Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o. : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Texto completo

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Informatika v organizaciji in manegmentu. PROGRAMSKA REŠITEV ZA PODPORO PROIZVODNEGA PROCESA V PODJETJU AŽUR D.O.O.. Mentor: doc. dr. Borut Werber. Kandidat: Milan Klarić Kranj, junij 2007.

(2) ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju docentu dr. Borutu Werberju za pomoč, nasvete in predloge pri izdelavi programa. Prav tako se zahvaljujem Mitji Čuku iz podjetja Ažur d.o.o. za pomoč pri razlagi procesa proizvodnje in dragocene nasvete pri snovanju programske rešitve. Dragocena zahvala gre tudi mojemu bratu Kristijanu Klariču za nasvete pri postavljanju baze podatkov. Posebna zahvala moji mami, ki mi je študij omogočila in me podpirala..

(3) POVZETEK Diplomska naloga predstavlja programsko rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o. Namen diplomskega dela je bila izgradnja modela podatkov proizvodnega procesa in njena nadgradnja v delujočo programsko rešitev. Prva faza je bila namenjena snovanju kataloga podatkov, normalizaciji podatkov, postavitvi modela baze podatkov in definiranju povezav med normaliziranimi sklopi podatkov, oziroma med posameznimi tabelami. Model podatkov je služil za izgradnjo programske rešitve. Sledila je predstavitev izdelave uporabniškega vmesnika in opis programske opreme, potrebne za izdelavo programa.. KLJUČNE BESEDE:. PROGRAMSKA REŠITEV PODATKOVNI MODEL PROIZVODNI PROCES. ABSTRACT The present diploma thesis presents an information supported production process in Ažur Ltd. company. It deals with executing a production process data model and upgrading it into the real working application. In the first part of the thesis, the data normalization has been included, data catalogue has been made and connections between data objects have been defined. The above-mentioned data model has been compiled to serve as a platform for developing a data base, which is the key element of a modern information system. The last part of the thesis is dedicated to the realization of the user interface. In addition, the software required for the compilation of the project has been introduced. KEYWORDS:. PROGRAM SOLUTION DATA MODEL PRODUCTION PROCESS.

(4) KAZALO 1 2 3 4 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 4.6 4.7 5 6 6.1 6.2 6.3 6.4 6.5 6.6 7 7.1 7.2 7.3 7.4 7.5 8 8.1 8.2 8.3 8.4 8.5 8.6 9 9.1 9.2 9.3. UVOD 1 NAMEN NALOGE IN METODE DELA 2 PROBLEMSKO STANJE PROIZVODNJE IN ŽELENO STANJE 2 PREDSTAVITEV PODJETJA AŽUR D.O.O 3 PREDSTAVITEV DELOVNIH IN OSTALIH SPREMLEVALNIH PROCESOV V PODJETJU 3 Proizvodni proces v podjetju Ažur d.o.o 4 Proces nadzora realizacije posla v podjetju Ažur d.o.o 6 Proces nadzora realizacije zaposlenih v podjetju Ažur d.o.o 7 Proces izplačil zaposlenih v podjetju Ažur d.o.o 8 Proces vpisovanja realizacije zaposlenih v podjetju Ažur d.o.o 9 Proces preverjanja preteklih poslov 9 Proces spremljanja realizacije strank 10 PODATKOVNO MODELIRANJE 10 SNOVANJE MODELA PODATKOV 12 Katalog predmetov podatkov 13 Katalog povezav med predmeti podatkov 13 Diagram tipov podatkov in njihovih odnosov 14 Opredelitev zapisov podatkov 14 Slovar podatkov 15 Katalog zapisov podatkov 15 PREDLOG MODELA 16 Predmeti podatkov 16 Povezave med predmeti podatkov 17 Diagram predmetov podatkov in njihove povezave 19 Podatkovni slovar 20 Zapisi podatkov 22 IMPLEMENTACIJA MODELA 23 Opis orodja MICROSOFT ACCESS 23 Postopek izdelave programske rešitve 25 Uporabniški vmesnik 26 Uporabnost menija nizkega nivoja dostopa 29 Uporabnost menija visokega nivoja dostopa 31 Opis izdelave programa 55 ZAKLJUČEK 57 Ocena učinkov 57 Pogoji za uvedbo 58 Možnost nadaljnjega razvoja 58.

(5) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. UVOD Danes si težko predstavljamo uspešno proizvodnjo brez računalniško podprtih programskih rešitev. Velike količine podatkov, hitre spremembe v proizvodnji in nenehno pomanjkanje časa so povzdignile računalniško podporo v nepogrešljiv spremljevalec sodobne proizvodnje. Zaradi hude konkurence pri pomožni predelovalni dejavnosti je bilo potrebno povečati kakovost ponudbe – tako pri ceni, nadzoru, kot pri času od prevzema posla do dokončne realizacije posla. Dobra programska rešitev bi pomagala pri vsem naštetem, saj bi se z zmanjšanjem časa režije zmanjšala tudi proizvodna cena, prav tako pa bi več časa ostalo za samo proizvodno dejavnost. Pri proizvodnji »špiraljenih« koledarjev in knjig se soočamo s številnimi problemi. Začne se pri velikem številu različnih poslov, ki se izvajajo istočasno. Proizvodni proces je sestavljen iz več sklopov in se od posla do posla razlikuje. Proizvodnja artiklov je časovno omejena glede na rok dobave. Zaposleni v enem dnevu sodelujejo pri proizvodnji več različnih artiklov. Delo zaposlenih je normirano. Pri tolikih vidikih proizvodnje je razumljiva velika poraba časa za načrtovanje, kontrolo in ostalo administracijo. Zaradi zgoraj naštetih razlogov se je pojavila ideja, da bi nadzor in načrtovanje proizvodnje ter nadzor realizacije zaposlenih računalniško obdelali. Pri tem bi podjetje privarčevalo na času, ki bi ga lahko koristneje izrabilo v proizvodnji.. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 1.

