3 & 1. + 8 $ &. 1!. $A 8 /. $+ ! 2. 6. ($%. 7 #. B$.

(23) Notranje migracije so omejene na države lanice EU, zunanje se nanašajo na državlajne iz tretjih držav, torej držav lanic EU. V obdobju od leta 1980 do sredine 1994 je obseg notranjih migracij stagniral in se še v poznih devedesetih letih rahlo pove al. Pri tem so zunanje priselitve med leti 1980 ter 1994, torej iz tretjih držav, po številu presegle obseg notranjih migracij vsaj za tretjino. Trend v obeh primerih, zunanji in notranjih migracij, kaže na rast po letu 1988. isti migracijski prirast je za el mo neje presegati naravni prirast prebivalstva v letu 1989 in vse dotlej se ta raskorak ohranja, približno v razmerju 1:2. Vse od leta 1986 tudi raste število tujcev, ki si pridobijo državljanstvo, vendar je obseg razli en v posameznih državah lanicah EU.25 Med novejšimi tokovi migrantov je ve ji delež beguncev, azilantov ter priseljenih na ra un uveljavljanja pravic na ra un družinskega združevanja. Med. lanicami EU je nelegalno priseljevanje mo no prisotno v Italiji, Franciji,. Portugalskem ter Španiji. V teh migracijskih tokovi prevladujejo predvsem priseljenci iz Afrike, Azije, Albanije ter iz nekaterih republik bivše Jugoslavije; prevladujejo oblike organiziranega preseljevanja že v državah odselitve in v okolju priselitve.26 Veliko držav spodbuja dolgoro no zaposlovanje takšnih oseb, ki morda teže k iseljevanju, ali tistih,ki lažje najdejo zaposlitev v drugih državah, vendar bi jih potrebovali tudi doma. Za delovne migracije se potegujejo delodajalci, ki so soo eni z rastjo stroškov za delovna mesta in mednarodno konkurenco. Priseljenci, ki iš ejo zaposlitev v novem okolju, so pripravljeni delati za nižje pla ilo in ob skromnejših pogojih dela. Tujci veljajo za bolj prilagodljive, so tudi bolj mobilni on manj (sindikalno) organizirani. Zaposlovanje tujcev v mnogih primerih znižuje sredstva, ki bi jih morali nameniti za dodatno izobraževanje že zaposlenih ali strokovno stimuliranje pridobivanja izkušenj novincev brez prakse.. * ! '#" * ! '#". !. !'. & ". $+. ". ( , &. & $- '. & ". $+. ". ( , &. & $- '. $& !. !' $&.

(24) 3.2.1. Kaj vzpodbuja tokove mednarodnih migracij v EU Tokove mednarodnih migracij nedvomno vzpodbuja razvoj tehnologije in mednarodnih komunikacij na eni strani in na drugi strani izrazita neenakomerna razvitost sveta z mnogimi politi nimi, gospodarskimi in socialnimi krizami in konflikti, zlasti v postsocialisti nih družbah. V tem okolju ne kaže prezreti ekoloških katasrof in še posebej ne vojaških spopadov in etni nih konfliktov. Na Vzhodu ,v nekdanjih socialisti nih državah (nekdanja Jugoslavija je izjema) je kon no prevladovalo spoznanje, da emigracije za izvorna okolja niso škodljiv pojav. Nove nacionalne post-socialisti ne države se odpirajo za mednarodne emigracije in tudi med njimi potekajo migracijski tokovi. V Zahodni Evropi se kažejo potrebe po dolo enih selekcioniranih kategorijah imigrantov, bistveno druga nih kot v preteklosti, ko je šlo za množi ne imigracije manj kvalidficirane delovne sile. Zahod sprejema strokovnjake, kvalificirane delavce, imetnike kapitala in ne odreka možnosti imigracij družinskih lanov. Formalno sicer nasprotuje ilegalnim migracijam, dejansko pa so številne vplivne skupine zainteresirane za dotok ilegalnih imigrantskih delavcev.27. 3.3.. IMIGRACIJSKA POLITIKA DO TUJCEV V EVROPSKI UNIJI. V Zahodno Evropo se je preseljevanje okrepilo ob koncu osemdesetih let. Nekoliko se je zmanjšalo v letih od 1993 do 1996, nato pa ponovno naraslo. V tem asu se je spremenila tudi struktura priseljencev. Delež tujcev v delovni sili držav lanic naraš a po asneje kot kot delež tujcev v celotnem prebivalstvu. Zaposlovanje tujcev iz držav lanic je omejeno na za asno zaposlovanje na podlagi pogodbe, ki se nato podaljšujejo. Zelo se pove uje obseg ilegalnega priseljevanja in zaposlovanja. Eno od osnovnih na el EU je zagotavljanje prostega oziroma svobodnega pretoka oseb, poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala znotraj obmo ja unije. Na elo prostega pretoka oseb velja za vse državljane EU in vklu uje naslednje pravice: -. glede zaposlovanja: se lahko zaposli v vsaki državi EU in za to ne potrebuje delovnega dovoljenja,. / & !. 0, !011: : :. 2' 3 & 1. &. 1!. ! 2.