(6) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 1 NAMEN NALOGE IN METODE DELA Namen naloge je bila izdelava modela podatkov in njegova nadgradnja v programsko rešitev, s katero sem zagotovil dovolj celovito sliko proizvodnega procesa in učinkovitosti delavcev ter omogočil pregledovanje za proizvodnjo pomembnih podatkov. Pri izdelavi programske rešitve sem se držal prototipnega načina dela. Pri izgradnji programske rešitve sem moral upoštevati vse podatke, ki se uporabljajo za podporo proizvodnje. Skupaj z uporabniki sem analiziral organizacijske potrebe podjetja Ažur d.o.o., zbral potrebne podatke in jih uredil. Najprej sem opredelil predmet podatkov, to so dogodki v proizvodnji, ki so značilni za obravnavano področje poslovanja. Z analizo sem ugotovil logične povezave med predmeti podatkov, ki bistveno vplivajo na podrobno zasnovo baze podatkov. Za vsak predmet sem izrazil lastnosti. Z analizo povezav med podatki in normalizacijo podatkov sem oblikoval zapise. Zapisi podatkov predstavljajo končno normalno strukturo podatkov, ki opisujejo predmet podatkov. V zapisih so upoštevane zakonitosti in pravila povezovanja podatkov v okviru baze podatkov. Ko sem podatke uspešno normaliziral in uredil relacije med njimi, sem jih preslikal v podatkovni model na računalniku. Nazadnje sem vzpostavil še uporabniški vmesnik, ki je potreben, da baza podatkov tudi resnično zaživi.. 2 PROBLEMSKO STANJE PROIZVODNJE IN ŽELJENO STANJE Podjetje Ažur d.o.o. si prizadeva računalniško podpreti poslovanje in proces proizvodnje v podjetju. Pomanjkljivosti sedanjega načina dela so: - nenehno pomanjkanje časa, - nepregledna proizvodnja, - zamudno ugotavljanje realizacije posla, - zamudno ugotavljanje realizacije zaposlenih. Z modelom podatkov, ki je predmet diplomskega dela, sem natančno predstavil delovanje proizvodnega sistema ter tok in pomen podatkov. Model podatkov je služil za izgradnjo realne delujoče baze podatkov, ki je omogočila dosego želenih ciljev: - zmanjšanje časa režije, - zmanjšanje časa pregledovanja proizvodnje, - ugotavljanje realizacije posla, Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 2.

(7) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. - ugotavljanje realizacije zaposlenih,. - pomoč pri načrtovanju proizvodnje.. 3 PREDSTAVITEV PODJETJA AŽUR D.O.O. Podjetje Ažur d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1989. Sedež podjetja je na Škofljici, v neposredni bližini Ljubljane. V sodnem registru je registrirano kot družba z omejeno odgovornostjo. Podjetje redno zaposluje 3 osebe, v proizvodnih konicah, ki lahko predstavljajo do dve tretjini leta, pa tudi študente, kar skupaj znese do deset delavcev. Dejavnost podjetja zajema predvsem dodelavo koledarjev in knjig s spiralno vezavo. Delno pa se ukvarja tudi s trgovino z materialom za spiralno vezavo, vendar je promet v primerjavi s proizvodnjo zanemarljiv. Letni promet v povprečju znaša okoli 150.000,00 €. Raven letne proizvodnje se je ustalila na 500 000 kosih knjig in koledarjev, od katerih jih je približno polovica namenjena za izvoz. Zaradi dobrega dela v preteklosti se je podjetje uspešno povezalo z nekaj večjimi tiskarnami; Tiskarno Delo, Tiskarno Ozimek in Tiskarno Schwartz. Sodelujejo pa tudi z okoli dvajset bolj ali manj rednimi strankami, ki predstavljajo preostali delež v proizvodnji. Delo v proizvodnji ni preveč zahtevno, največja težava je nenehno pomanjkanje časa. Dobra programska rešitev bi to težavo v večji meri odpravila, kar je tudi namen te naloge.. 4 PREDSTAVITEV DELOVNIH IN OSTALIH SPREMLJEVALNIH PROCESOV V PODJETJU Podjetje Ažur d.o.o. se ukvarja predvsem s predelovalno oziroma proizvodno dejavnostjo. Ker je finančni priliv podjetja odvisen od dobrih rezultatov v proizvodnji, je vsaka sprememba, ki procesu poveča kvaliteto in dodano vrednost, dobrodošla. V tem poglavju sem se osredotočil na predstavitev posameznih procesov in njihovih faz v proizvodnji in njeni režiji.. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 3.

(8) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4.1 PROIZVODNI PROCES V PODJETJU AŽUR D.O.O. Temeljna dejavnost podjetja Ažur d.o.o. je proizvodni proces, katerega bistvo je »špiraljenje«. Začne se, ko stranka pripelje surovino. To so stiskane, obrezane in pravilno zložene knjige ali koledarji, ki jim do končne oblike za prodajo na prostem trgu manjka samo še zadnja dodelava, to je vezanje posameznih listov s spiralo. V zadnjih letih se spiralna vezava v knjigoveštvu uporablja predvsem zaradi cene, saj je stroškovno sprejemljivejša od navadne vezave in povsem zadošča za nezahtevne izdaje. Proces je sestavljen iz: - luknjanja knjige ali koledarja, - vstavljanja spirale v luknje, - stiskanja spirale (spirala poveže knjigo ali koledar v celoto). Pri zadnji prenovi proizvodnih zmogljivosti so v podjetju dokupili tudi nov avtomat, ki drugo in tretjo fazo proizvodnje izvede istočasno, tako da se proizvodnja zdaj izvaja po dva ali tri faznem sistemu. Ali se bodo knjige in koledarji proizvajali v dveh ali treh fazah, je odvisno od obdelovančevih dimenzij, saj ima tudi avtomat določene omejitve (debelina in ostale karakteristike knjige ali koledarja). Tako je proces lahko sestavljen tudi iz dveh faz: - luknjanje knjige ali koledarja, - delo na avtomatu (druga in tretja faza sta povezani v eno samo).. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 4.

(9) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Sprejem posla. Dva ali trifazna proizvodnja. Luknjanje knjig. Luknjanje knjig. Avtomat. Vtikanje spirale. Stiskanje spirale. Predaja dokončanega posla stranki. Slika 1: Delovni proces v podjetju. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 5.

(10) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4.2 PROCES NADZORA REALIZACIJE POSLA V PODJETJU AŽUR D.O.O. Eden izmed najpomembnejših procesov v podjetju je proces nadzora nad stanjem proizvodnje oziroma nad količino realiziranega posla. Podatki, ki jih pridobimo z nadzorom, so nadvse pomembni za nadaljnje načrtovanje proizvodnje.. Štetje luknjanih knjig. Štetje knjig ali koledarjev z vtaknjeno spiralo. Štetje knjig. dokončanih. Znano stanje realizacije posla. Slika 2: Proces nadzora proizvodnje v podjetju Z računalniško podporo bi se čas potreben za nadzor nad proizvodnjo korenito zmanjšal, kar bi lahko koristno izrabili za povečanje proizvodnih zmogljivosti.. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 6.

(11) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4.3 PROCES NADZORA REALIZACIJE ZAPOSLENIH V PODJETJU AŽUR D.O.O. Zaradi povečanja delovne učinkovitosti se posebej izvaja kontrola nad realizacijo zaposlenih. Le-to pridobimo iz razmerja med delom, ki ga je delavec opravil v določenem obdobju, in njegovo prisotnostjo na delu. Zaposleni, ki so se v preteklem obdobju dodatno izkazali, so še posebej nagrajeni.. Knjiga realizacije in prisotnosti. Preverjanje realizacije. Preverjanje prisotnosti. Odločitev o uspešnosti. Podatki o uspešnosti. Slika 3: Proces nadzora zaposlenih v podjetju S programsko rešitvijo bi se čas nadzora nad zaposlenimi bistveno zmanjšal, kar bi lahko koristno uporabili za povečanje proizvodnih zmogljivosti.. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 7.

(12) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4.4 PROCES IZPLAČIL ZAPOSLENIH V PODJETJU AŽUR D.O.O. Proces izplačil in proces nadzora sta si zelo podobna, le da se podatki, v procesu izplačil obračunavajo po urni postavki. Temu sledi izpolnjevanje plačilnih listkov in napotnic za študente. Preverjanje prisotnosti na delu iz knjige prisotnosti in realizacije. Preverjanje realizacije iz knjige prisotnosti in realizacije. Preverjanje uspešnosti zaposlenega za obdobje. Izpolnjen plačilni list napotnica za študenta. ali. Slika 4: Proces izplačil zaposlenim v podjetju. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 8.

(13) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. 4.5 PROCES VPISOVANJA PODJETJU AŽUR D.O.O.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. REALIZACIJE. ZAPOSLENIH. V. Da so zaposleni ustrezno plačani, morajo realizacijo svojega dela in prisotnost tudi beležiti.. Vpis prisotnosti na delu. Vpis dnevne realizacije. Izpolnjena knjiga prisotnosti in realizacije. Slika 5: Proces vpisovanja realizacije zaposlenih v podjetju. 4.6 PROCES PREVERJANJA PRETEKLIH POSLOV V poslovanju podjetja se pogosto potrebujejo podatki o preteklih poslih.. Dobavnica. Preverjanje dobavljenih poslov. Preverjanje dobavljenih artiklov. Slika 6: Proces preverjanja že dobavljenih poslov v podjetju S programsko rešitvijo bi se čas poizvedbe o preteklih poslih in dejavnostih bistveno zmanjšal, kar bi lahko koristno uporabili za povečanje proizvodnih zmogljivosti.. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 9.

(14) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 4.7 PROCES SPREMLJANJA REALIZACIJE STRANK Za uspešno finančno politiko je potrebno tudi spremljanje aktivnosti strank. Za podjetje je predvsem zanimivo razmerje med proizvodnjo vzorcev in dejansko proizvodnjo. Dovolj zgovoren je že podatek, da se izdelava vzorcev ne zaračuna. Tako je dobrodošla zlasti tista stranka, ki podjetju priskrbi že dogovorjen posel in si v primeru, da se razmerje med vzorci in posli nagne na stran posla, pridobi določen popust. S tega vidika je spremljanje aktivnosti strank zaželeno.. Proizvodnja posla. Proizvodnja vzorcev. Ugotavljanje bonitete stranke. Podatki stranke. o. boniteti. Slika 7: Proces ugotavljanja bonitete stranke. 5 PODATKOVNO MODELIRANJE Model podatkov je natančna predstavitev objektov opazovanja, katerih podatke želimo shranjevati – torej entitet in njihovih relevantnih lastnosti, z namenom da bi omogočiti izgradnjo baze podatkov. Model podatkov izraža, kakšno bazo podatkov bi organizacija rada imela, če je to uresničljivo (Baumgartner, 1987). Z modelom podatkov ustvarimo sliko dogajanja in stanja podjetja, ki je razumljiva tudi strokovno nepodkovanim ljudem, če razumejo delovanje organizacije in pomen podatkov. Cilj modeliranja je preslikava resničnega sveta v bazo podatkov. Baza podatkov zajema entitete in relacije med njimi. Procese v organizaciji nam podatkovno predstavi. Zagotavljati pa mora tudi vzajemno neodvisnost med programi in podatki ter sožitje različnih kategorij uporabnikov, kar dosežemo s specifikacijo treh različnih ravni formalnega opisovanja podatkov v arhitekturi sistema za upravljanje baze podatkov (SUBP), ki jo kaže slika:. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 10.