(25) -. glede bivanja: vsak zaposleni ima pravico bivanja v državi gostiteljici (za to ne potrebuje posebnega dovoljenja), pridruži se mu lahko tudi njegova družina; bivanje v drugi državi EU je dovoljeno tudi zaradi iskanja zaposlitve,. -. glede enakosti obravnave: vsaka diskriminacija na osnovi državljanstva glede pogojev zaposlitve in ugodnosti je prepovedana.. V sedanji politiki notranjih migracij EU (meddržavnih) velja, da vsaka država lanica sama dolo a in izvaja izvedbo migracijske politike zakonodaje v skladu s svojo tradicijo in ekonomskimi potrebami, v kolikor ne krši omenjenih na el skupnosti ter lovekovih pravic. S tem so dane možnosti za nadzor nelegalnega priseljevanja in gospodarstvo lahko izbere kadre, ki jih potrebuje. Svoboda gibanja ne-državljanom držav lanic EU je omejena na državo lanico, ki je izdala dovoljenje za stalno bivanje. S tem ima vsaka država podane pogoje za nadzor selitev tujcev iz t.i. tretjih držav tudi znotraj EU. EU izvaja pri priseljevanju iz tretjih držav stopnjevano politiko zapiranja. Predvsem pa usmerja tokove migracij glede na potrebe trgov dela posameznih. lanic. Pomen. integracijskih procesov tako prihaja v nasprotja z nekaterimi na eli EU kot so bila napovedana v Amsterdamski pogodbi.28 Države lanice EU pa že dalj aso poskušajo usklajevati svojo emigracijsko politiko.. 3.3.1. Konkretni možni na ini imigracije Za zunanje migracije, torej priseljene iz tretjih držav, veljajo, še posebno glede na koncept schengenskih meja, mnogo strožji pogoji. Priselitev in pridobitev pravic stalnega bivanja je možna na osnovi zaposlitve znotraj strokovnega podro ja prosilca in jo odobri delodajalcu imigracijski urad v skladu z interesi nacionalne politike zaposlovanja. V drugi polovici devedesetih let, pa tudi že vse od leta 1974, ko je bila emigracijska politika gostujo ih delavcev v ve ini držav lanic zaustavljena, se je delovna sila iz tretjih držav zožila na visoko kvalificirane kadre in kratkotrajne zaposlitvene pogodbe, upoštevajo tudi vse omejitve pri priznanju izobrazbe.29. A & * ! '#". & !. !. ". !'. ". & " $&. &!. " $+. ! ". 7. &. ( , &. ,&. !. & $- '. ".

(26) Drugi princip priselitve v države lanice EU iz tretjih držav je možen na osnovi uveljavljanja pravic iz družinskega združevanja.Vse od za etka devedesetih let se je v razli nih državah EU spreminjala definicija »ožjih družinskih lanov«, predvsem v smislu evropocentri ne evropske kulture: pravica do stalnega bivanja je omejena na partnerja, v kolikor državljan ali stalni prebivalec lahko dokaže sposobnost preživljanja in podpiše posebno izjavo na imigracijskem uradu (v primeru, da partner nima lastnih virov dohodka). Pravica se omeji na otroke tujega partnerja, v kolikor so mlajši od 16 ali 18 let, in na starše od 70 ali 75 let in nimajo nobenega od svojcev ali dohodka za oskrbo na starost in šele potem, ko je tuji državljan že bival v državi EU ve kot 5 let. Razlike med državami glede pravic družinskega združevanja se sicer razlikujejo. Izjeme so sicer možne na osnovi individualnih postopkov in v skldu z izhodiš i politik posameznih držav. Zdi se, da prav tveganje socialnih stroškov za državo priselitve ob rasto i brezposelnosti tujcev pospešuje kontrolo imigracij v primerjavi s potrebami trga delovne sile, ki zahteva liberalizacijo mobilnosti ljudi.. 3.4.. POLOŽAJ TUJCEV V EU. V EU se navaja na elo svobodnega pretoka ljudi (predvsem v smislu delovne sile), poleg blaga kapitala in storitev. Na elo je globalno in v skladu s tradicijo mnogih držav lanic EU, vendar so omejitve mobilnosti manjše znotraj skupnega teritorija lanic EU, kot za priseljene iz tretjih držav. V ve ini držav. lanic EU delovno in bivalno. dovoljenje ni potrebno za državljane EU, ker jim pripada po skupnem sporazumu od leta 1992. Pogodba iz Maanstichta, dopolnjena kasneje z Amsterdamsko (1999) navaja vrsto socialnih pravic in pravic iz dela, ki naj jih države lanice spoštujejo za vse priseljene iz drugih držav lanic ter jim tako omogo ijo enakopravnost z državljani in socialno integracijo. Države. lanice. EU želijo predvsem omogo iti prost pretok delovne sile med. nacionalnimi okolji, zato za notranje migracije veljajo mnogo milejši pogoji kot za zunanje. Dovol je najava (osebna izjava, brez najemne ali lastniške pogodbe o stanovanju) stalnega bivališ a, partnerska zveza, poroka, dokazila o možnostih preživljanja ali dokazila o za asni zaposlitvi ne glede na strokovno izobrazbo in z minimalnimi urami tedensko, ustanavljanje podjetja ali vpis v izobraževalno ustanovo..