(15) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. EKSTERNI POGLED A. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. EKSTERNI POGLED B. EKSTERNI POGLED C. KONCEPTUALNI POGLED (globalni logični pogled). INTERNI POGLED (fizični pogled). BAZA PODATKOV. Slika 8: Glavne ravni formalnega opisovanja podatkov Eksterni pogled je formalna ponazoritev podatkov, ki najbolj ustreza potrebam nekega uporabnika pri reševanju določenega problema. Konceptualni pogled predstavlja formalno ponazoritev globalne logične strukture baze podatkov. Interni pogled pa je formalni opis fizične organizacije podatkov v bazi podatkov. Model podatkov mora ustrezati zahtevam po: - stabilnosti, ki jo dosežemo z razvojem modela podatkov na osnovi sestavin, ki so relativno stabilne; to so podatki in odnosi, ki obstajajo med njimi, - celovitosti, ki jo dosežemo z vključevanjem vseh pojavov in stanj s področja realnega sveta, - neredundantnosti – v modelu se mora vsaka stvar pojavljati samo enkrat; včasih je redundanca potrebna predvsem zaradi učinkovitosti dostopov v bazo podatkov in jo imenujemo kontrolirana redundanca, - razumljivosti – model podatkov mora biti razumljiv uporabnikom, ki bodo prek njega razumeli vsebino baze podatkov in znali podatke združiti v potrebne informacije, - preglednosti – zagotovljen mora biti pregled nad uporabo podatkov, kateri uporabnik uporablja podatke in na kakšen način, Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 11.

(16) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. - neodvisnosti – model podatkov mora biti neodvisen od računalniške opreme, sistemov za upravljanje baz podatkov in uporabniških računalniških rešitev, - tajnosti podatkov – predvidena mora biti zaščita pred nepooblaščenimi dostopi do podatkov, - uveljavljanju standardov – omogočena mora biti čim večja uporaba standardov, predvsem tistih, ki predpisujejo in olajšujejo uporabo, izmenjavo ter polnjenje podatkov. Izdelava dobrega in uporabnega modela podatkov zahteva natančno analizo ter presojo organizacije in njene aktivnosti. Pri tem se opiramo na osnovne izvore informacij, kot so (Baumgartner, 1987): - znanje bodočih uporabnikov baze podatkov, torej ljudi, ki vsak dan uporabljajo podatke, ki jih je potrebno vključiti v sistem; uporabniki s poznavanjem problemskega stanja odločilno pripomorejo k izboljšanju le-tega, - poslovno dokumentacijo, ki je na voljo, dovoljuje preverjanje kompleksnosti modela, izbiro ustreznih imen entitet in njihove lastnosti, pa tudi razumevanje poslovnih aktivnosti, - obstoječo EOP dokumentacijo – opis strukture zapisov v tabelah, ki so trenutno v rabi in opisi obstoječih aplikacij so zelo koristni pri oblikovanju modela podatkov.. 6 SNOVANJE MODELA PODATKOV Pri snovanju modela podatkov je potrebno upoštevati dokumente in podatke, ki se uporabljajo pri proizvodnji, saj tako model podatkov postane razumljiv bodočim uporabnikom. Snovanje modela podatkov poteka v okviru dveh skupin opravil. V prvo skupino opravil, s katerimi opredeljujemo predmete podatkov, sodi: - izdelava kataloga predmetov podatkov, - izdelava kataloga povezav med predmeti podatkov, - diagram tipov predmetov podatkov in njihovih medsebojnih odnosov. V drugo skupino opravil, s katero opredeljujemo zapise podatkov, sodi: - opredelitev zapisov podatkov, - izdelava slovarja podatkov, Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 12.

(17) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. - izdelava kataloga zapisov.. 6.1 KATALOG PREDMETOV PODATKOV Predmeti podatkov so stanja v podjetju, ki so značilni za določeno področje poslovanja oziroma proizvodnje in o katerih želimo ohraniti podatke. Katalog predmetov podatkov predstavlja spisek in definicijo predmetov podatkov. Podatek opisuje eno izmed lastnosti določenega predmeta podatkov. Število podatkov določajo potrebe. V katalogu vsak predmet podatkov opišemo s: - številko, - oznako, - nazivom, - definicijo.. 6.2 KATALOG POVEZAV MED PREDMETI PODATKOV Katalog povezav med predmeti podatkov predstavlja odnose med predmeti podatkov v smislu števila povezav predmetov podatkov. Imamo štiri kvalitete odnosov (Rajkovič, 2003): SIMBOL. OPIS POVEZAVE. 0. 0. OZNAKA (V KATALOGU). samo 1. (1). 0 ali 1. (01). 1 ali več. (1N). 0, 1 ali več. (0N). Povezave med predmeti podatkov predstavljajo značilnosti poslovanja proizvodnje ter pomembno sestavino logične zasnove baze podatkov.. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. in. 13.

(18) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Povezave med predmeti podatkov opišemo s: - številko povezave, - oznako povezanih predmetov podatkov, - vrsto povezave in opisom povezave.. 6.3 DIAGRAM TIPOV PODATKOV IN NJIHOVIH ODNOSOV Z diagramom grafično ponazorimo predmete podatkov in povezave med njimi z oznakami, ki smo jih opredelili v katalogih.. 6.4 OPREDELITEV ZAPISOV PODATKOV Zapis podatkov predstavlja normalizirano strukturo podatkov, ki opisujejo predmete podatkov in njihove povezave z ostalimi predmeti podatkov. V zapisu podatkov so upoštevane zakonitosti in pravila povezovanja ter hranjenja podatkov na računalniku v okviru baze podatkov. Zapis podatkov dobimo tako, da najprej opredelimo podatke, ki opisujejo predmet podatkov (slovar podatkov) in nato izvedemo analizo povezav med podatki, pri čemer upoštevamo tudi analizo povezav med samimi predmeti podatkov. Na tej osnovi združujemo podatke v zapise. Postopek snovanja takih struktur podatkov imenujemo normalizacija. Normalizirane podatkovne strukture so bolj fleksibilne, stabilnejše in jih je lažje vzdrževati. Normalizacija podatkov poteka v treh korakih (Rajkovič, 2003): 1. NORMALNA FORMA - odstraniti ponavljajoče se skupine podatkovnih elementov iz nenormalizirane relacije, - vzpostaviti novo relacijo, ki bo vsebovala vsako ponavljajočo se skupino podatkovnih elementov, - ključ originalne relacije (podčrtani podatek) dodati h ključu ponavljajoče se skupine podatkov (ključ take relacije je združen ključ, ki ga tvorijo posamezni podatki). 2. NORMALNA FORMA - odstraniti odvisnost od delov ključa; polja, ki so odvisna le od določene sestavine ključa, shranjujemo s tem delom ključa v novo relacijo. 3. NORMALNA FORMA - preučiti moramo odnose med podatkovnimi elementi v relaciji Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 14.

(19) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. in odstraniti vzajemno odvisnost podatkovnih elementov, - za polja, ki niso del ključa in so med seboj odvisna, vzpostavimo novo relacijo.. 6.5 SLOVAR PODATKOV Informacijski sistemi so kompleksni in zapleteni, poleg tega je za njih značilna stalna rast ter prilagajanje novim zahtevam. Upravljanje in uporaba takih informacijskih sistemov je skoraj nemogoča, če nimamo ustreznih pripomočkov, kot je na primer podatkovni slovar, ki omogoča dokumentacijo baze podatkov (Baumgartner, 1987). Z njegovo pomočjo spoznamo strukturo sistema in lahko spremljamo spremembe, tako da v vsakem trenutku vemo, kaj nam baza nudi. Slovar obsega naslednje podatke: - številko podatkovnega elementa, - oznako podatka, - naziv podatka, - fizične lastnosti podatka, - tip podatka, - definicijo podatka.. 6.6 KATALOG ZAPISOV PODATKOV Zapisi podatkov imajo preprosto strukturo, ki jo sestavljajo primarni ključ (podčrtan podatek v relaciji) in vsi ostali podatki, ki jih ta ključ enolično določa brez ostalih odvisnosti med temi podatki. Povezave med zapisi predstavljajo tako imenovani tuji ključi. Gre za takšne podatke, ki so ključi v drugih relacijah, v obravnavi pa so zapisani zaradi povezave obeh relacij. Tuji ključi so v zapisu podčrtani in označeni z zvezdico.. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 15.

(20) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 7 PREDLOG MODELA Kot sem že omenil, sem se pri zasnovi programske rešitve poskušal v čim večji meri približati namenu, ciljem in zahtevam modeliranja podatkov. To so stabilnost, celovitost, neredundantnost, razumljivost in neodvisnost modela podatkov. Izgradnjo modela podatkov delimo v dve skupini. Prva skupina obsega izdelavo kataloga predmetov podatkov, kataloga povezav med predmeti podatkov in diagram predmetov podatkov z njihovimi medsebojnimi odnosi. Druga skupina pa obsega opredelitev zapisov podatkov, slovar podatkov in katalog zapisov.. 7.1 PREDMETI PODATKOV 1. DELAVCI Delavci Delavci so delovna sila oziroma zaposleni v podjetju Ažur d.o.o. 2. DNEVNA REALIZACIJA Dnevna_realizacija To so vsa opravila, ki jih je zaposleni opravil v enem dnevu (posel, število kosov, norme, ki jih je moral zaposleni izpolniti) 3. IZPLAČILA Izplacila Koliko ur je v določenem obdobju delavcu izplačanih ter kakšno je razmerje med opravljenim delom in časom prisotnosti na delu. 4. STRANKE Stranke Kupci oziroma stranke, s katerimi podjetje posluje. 5. NAROČILO IZVEDBE Narocilo_izvedbe Kateri posli so v podjetju sprejeti v proizvodnjo s strani stranke. 6. NAROČILO VZORCEV Narocilo_vzorcev Kateri vzorci so sprejeti v proizvodnjo. 7. NORMA Norma Število kosov, ki je predpisano za delovni proces oziroma za del delovnega procesa na enega delavca v določenem času. 8. POŠTA Naziv pošte delavcev in strank.. Posta. 9. PREVZEMNICA Prevzemnica Na podlagi izpolnjene prevzemnice/dobavnice se artikli in dokončani posli izdajo stranki. 10. POSTAVKE ARTIKLOV Prevzemnica_artikli_postavke Število in naziv artiklov na prevzemnici. 11. POSTAVKE POSLOV. Prevzemnica_posli_postavke. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 16.

(21) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Naziv posla in število kosov na prevzemnici. 12. REALIZACIJA DELAVCA Realizacija_delavca Čas prihoda in odhoda zaposlenega. 13. SKLADIŠČE Skladisce Zaloga artiklov v skladišču, ki se ažurira ob vsakem izdajanju prevzemnic. 14. AVTORIZACIJA Avtorizacija Geslo zaposlenega za vstop v sistem in datum veljavnosti gesla. 15. RAZRED AVTORIZACIJE Razred_avtorizacije Zapis o razredu avtorizacije zaposlenega. Izbira med dvema ravnema dostopa in sicer med višjo in nižjo ravnjo. Zadnja dva predmeta sta bila v bazo podatkov dodana izrecno zaradi zahteve po dvonivojskem dostopu do podatkov.. 7.2 POVEZAVE MED PREDMETI PODATKOV 1. DELAVCI : DNEVNA REALIZACIJA En delavec ima v enem delovnem dnevu več realizacij.. 1:N. 2. DELAVCI : REALIZACIJA DELAVCA Delavec je na delovnem mestu prisoten mnogokrat.. 1:N. 3. DELAVCI : IZPLAČILA 1:N V daljšem časovnem obdobju je lahko delavec prejel več izplačil. 4. POŠTA : DELAVCI Več delavcev lahko živi v istem kraju.. 1:N. 5. POŠTA : KUPCI Več podjetij lahko ima sedež v istem kraju.. 1:N. 6. KUPCI : PREVZEMNICA Kupec je lahko večkrat prevzel dokončan posel.. 1:N. 7. KUPCI : NAROČILO VZORCA Kupec je lahko večkrat naročil izdelavo vzorcev.. 1:N. 8. KUPCI : NAROČILO IZVEDBE 1:N Kupec je lahko večkrat naročil proizvodnjo nekega posla. 9. DNEVNA REALIZACIJA : NAROČILO IZVEDBE N:1 Proizvodnja določenega posla se je lahko pojavljala v različnih realizacijah. 10. DNEVNA REALIZACIJA : NORMA. N:1. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 17.