(27) Bivanje brez prijave bivališ a (register prebivalcev) je dovoljeo za 6 mesecev, za državljane tretjih držav brez vizuma je bivanje omejeno na tri mesece.30 Države lanice EU so bilateralne sporazume o kontingentih gostujo ih delavcev iz šestdesetih let (model kolobarjenja delovne sile) zamenjale z razli nimi politikami selektivnega zaposlovanja za dolo en as (enoletne pogodbe z dvakratnim možnim podaljšanjem). To še posebej iztopa pri zaposlovanju izobraženih priseljencev, strokovnjakov v storitvenih dejavnostih, mednarodnih podjetjih, ter v urbanih okoljih. Velja tudi opozoriti na pogosto prisotna strukturna neskladja med potrebami trgov delovne sile v posameznih regijah in asovnih obdobjih. Problem se obi ajno rešuje v okvirih alternativnih razvojnih strategij, kjer nudi EU posebna sredstva (najpogosteje v gradnjo infrastrukture). Dejstvo je, da ve ina držav želi imigracije omejiti na tiste potrebe na trgu sile, ki jih ne more zapolniti z lastnimi kadri. Zaradi razlik med nacionalnimi okolji na podro ju izvedbene zakonodaje skupnih sporazumov EU, je še vedno najve problemov v zvezi z nostrifikacijo izobrazbe, saj so izobraževalni sistemi držav lanic EU raznoliki. Dogovori o tem problemu so še v za etni fazi in ni zaslediti trdnejših sklepov v sprejetih pogodbah na ravni EU ali Bruseljski politiki. Splošno pravilo je, da se seštejejo leta izobrazbe, ne glede na raznoliko vsebino programov, ali pa se upošteva zaklju na diploma.31 V zasebnem sektorju delodajalci v praksi niti ne zahtevajo nostrificiranih diplom za državljane EU. V javnem sektorju pa je nostrifikacija diplome na eloma potrebna v ve ini držav. Javni sektor še posebej vojska, notranje in zunanje ministrstvo, je izrazito restriktiven pri zaposlovanju nedržavljanov. Pri zaposlovanju veljajo pravila prednostne hierarhije: prednost imajo državljani dolo ene lanice EU, slede jim državlani drugih lanic EU ( to je bolj razvidno iz izvedbene zakonodaje posameznih držav, kot pa izraženo v skupnih na elih). Pravice priseljenih iz tretjih držav, ki že imajo stalno bivališ e na obmo ju EU, se naj v im ve ji meri približujejo pravicam državljanov, kot navaja zadnji sporazum iz Tampereja leta 1999. Te razlike so lahko bistvene, saj so odvisne od izvedbene zakonodaje in politike vsake nacionalne države posebej. Pogodba v Maastrichtu, Amstrdamu in * ! '#" * ! '#". !. !'. & ". $+. ". ( , &. & $- '. & ". $+. ". ( , &. & $- '. $& !. !' $&.

(28) konvencija iz Tampereja so sklepi za bodo proces konvergence raznolikih nacionalnih politik na podro ju notranjih in mednarodnih migracij v EU, kontrile nelegalnega priseljevanja ter postopnega procesa socialne integracije stalnih prebivalcev-tujcev.32. 3.4.1. Prosto gibanje delavcev (športnikov) znotraj EU Prosti pretok delavcev je na podro ju športa »vdrl« s primerom Walrave in Koch. Sodiš e ES je v 25. to ki sodbe opozorilo, da je pravila športnih organizacij oziroma zvez treba presojati tudi z vidika režima dolo il PES o prostem gibanju delavcev. Ugotoviti je mogo e, da razlikovanje med uporabo pravil o prostem gibanju delavcev na eni ter pravil o svobodi opravljanja storitev na drugi strani predvsem metodološke narave. Vsebinsko sta si položaja domala enaka, vsaj kaj zadeva ostro prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva. Aplikacija na športnem podro ju je zato dokaj jasno omejena – v primeru, ko gre za športnike, ki so zaposleni v športnem klubu, se uporabljajo pravila o prostem gibanju delavcev, status nezaposlenih športnikov pa ureja režim ekonomske svoboš ine svobode opravljanja storitev.. e je mogo e trditi, da je. Sodiš e ES na podro ju športa sprva odlo alo v sklopu dolo b PES o storitvah, je prav podro je prostega gibanja delavcev postreglo najodmevnejšo in nedvomno tudi najvplivnejšo sodbo. Odlo ba v zadevi Bosman je mo no spremenila podobo evropskega nogometa, odpravila njene (morebitne negativne ekonomske in športne) posledice. Pri tem je morda najbolj ironi no dejstvo, da je Jean – Marc Bosman ( upravi eno) bolj znan po sodbi Sodiš a ES kot po nogometni kakovosti.33. 3.5.. SLABOSTI EVROPSKE MIGRACIJSKE POLITIKE. Maastrichtska pogodba (1992) je definirala enotni trg kot » prostor brez notranjih meja « s tremi temeljnimi pretoki blaga, kapitala in delovne sile. Poznejša Amsterdamska pogodba ( 1997) pa je dokon no uredila EU kot » obmo je svobode, varnosti in pravic«, ki se lahko širi tudi proti vzhodu. Te splošne dolo be so še posebej ob uljive, e jih. * ! '#" C! D ;. !. !'. & " $& 5 $ & + $;' . $/. $+ @. ( B$7 7 # $7. =. 8 ($5 $=. ". ( , & = 4. $6 5 #" $. '". & $- ' ". $A $&. , $ $.