(22) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Zaposleni se je pri več realizacijah proizvodnje držal iste predpisane norme. 11. NAROČILO IZVEDBE : POSTAVKE POSLOV 1:N Isti posel se lahko stranki preda na podlagi več prevzemnic. 12. POSTAVKE POSLOV : PREVZEMNICA N:1 Na podlagi ene prevzemnice lahko stranki predamo več poslov. 13. PREVZEMNICA : POSTAVKE ARTIKLOV 1:N Na podlagi prevzemnice lahko stranki predamo več artiklov oziroma ena vrsta artikla se lahko izdaja na mnogih prevzemnicah. 14. POSTAVKE ARTIKLOV : SKLADIŠČE N:1 Ena vrsta artikla se lahko pojavlja na mnogih prevzemnicah. 15. DELAVCI : AVTORIZACIJA Avtorizacija za vsakega delavca posebej je unikatna.. 1:1. 16. AVTORIZACIJA : RAZRED AVTORIZACIJE N:1 En razred avtorizacije lahko nastopa pri več različnih avtorizacijah.. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 18.

(23) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 7.3 DIAGRAM PREDMETOV PODATKOV IN NJIHOVE POVEZAVE Realizacija_delavca Avtorizacija [1:1]. [1:N]. [1:N]. Razred_avtorizacije. Norma. [1:N]. [1:N]. Dnevna_realizacija. Delavci. [N:1]. [N:1] Narocilo_vzorcev [1:N]. [1:N] Izplacila. Narocilo_izvedbe. [1:N]. [1:N]. Stranke Prevzemnica_posli_ postavke. [1:N] [1:N] [1:N] Posta Prevzemnica. [1:N]. [1:N] Skladisce. Prevzemnica_artikli_ postavke. Slika 9: Predlog modela baze podatkov. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 19.

(24) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 7.4 PODATKOVNI SLOVAR Delavci 1. šifra delavca 2. ime 3. priimek 4. ulica 5. datum rojstva 6. mobilni telefon 7. šifra pošte 8. spol 9. status 10. datum izpisa ur Dnevna realizacija 1. 2. 3. 4. 5. 6.. šifra dnevne realizacije šifra delavca datum šifra posla kosi šifra opravila. Izplačila 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.. šifra delavca šifra izplačila datum izplačila od datum izplačila do vpisane ure realizirane ure realizacija. Kupci 1. 2. 3. 4.. komentar. samoštevilo tekst tekst tekst datum/čas tekst število tekst da/ne datum/čas. redno ali izredno zaposlen do kdaj so bile obračunane ure. podatkovni tip. komentar. samoštevilo število datum/čas število število število. število proizvedenih kosov šifra norme. podatkovni tip. komentar. število samoštevilo datum/čas datum/čas število število število. razmerje med vpisanimi in realiziranimi urami. podatkovni tip. šifra stranke naziv ulica šifra pošte. Naročilo izvedbe 1. 2. 3. 4. 5. 6.. podatkovni tip. šifra posla šifra stranke datum opis naklada zaključeno. samoštevilo tekst tekst število podatkovni tip samoštevilo število datum/čas tekst število da/ne. komentar. naziv posla ali je posel že v celoti izveden. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 20.

(25) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Naročilo vzorcev. podatkovni tip. 1. šifra stranke število 2. številka povpraševanja samoštevilo 3. opis tekst Norma 1. šifra opravila 2. opis opravila 3. kosov na uro Pošta. Prevzemnica šifra prevzemnice šifra stranke datum opis. Postavke artiklov 1. šifra prevzemnice 2. šifra artikla 3. število artiklov Postavke poslov 1. šifra prevzemnice 2. šifra posla 3. število kosov Realizacija delavca 1. 2. 3. 4.. komentar. naziv vzorcev. podatkovni tip število tekst število podatkovni tip. 1. šifra pošte 2. naziv pošte. 1. 2. 3. 4.. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. šifra delavca datum prihod odhod. Skladišče 1. šifra artikla 2. ime artikla 3. število artiklov Avtorizacija. število tekst podatkovni tip samoštevilo število datum/čas tekst podatkovni tip število število število podatkovni tip število število število podatkovni tip število datum/čas datum/čas datum/čas podatkovni tip število tekst števil podatkovni tip. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 21.

(26) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. 1. 2. 3. 4.. šifra delavca šifra razreda geslo datum veljavnosti. Razred avtorizacije 1. šifra razreda 2. opis razreda. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. število število tekst datum/čas podatkovni tip število tekst. 7.5 ZAPISI PODATKOV 1. Delavci (šifra delavca, ime, priimek, ulica, datum rojstva, mobilni telefon, šifra pošte, spol, status, datum izpisa ur) 2. Dnevna realizacija (šifra dnevne realizacije, šifra delavca, datum, šifra posla, kosi, šifra opravila) 3. Izplačila (šifra izplačila, šifra delavca, datum izplačila od, datum izplačila do, vpisane ure, realizirane ure, realizacija) 4. Kupci (šifra stranke, naziv, ulica, šifra pošte) 5. Naročilo izvedbe (šifra posla, šifra stranke, datum, opis, datum, zaključeno) 6. Naročilo vzorcev (šifra kupca*, številka povpraševanja, opis) 7. Norma (šifra opravila, opis opravila, kosov na uro) 8. Pošta (šifra pošte, naziv pošte) 9. Prevzemnica (šifra prevzemnice, šifra stranke, datum, opis) 10. Postavke artiklov (šifra prevzemnice*, šifra artikla*, število artiklov) 11. Postavke poslov (šifra prevzemnice*, šifra posla*, število kosov) Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 22.