(29) prestavimo v migracijsko politiko, ki zajema predvsem tri podro ja: splošna dolo ila ekonomskih migracij, jurisdikcijo na podro ju begunstva in azilno pravo. EU nima urejene niti skupne statistike niti skupnih meril, kaj so ekonomski in politi ni, legalni in ilegalni priseljenci. Ve ina evropskih demografskih projekcij ne predvideva, kako z migranti zapolnjevati družbo, v kateri se rojeva premalo dojen kov ali pri kateri imajo države težave s socialnimi stroški vzdrževanja brezposelnih. Schengenski mejni režim in sedemletne omejitve pri svobodnem pritoku delovne sile, ki jih je EU zahtevala v pristopnih pogajanjih z novimi lanicami, jasno dokazujejo omejen domet evropske migracijske politike.34 V EU pa ne obstaja niti enotni sistem pridobivanja delovnih dovoljen in na in za postopno vklju evanje migrantov v skupno Evropo. Pomanjkanje prave migracijske politike na drugi strani nadomeš a nestrpnost do tujcev, ki pripelje do vrsto dramati nih obra unov. EU preprosto nima niti pravih niti skupnih migracijskih rešitev, eprav potrebuje dodatno delovno silo, da bi lahko zapolnila svoje demografske vrzeli in strukturno pomanjkanje na trgu dela. V njeni dosedanji migracijski politiki se v veliki meri zrcali podoba idejnega in politi nega konstituiranja skupne evropske ideje, evropskih institucij in pripadnosti novi transnacionalni Evropi. Hkrati pa se pri tem kaže tudi njen ksenofobi ni obraz, ki je zgodovinsko oblikoval evropsko identiteto v razmerju vzhodnjaške, muslimanske in drugih azijskih nekrš anskih civilizacij. EU je resneje pristopila k reševanju migracijskih vprašanj v asu begunske krize sredi devedesetih let ( krizo povzro ijo balkanske vojne ). Temeljna zamisel rešitve problema skupne evropske migracijske in azilne politike je bilo partnerstvo z državami, iz katerih prihaja migracijski pritisk. Nekateri pa tudi vidijo rešitev v uvedbi kvot, s katerimi bi uravnavali letne migracijske tokove na evropski ravni, ekonomske na ine integracije migrantov na trgu dela s postopno odpravo omejitev, spodbujanje pritoka izobraženih migrantov s pomo jo selektivnih instrumentov ter kompleksne programe prehodov in integracije migracijskih skupnosti v ciljnih državah.. 7 %. 4. 3= " 4. 3* $7. !&. ' $@ 8 ' . '". + 8 $. $A 8 /. $+. 6. ($%. 7 #. B$.

(30) 3.5.1. Razlika med evropsko in ameriško migracijsko politiko Razlika med evropsko in ameriško migracijsko politko je velika. V ZDA je migracijska politika zgodaj postala del ameriške razvojne ekonomske strategije. Izhodiš e ameriške migracijske politike po letu 1921 je predvsem razmeroma jasna lo itev legalnih in nelegalnih migracij. Ekonomske migrante dolo ajo s pomo jo letnih kvot delovnih dovoljenj, ki jih prilagajajo potrebam na tgu dela, ilegalne migracije pa omejujejo s policijskim nadzorom in drugimi mehkejšimi oblikami prepre evanja priseljevanja. Toda vsa desetletja so bila ZDA uspešna predvsem pri vklju evanju ekonomskih migrantov in neuspešna pri prepre evanju ilegalnih migracij, posebno na mehiški meji. Tako je Mehika z ameriško pomo jo na primer v osemdesetih letih razvila program » maquilador «, kjer v obmejnem pasu s posebnim carinskim režimom ameriška podjetja zaposlujejo doma o delovno silo. ZDA in Kanada so namesto kvot razvile poseben sistem prodaje migracijskih pravic. Model so razširile tudi na ilegalne pribežnike, ki lahko kupujejo pravico do prehoda ali azila in tako postanejo legalni migranti. Posebna migracijska politika je namenjena družinam in študentom in omogo a bolj nadzorovano in u inkovito vklju evanje tujcev ameriško družbo.35 EU v primerjavi z ZDA nima nobene usklajene migracijske politike, trg dela in politika njegovega uravnavanja pa sta njen najšibkejši institucionalni del.. 3.6.. PRIHODNOST EVROPSKE MIGRACIJSKE POLITIKE. V EU velja, da vsaka država z upoštevanjem splošno dogovorjenih na el sama dolo a in izvaja migracijsko politiko. V zadnjih letih so države EU (še posebej Nem ija) zaradi obsežnih beguncev in iskalcev azila ter lastne gospodarske recesije uporabljale predvsem politiko omejevanja. V obdobju, ki prihaja, pa bo evropska migracijska politika morala dokazati, da lahko ponudi skupna izhodiš a in nastopi kot celota. Samo v takšnih razmerah bodo migracije lahko reševati evropske demografske, ekonomske, socialne in kulturne probleme, namesto da bi jih poglabljale, kot se je dogajalo v devedeset.. 7 %. 4. 3= " 4. 3* $7. !& ' $@ 8 ' . '". + 8 $. $A 8 /. $+. 6. ($%. 7 #. B$.