(27) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 12. Realizacija delavca (šifra delavca*, datum*, prihod, odhod) 13. Skladišče (šifra artikla, ime artikla, število artiklov) 14. Avtorizacija (šifra delavca, šifra razreda, geslo, datum veljavnosti gesla) 15. Razred avtorizacije (šifra razreda, opis razreda). 8 IMPLEMENTACIJA MODELA Predstavljeni model podatkov prikazuje celoten proizvodni in še nekatere podporne procese v podjetju Ažur d.o.o. V njem so zajeti vsi predmeti podatkov, je neredundanten in neodvisen od implementacije, tako da je realizacija modela možna s poljubnim sistemom za upravljanje baz podatkov. Zaradi zainteresiranosti za realno implementacijo v podjetju sem se za to tudi odločil. Za upravljanje baz podatkov sem izbral sistem Microsoft Access. Delo s programom je enostavno in je za postavitev baze podatkov manjšega reda povsem zadostno.. 8.1 OPIS ORODJA MICROSOFT ACCESS Microsoft Access je orodje za postavitev in upravljanje z bazami podatkov. Izvajamo operacije s podatki, kot so branje, pisanje, spreminjanje, brisanje in iskanje. Poleg shranjevanja podatkov ima obilo možnosti, ki jih ponuja že okolje (Windows) samo, na primer povezovanje z drugimi aplikacijami (Excell, Word), pošiljanje elektronske pošte ali faksa samo s pritiskom na gumb, tiskanje in branje črtne kode, oblikovano tiskanje, prenos podatkov na internet, multiuser uporaba in tako dalje. Microsoft Access 2002 je del sistema Microsoft Office, ki ustvarja relacijske podatkovne baze in omogoča pisanje programov za generiranje obrazcev in poročil. To je programski paket, ki se je zdel za podjetje najprimernejši, saj je orodje priljubljeno za izgradnjo podatkovnih baz v manjših podjetjih. Access omogoča hitro in enostavno obdelavo podatkov, enostaven način za spreminjanje vnosov in enostaven vnos novih podatkov. Tako funkcionalno kot oblikovno je prijazen uporabniku. Microsoft Access je kompleksnejši program za obdelavo zbirk podatkov, ki shranjuje podatke v več med seboj povezanih tabelah in ustvarja tako imenovane relacijske Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 23.

(28) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. zbirke podatkov (za razliko od preprostih aplikacij za obdelavo zbirk podatkov, ki shranjujejo podatke samo v eni tabeli, na primer MS Excell). Sistemi za upravljanje baze podatkov, torej sistemi, ki omogočajo izdelavo, vzdrževanje in uporabo baze podatkov, so poleg Microsoft Accessa še SQL Server, Oracle, Borland Paradox, Lotus Approach. Glavne značilnosti programa MS Access so (Zupančič, 2004; Simpson, Levine Young, Barrows, 2003): - shranjevanje neomejene količine podatkov, - v samem programu lahko definiramo tabele, povezave in vnašamo podatke, definiramo lahko poizvedbe, s katerimi pridemo do raznih podatkov ali pa spreminjamo njihovo vrednost, - s pomočjo vgrajenih čarovnikov lahko naredimo preproste obrazce za lažji vnos podatkov, - izdelamo poročila, za katere znanje programiranja ni potrebno, lahko pa vsebujejo tudi grafiko in zvok. Celotni paket lahko razdelimo na naslednje predmete: - s TABELAMI in njihovimi povezavami definiramo, kje bodo shranjeni podatki in kako so medsebojno povezani, - s POIZVEDBAMI pridemo do podatkov, ki nas zanimajo in so lahko vsebovani v več različnih tabelah, - OBRAZCE uporabljamo za lažji vnos podatkov, - POROČILA uporabljamo za izpis različnih poročil, - z MAKROJI poskrbimo za določeno raven avtomatizacije, - VISUAL BASIC EDITOR nam omogoča avtomatizacijo, kjer makroji niso učinkoviti.. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 24.

(29) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 8.2 POSTOPEK IZDELAVE PROGRAMSKE REŠITVE Kot je bilo prikazano že v prejšnjih poglavjih, sem model baze podatkov razvil do te mere, da je bila preslikava modela v realno bazo enostavna. Najprej sem definiral tabele, jim dodal zahtevane atribute ter jim določil podatkovne tipe. Ko je bila izdelava tabele pri koncu, sem izbral ključ, ki je vsak zapis posebej tudi enoznačno definiral. Naj dodam, da se pri definiranju posameznega zapisa uporabljajo tudi sestavljeni ključi, ki vsebujejo primarni in tuj ključ.. Slika 10: Slika izdelave tabele v programu Microsoft Access Ko so bile vse tabele narejene, sem jim določil še povezave, ki definirajo razmerja med posameznimi tabelami, oziroma sklopi podatkov.. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 25.

(30) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Slika 11: Slika tabel in njihovih povezav Tabele in njihove medsebojne relacije so osnova baz podatkov. Šele ko so bile tabele izdelane in so bila razmerja med njimi jasno določena, je bilo bazi podatkov smiselno dodati tudi uporabniški vmesnik.. 8.3 UPORABNIŠKI VMESNIK Glavni namen uporabniškega vmesnika je, kot nam pove že besedna zveza, pomagati uporabniku baze podatkov, da s čim manj napora bazo podatkov uspešno in kvalitetno uporablja. Z uporabniškim vmesnikom bazo podatkov pred uporabnikom tudi zaščitimo, saj bi se vsaka nezaželena sprememba na modelu podatkov odrazila v njenem nepravilnem delovanju (Simpson, Levine Young, Barrows, 2003). Kot sem v prejšnjih poglavjih že omenil, so osnova za izdelovanje GUV-ja (grafičnega uporabniškega vmesnika) obrazci. Izdelava preprostega obrazca za vnos podatkov v bazo podatkov je enostavna, saj nam delo olajšajo čarovniki, ki avtomatsko omogočajo, kam bomo nekaj zapisali. Če od obrazca pričakujemo, da nam bo neke podatke prikazal, pa se stvari zapletejo, saj morajo biti le-ti sestavljeni na podlagi poizvedb, kjer so definirani parametri, na podlagi katerih se sistem za upravljanje odloča, kaj nam bo prikazal in kaj ne. Prav tako pa nam mora uporabniški vmesnik omogočiti izpolnjevanje določenih zahtev, zaradi katerih smo se izdelave baze podatkov pravzaprav lotili. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 26.