(31) 4.. SLOVENIJA V SVETU MIGRACIJ. Za Slovenijo vklju enost v globalne in regionalne sisteme migracij ni novost, vendar pa se je z nastankom samostojne države znašla v novem položaju in sistemu meddržavnih selitev. Pred razpadom Jugoslavije so migracije v Sloveniji potekale predvsem v okviru notranjih selitev, vendar pa se je Slovenija s svojim položajem na meji Zahodne Evrope že v 70. letih, ko so evropske države zaprle svoja vrata, znašla. v položaju tranzitne. države in postopoma tudi glavnega cilja. Z osamosvojitvijo je prišlo do internacionalizacije pred tem notranjih migracij ter do pojava razširitve geografskih izvornih podro ij.36 Sprva se je Slovenija od izbruha konfliktov v balkanskem prostoru soo ila s pojavom množi nega begunstva ( v letih 1992 in 1993). Po postopnem umirjanju razmer pa so se migracijski tokovi in struktura migrantov spremenili in Slovenija je postala tranzitna država za državlajne nekaterih afroazijskih držav. Ob vsem tem pa se je soo ala tudi z negativnimi stranmi migracij, in sicer z nedovoljenimi prehodi državne. meje, tihotapljenjem ljudi. zaposlovanjem tujcev.. ez državno mejo ter nezakonitim. 37. Slovenija se torej soo a s podobnimi problemi kot države lanice EU, ob tem pa je treba pri oblikovanju migracijske politike upoštevati tudi nekatere posebnosti: proces tranzicije in oblikovanja nacionalne države ter s tem tudi migracijske politike; dediš ino bivše skupne države, saj v Sloveniji biva mnogo imigrantov iz bivših republik Jugoslavije ( tu se pojavlja problem integracijske politike o.p.); in geografski položaj na razpotju mednarodnih migracijskih tokov in ob robu nemirnega Balkana, zaradi esar naj bi bila Slovenija nekakšen jez, ki bi zadrževal migracijske pritiske v zahodnoevropske države.38 Nadalje pa vklju itev Slovenije v EU odpira protislovje migraciijske politike med odprtostjo proti državam. lanicam in zaprtostjo proti. nezaželjenim imigrantom, kar se posledi no rešuje z okrepljenim zunanjim nadzorom, predvsem v povezavi s Schengenskim sporazumom, ter z notranjim nadzorom. Ta se pa izvaja tako, da se zmanjšajo ekonomski motivi za naselitev ter s stopnjevanjem ukrepov za zapustitev države. S tem pa se slovenska migracijska politika približuje tisti v razvitih državah. / & ! / & ! / & !. 0, !011 2 ' 3 & 1 0 , !011 2 ' 3 & 1 0, !011 2 ' 3 & 1. 14 14 14. 35 35 35. 5/ 5/ 5/ -.

(32) 4.1.. SLOVENSKA POLITIKA MIGRACIJSKIH TOKOV. Demografski problemi, monopolizacija trga dela in pomankljiva migracijska politika v Sloveniji v zadnjih desetih letih ni imela niti resne demografske niti migracijske politike. S svojo geostrateško lego predstavlja vzhodna evroazijska migracijska vrata v EU. Ki bodo v prihodnosti prestregla vsaj tretino vseh evropskih migracij iz vzhodnoevropskega in azijskega prostora. Ekonomska analiza dokazuje, da ima Slovenija zanemarljiv migracijski potencial do sedanjih držav lanic EU. Vendar pa tudi ta nizki migracijski potencial lahko pomeni v majhni državi pomembno izgubo loveškega kapitala, še posebej, e se za asni visoko izobraženi migranti spremenijo iz za asnih v stalne. Slovenska zakonodaja je bolj ali manj posre ena kopija evropskih smernic, vendar skupaj z institucijami na tem podro ju sama po sebi ne omogo a opredeljevanja za strateške usmeritve in politiko na podro ju demografskega razvoja, migracijskih procesov in gospodarskega razvoja.39 Migracijska zakonodaj je po evropskem vzoru predvsem restriktivna, manjka pa ji nadgradnja, ki bi morala uskladiti tri temeljna podro ja: azilno pravo, preseljevanje ljudi in integracijo tujcev v slovensko družbo. Kaoti ne razmere leta 2000 in 2001 so dodobra razgalile nesposobnost države, da bi s pravilno in u inkovito politiko uravnavala migracijske tokove in umirila negativne politi ne posledice, ki jih med doma im prebivalstvom povzro ajo begunci in prosilci za azil. Vse, kar ponuja, sodi v klasi ni nabor nadzorovalne in omejevalne evropske politike (vizum, mejni nadzor, deportacija…), kar je v obdobju 2000-2001 spodbudilo visoko stopnjo ksenofobije, razpete med begunskim multikulturizmom in etni nim fundamentalizmom mlade slovenske družbe.40 V Sloveniji priseljenci v grobem sestavljajo dve oziroma tri skupine z razli nimi statusi: -. priseljenci s slovenskim državljanstvom,. 7 %. 4 7. %. 4. 3= " 4 3= " 4. 3* $7 3* $7. !&. ' 8 ' !& ' 8 '. $@. + 8. $A 8 /. $+. 6. ($%. 7 #. B$. $@. + 8. $A 8 /. $+. 6. ($%. 7 #. B$.

(33) -. priseljenci brez slovenskega državljanstva, ki se deli še na dve podskupini (priseljenci, ki imajo v RS stalno prebivališ e in priseljenci, ki imajo za asno prebivališ e),. Tisti, ki imajo državlanstvo RS si glede pravic popolnoma izena eni z ostalimi državljani RS. Ta skupina je v Sloveniji dejansko prevladujo a in jo v glavnem sestavljajo pripadniki drugih narodov in narodnosti nekdanje SFRJ, ki so po osamosvojitvi Slovenije lahko pridobili slovensko državljanstvo po poenostavljenem postopku. v skladu s 40.. lenom Zakona državljanstvu Republike Slovenije.. Priseljencev, ki nimajo slovenskega državljanstva, je v Sloveniji razmeroma malo, zlasti v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Tudi v tej skupini mo no prevladujejo priseljenci iz nekdanjih republik bivše Jugoslavije, predvsem iz Bosne in Hercegovine. Priseljencev iz ostalih republik je bistveno manj in tudi živijo precej razkropljeno, tako da pri ve ini težko govorimo o skupnostih. Priseljencem (tujcem), ki imajo stalno prebivališ e v Sloveniji, so z Zakonom o socialnem varstvu zagotovljene vse pravice iz socialnega varstva. Priseljenci (tujci), ki nimajo dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji, pa lahko uveljavljajo pravice do posameznih storitev in dajatev v primerih in pod pogoji, ki jih dolo a ta zakon. Kar se pa ti e volilne pravice, pa je bila ta zelo dolgo asa rezervirana samo za državljane Republike Slovenije. To pa je spremenil Zakon o lokalnih volitvah junija 2002, ki je volilno pravico delno razširil tudi na priseljence. Omenjeni zakon namre dolo a, da imajo tujci s stalnim prebivališ em v RS pravico voliti lane ob inskega sveta na lokalnih volitvah. Temelji za slovensko integracijski politiko so bili postavljeni leta 1999, ko je državni zbor sprejel Resolucijo o imigracijski politiki Republike Slovenije. Resolucija je upoštevala kulturno pluralnost slovenske družbe in je gradila cilje integracijske politike na na elih enakopravnosti, svobode in vzajemnega sodelovanja. Kot enakopravnost je mišljeno zagotavljanje enakih socialnih, ekonomskih in civilnih pravic. Svoboda naj bi predstavljala pravico do izražanja kulturne identitete ob zagotovitvi spoštovanja integritete in dostojanstva vsakega posameznika in gojitve lastne kulture v skladu z zakoni in temeljnimi vrednotami Republike Slovenije. Vzajemno sodelovanje pa je bilo razumljivo, kot pravica do udejstvovanja in odgovornosti vseh v nepretrganem procesu ustvarjanja skupne družbe..

(34) e na kratko povzamemo. je resoluija za rtala multikulturalni model slovenske. integracijske politike, ki omogo a priseljencem enakopravno vklju itev v slovensko družbo in hkrati ohranja njihovo kulturno identiteto. Multikulturalni model integracije iz leta 1999 je potrdila tudi Nova Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije, sprejeta 28. Novembra 2002. Zakon o tujcih dolo a, da mora Državni zbor na predlog vlade Republike Slovenije vsaki dve leti sprejeti Resolucijo o migracijski politiki, s katero dolo i gospodarske, socialne in druge ukrepe ter dejavnosti, ki jih sprejme Republika Slovenija na tem podro ju, kakor tudi sodelovanje z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Od sprejetja prve resolucije do danes so bili sprejet in dopolnjeni trije zakoni, ki vsebujejo dolo ila o integraciji priseljencev in tujcev v Republiki Sloveniji. To so Zakon o azilu (1999) s spremembami in dopolnitvami (2006), Zakon o tujcih (1999) s spremembami in dopolnitvami (2001, 2002, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009) in Zakon o dopolnitvah zakona o za asnem zato iš u (2002) s spremembami in dopolnitvami (2005). Zakon o azilu v 19. lenu zahteva od slovenske države, da zagotovi pogoje za vklju itev beguncev (torej dolo ene skupine priseljencev) v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije, da organizira te aje Slovenskega jezika za begunce, te aje in druge oblike za nadaljnje izobraževanje in poklicno izpopolnjevanje beguncev ter seznanja begunce s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo. Podobna dolo ila vsebuje v 82. lenu tudi Zakon o tujcih. Tako Zakon o azilu in Zakon o tujcih imata skupno pomanjkljivost – ne dolo ata namre , kdo natan no je v Republiki Sloveniji odgovoren za zagotavljanje in uresni evanje pogojev za integracijo tujcev in kako so ti pogoji v resnici zagotovljeni. V nasprotju z omenjenima zakonoma pa tretji slovenski zakon, ki vsebuje dolo be o integraciji – Zakon o za asnem zato iš u – nalaga dolžnost za izvajanje integracijskih ukrepov Uradu za priseljevanje in begunce. V vsakem izmed zgoraj omenjenih zakonov se dolo be o integraciji nanašajo le na dolo eno populacijo priseljencev (na begunce; na osebe, ki so pridobile dovoljenje za stalno prbivanje po Zakonu o dopolnitvah zakona o za asnem zato iš u; na tujce –.

(35) osebe, ki nimajo državljanstva Republike Slovenije). 41 Resolucija o migracijski politiki pa se nanaša na ukrepe Republike Slovenije. Mednje sodijo: -. aktivno prepre evanje diskriminacije (prepoved diskriminacije in enakost pred zakonom sta v Sloveniji zagotovljena že z ustavo (14. len), konkretnejših programov za aktivno prepre evanje diskriminacije priseljencev na razli nih podro jih družbenega življenja pa za zdaj v Sloveniji nimamo,. -. prepre evanje ksenofobije,. -. prepre evanje rasizma in družbene obrobnosti,. -. omogo anje svobodnega izražanja in gojenja lastne kulture,. -. priprava programov za objektivno obveš anje javnosti o razli nih vidikih, vzrokih in posledicah migracijskih gibanj.. 4.1.1. Dejanski. primer. slovenske. migracijske. politike. (Mihajlova in Radina zgodba) .Naša izkušnja ob preselitvi v Slovenijo Medicinsko fakulteto v Beogradu sem kon al leta 2003. kmalu za tem sva se s sedanjo soprogo odlo ila, da se preseliva v Slovenijo. Takrat nisva imela nikakršnih izkušenj, tako da je to predstavljalo pot v neznano, ki ni enostavna. Enako velja tudi sedaj, saj še vedno ni znano kaj vse je potrebno storiti in v kakšnem vrstnem redu. Biti zdravnik v Srbiji in si želeti dobiti zaposlitev v državah EU ni ma ji kašelj. Namre potrebno je veliko truda, potrpežljivosti in ogromno finan nih sredstev. Ves postopek se pri ne na Ministrstvu za šolstvo, kjer se poda prošnja za priznanje diplome mati ne fakultete. Na njihov odgovor je potrebno akati približno 2-3 mesece. V tem asu se vpla a taksa v višini 300 EUR za opravljanje izpita pred komisijo, ki je zajema vsa podro ja, ki jih ni v u nem na rtu mati ne fakultete, v Sloveniji pa so ta podro je vklju ena. V praksi zajema podro je 2-3 izpitov, eden izmed njih pa celo zajema podro je 4 izpitov (Urgentna stanja). Prijava na izpit je precej zapletena 7 %. 4. 3= " 4. 3* $7. !&. ' 8 '. $@. + 8. $A 8 /. $+. 6. ($%. 7 #. B$.

(36) postopek pa zelo dolg, predvsem zaradi dolgih akalnih dob (tudi do enega leta). Prijavo lahko olajša dobra volja uradnice ali pa da je oseba, ki te prijavlje v tistem trenutku oble ena v uniformo KC LJ. Vsak izpit stane 100 EUR.Ko te izpite uspešno opraviš, sledijo novi podvigi. Jezik! Slovenski jezik se opravlja na visoki ravni. V tem primeru nimam pripomb, pod pogojem da ti ni mote e dejstvo, da ga ponavljaš vsaj 2-3 krat. Vsakokrat je potrebno pla ati 120 EUR. Ko že upaš, da je želena služba resni nost, pride na vrsto opravljanje Strokovnega izpita, katerega opravljaš pred isto komisijo. Vsaki je potrebno vpla ati 360 EUR. Vsi postopki so najverjetneje zahtevani s strani države za vzdrževanje višjega nivoja svojih zaposlenih. Na koncu, ko dokon no opraviš vse izpite sledi prijava na nacionalni javni razpis specializacij, ki je zelo pomanjkljiv in velikokrat nepravi en do slovenskih sekundarijev kakor tudi do tujcev. Ko uspešno kandidiraš za specializacijo sledi še postopek pridobivanja delovnega dovoljenja, ki ima veljavo, kljub temu, da traja specializacija nekaj let (tudi 6 v mojem primeru), samo eno leto. Zato jo je potrebno nekaj krat podaljševati. Lahko pa se ti nasmehne sre a in dobiš delovno dovoljenje za neomejeno dobo. Na osnovi Delovnega dovoljenja lahko podpišeš Pogodbo o delovnem razmerju z ustanovo in na osnovi te pogodbe ti izdajo Bivalno dovoljenje, ki ima veljavo eno leto. V tem letu, zdravniki v glavnem dobijo Stalno bivalno dovoljenje za EU. S tem pa se administrativne kolobocije ne kon ajo. e si poro en, soproga neposredno ne dobi stalnega bivanja, ne glede na trajanje zakonske zveze, ampak mora miniti 2 leti od izdaje prvega bivalnega vizuma, sprva dobi le omejeno bivanje. Po drugi strani, pa prvi bivalni vizum lahko dobi eno leto po izdaji bivalnega vizuma za soproga t.j. mene v tem primeru. Nakup stanovanja. Na hitro bi lovek pomislil, da je Sloveniji v interesu, da zdravnik im prej kupi stanovanje in si ustvari dom. Ker sme rezidenti Republike Srbije, nam ni omogo en nakup stanovanja kot fizi ne osebe. Edina možnost je preko odpiranj raznih fantomskih d.o.o – jev. Z otroki je enako. Iz enakih razlogov, najin sin, ki pa je bil rojen po najinem prihodu v Slovenijo, nima pravic iz socialne zaš ite. Edina sredstva, ki sva jih prejela je enkratna.

(37) pomo ob ine ob rojstvu otroka. Omenim naj da nama država obra una skoraj 50% davka na prihodke (natan neje 48,7%). V najinem primeru je tragi no še to da je soproga Srbkinja iz Hercegovine, tako je morala v preteklost biti Hrvatica v Splitu, Nih e v Londonu in Begunec v Srbiji. Na vprašanje ali nama je žal zaradi odlo itve za selitev v Slovenijo je odgovor NE! Na vprašanje ali bi spremenil na poti enega zdravnika, ki se odlo i za izpolnitev njegovih želja da pošteno dela v državi, ki bo cenila njegovo znanje in trud in delo je MNOGO TEGA!. 4.1.2. Kako izboljšati slovensko migracijsko politiko? Dobrih in primerljivih zgledov ni in to vnaša veliko zmedo v ravnovesje slovenske države zadnja tri leta, ko smo sicer legalizirali evropski model urejanja migracijskih tokov. Slovenija potrebuje posebej opredeljeno strategijo in politiko usmerjanja demografskih in migracijskih tokov. Republika Slovenija je takšno srategijo in politiko zapisala v ve letnem programu 2007 – 2013, katerega odgovorni organ je Ministrstvo za notranje zadeva, financiran je iz evropskega sklada za vklu evanje državljanov tretjih držav. Republika Slovenija je sprejela operativne cilje, ki bi jih naj realizirala v obdobju do leta 2013: -. Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeva bo v sodelovanju z nevladnimi in drugimi organizacijami, ki bodo dejavnosti izvajale na nepridobiten na in, pripravilo analizo stanja in potreb na podro ju vklju evanja državljanov tretjih držav v Republiki Sloveniji z namenom krepitve zmogljivosti politike na razli nih ravneh in v razli nih službah,. -. Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve bo v sodelovanju z nevladnimi in drugimi organizacijami, ki bodo dejavnosti izvajale na nepridobiten na in, pripravilo celovito integracijsko politiko Republike Slovenije. Podlaga za pripravo študije celovite integracijske politike bodo zgoraj omenjene raziskave in analize,. -. Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve bo izvedlo programe, ki bodo pripomogli k u inkovitejšemu vklju evanju državljanov tretjih državv kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v Republiki Sloveniji. Vsebinsko.

(38) bodo programi sledili »skupnim osnovnim na elom politike vklju evanja priseljencev v Evropski uniji« -. Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve bo v sodelovanju z nevladnimi in drugimi organizacijami, ki bodo dejavnosti izvajale na nepridobiten na in, vzpostavilo u inkovit sistem informiranja državljanov tretjih držav v družbeno in politi no življenje v Republiki Sloveniji. -. Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve bo v sodelovanju z nevladnimi in drugimi organizacijami, ki bodo dejavnosti izvajale na nepridobitni na in, pripravilo in izvedlo programe, ki bodo namenjeni spodbujanju vzajemnega sodelovanja in medkulturnemu dialogu ter osveš anju o kulturni raznolikosti.42. Predvsem pa se je treba osredoto iti na to, da so lahko migranti v Sloveniji razvojna priložnost in ne zgolj socialni stošek. Ob enem pa bi se Slovenija morala izrazito truditi in mnogo ve storiti za to, da zajezi groze i beg možganov in nosilcev razvoja iz svojega okolja. Ena pomembnih nalog migracijske politike je tudi, da sodelije s svojimi trajnimi emigranti. Imamo številne institucije, Slovenski kongres, Slovenci v svetu, Slovenska izseljenska matica, ki delujejo v tej smeri. Možnosti ža številne druge institucije pa so še zelo velike in ne povsem izkoriš ene. Danes ni vsak emigrant izgubljen za mati no družbo. Še posebej pri begu možganov velja na elo kroženja strokovnjakov, predvsem pa trajnega sodelovanja s strokovnjaki emigranti in tudi z drugimi kategorijami imigrantov. Tukaj se odpira veliko podro je dela. Predvsem je pomembno, da Slovenija bolj kot do zdaj usmerja v sodelovanje z imigrantskimi državami, saj tako lahko opozarja na probleme naših emigrantov, na nihov status, pravice v dolo enih okoljih…Takšno sodelovanje z imigrantskimi državami, vsaj kar zadeva novejše ekonomske emigrante je dokaj skromno. e se bo Slovenija zavzemala za lastne emigrante in postavljala v svoji migracijski politiki neka na ela za lastne emigrante zunaj, bo morala po vsej verjetnosti podobna na ela sprejemati tudi za imigrante, ki živijo v Slovenski državi.. / & ! 7 %1 @%E!. 0, !011: : : E!. 1 E%. & 12 E E. 1 '. & 1! E3E. '! E!. &19 -4; 3 ! 2.

(39) 4.1.3. Ali Slovenija lahko pri akuje pove ano odselitev svojih državljanov v druge države EU? Napovedi v tej smeri so lahko varljive, saj je dinamika notranjih slovenskih in zunanjih sorememb EU zelo velika. Pojavi sodobnih migracij niso zadostno raziskani in statisti no registrirani. Obseg neregistriranih prehodov meja in neformalnega zaposlovanja tujcev iz tretjih držav lahko zelo spremeni položaj doma ih prebivalcev ali pa sproži ostre vladne reakcije držav EU. Vse lahko tudi spremeni pogoje življenja v Sloveniji. Slovenski prebivalci, in to velja deloma tudi za državljane lanic EU, niso, v povpre ju, nagnjeni k visoki prostorski in mednarodni mobilnosti. Razlike so po skupinah prebivalcev, glede na starost in profesionalno aktivnost. Ovire za mednarodno mobilnost so še vedno znanje jezika in kulturne razlike ter tudi problem meddržavnega priznanja izobrazbe. Stroški za preselitev družine in šolanje otrok so lahko zelo visoki in prav tako ovirajo mobilnost. Ve ina evropskih trgov delovne sile je razmeroma zaprtih in visoko reguliranih, kar pomeni, da imajo tujci vrsto težav pri uveljavljanju svojih sicer politi nih in pravno deklariranih pravic. Sicer so višji dohodki v tujini na prvi pogled lahko vabljivi, vendar ve inoma ne izražajo tudi cenovne razlike v življenskih stroških. Višji nominalni dohodek torej ne pomeni nujno višje ravni življenskega standarda. Za potencialno odselitev iz Slovenije so bile konec devedesetih let najbolj rizi ne skupine mladi profesionalci, predvsem tehni no izobraženi in brez družin. Ob vstopu Slovenije v EU pa se je oseg migracij, priseljevanja in izseljevanja pove al. Splošna slika migracijskih pa vseeno kaže na majhno nagnjenost slovenskega prebivalstva h klasi nim oblikam dolgotrajnih ali dokon nih selitev v druge države. Veliko ve ji so potenciali za kratkotrajne selitve, in to predvsem med izobraženimi strukturami prebivalstva.. 4.2. SLOVENSKA MIGRACIJSKA. POLITIKA V. ASU. GOSPODARSKE KRIZE U inki svetovne ekonomske krize postajajo vedno bolj realni v smislu u inkov na posameznikove in njihove življenske. pogoje. Slede. projekcijam Organizacije za. gospodarst in razvoj (OECD) bo nezaposlenost do konca leta 2010 dosegla 7,3%.