(31) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Zaradi zahteve po dvo nivojskem dostopu do baze podatkov sem delavcem podelil gesla, ki jim enoznačno določajo, katere menije bazi bodo uporabljali. Ker ima vsak zaposleni poleg gesla določen tudi datum veljavnosti gesla, je v primeru, da je datum veljavnosti že potekel, vstop v program onemogočen. Program, katerega delovanje sem v nadaljevanju prikazal, deluje na testnih podatkih. Ob predaji baze podatkov, jo bom izpraznil, za ta primer sem v kodi pustil odprta stranska vrata, s čimer bo dostop do aplikacije omogočen tudi v primeru, če v bazi šifranti ne bodo vpisani. Geslo za dostop do prazne baze podatkov je ADMIN.. Slika 12: Slika obrazca za vnos gesla Od vtipkanega gesla je odvisno, kateri meni se bo za zaposlenega odprl.. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 27.

(32) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Slika 13: Slika obrazca za meni nizkega nivoja dostopa. Slika 14: Slika obrazca za meni visokega nivoja dostopa. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 28.

(33) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 8.4 UPORABNOST MENIJA NIZKEGA NIVOJA DOSTOPA Zahteva po dvo nivojskem sistemu za upravljanje baze podatkov izhaja predvsem iz potrebe po varstvu podatkov. Zaposleni z nizkim nivojem dostopa ima pravico uporabljati samo tiste elemente baze podatkov, ki se na njegovo delo neposredno navezujejo. Tako mu je na primer onemogočen dostop do vodenja šifrantov zaposlenih, vodenja šifrantov strank, onemogočen pa mu je tudi celoten pregled nad proizvodnjo, saj imajo nad temi elementi baze podatkov pregled samo šifranti z visokim nivojem dostopa. Meni za nizek nivo dostopa do podatkov je sestavljen iz enega kombiniranega polja z imenom VPIŠI IN PREGLEJ, v katerem lahko izbiramo med tremi možnostmi: - VPIŠI URE - REALIZACIJA DELAVCA - IZPLAČILA DELAVCA Zaposleni z nižjim nivojem dostopa lahko v bazo podatkov vpisujejo svoje lastne realizacije, kamor se štejeta ura prihoda in ura odhoda ter vse realizacije, ki jih je zaposleni opravil v delovnem dnevu (posel, ki ga je proizvajal, število proizvedenih kosov, norma, po kateri je proizvodnja potekala). Pri vpisu realizacije za izbiro »današnjega« datuma poskrbi program sam. Dostop do vpisa realizacij drugih zaposlenih jim je onemogočen.. Slika 15: Slika obrazca za vpis realizacij Meni nam omogoča tudi pregled nad realizacijo zaposlenega v določenem časovnem obdobju. Da bi iz baze podatkov pridobili podatke, ki nas zanimajo, moramo le vpisati datuma, med katerima nam računalnik izračuna realizacijo. Preverjanje realizacije je v dostopu nizkega nivoja omogočeno samo šifrantu, ki je v Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 29.

(34) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. takrat prijavljen v sistem.. Slika 16: Slika obrazca za vpis podatkov potrebnih za pregled realizacij. Slika 17: Slika obrazca za pregled realizacij Prav tako je omogočeno preverjanje izplačil in sicer spet samo za šifranta, ki je takrat prijavljen v sistem.. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 30.

(35) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Slika 18: Slika obrazca za pregled izplačil. 8.5 UPORABNOST MENIJA VISOKEGA NIVOJA DOSTOPA Za razliko od menija za nizek nivo dostopa meni za visok nivo dostopa omogoča popoln pregled nad celotno bazo podatkov, in sicer tako, da je meni za visoki nivo razdeljen v več sklopov, ki jih lahko izbiramo preko šestih kombiniranih polj, ki sem jih v programu uporabil kot neke vrste spustni meni. Če kombinirano polje dodatno zaščitimo pred vnosom podatkov, je njegova uporaba enostavna, meni pa ni pretirano zapolnjen z množico gumbov, ki bi jih sicer pri izvedbi potreboval. Meni je sestavljen iz šestih kombiniranih polj, in sicer: - DELAVCI, - STRANKE, - POSEL, - DOBAVLJENO, - POROČILA, - SKLADIŠČE. Nekaj elementov visokega nivoja dostopa sem predstavil že pri opisu opravil, ki jih ima na voljo šifrant z nizkim nivojem dostopa, vendar pa so možnosti za pregledovanje v tej verziji glavnega menija neprimerno večje.. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 31.

(36) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Kot prvo poizvedbo v razširjenemu podmeniju DELAVCI naj omenim pregledovanje in iskanje zaposlenih. Obrazec za pregledovanje delavcev je sestavljen iz dveh delov, in sicer za pregled vseh zaposlenih ter za iskanje določenega delavca po imenu in priimku.. Slika 19: Slika obrazca za iskanje zaposlenih. Slika 20: Slika obrazca za pregled vseh zaposlenih. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 32.

(37) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Razširjeni meni prav tako omogoča pregledovanje izplačil delavcev, z razliko, da v tej varianti sami izbiramo, za katerega šifranta nas zanimajo izplačila. Prikazana izplačila pa lahko tudi natisnemo. Iskanje šifranta je omogočeno po imenu in priimku.. Slika 21: Slika obrazca za pregled izplačil zaposlenim. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 33.

(38) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Naslednja možnost, ki jo program omogoča, je pregledovanje realizacij zaposlenih, in sicer tako, da si lahko sami izbiramo šifranta, katerega realizacije bi radi izvedeli. V obrazcu za vnos podatkov izberemo šifranta po imenu in priimku ter vpišemo termin, v katerem nas zanima realizacija zaposlenega.. Slika 22: Slika obrazca za vpis podatkov potrebnih za pregled realizacije zaposlenih. Slika 23: Slika obrazca za pregled realizacije zaposlenih Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 34.

(39) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. V obrazcu za vpisovanje zaposlenih najprej izberemo pošto. Če pošta še ni vpisana v bazo podatkov, jo lahko v sistem dodatno vpišemo, ne da bi morali obrazec zapirati, saj je na njem ustvarjena bližnjica do obrazca za vpis pošte.. Slika 24: Slika obrazca za vpis šifrantov delavcev. Slika 25: Slika obrazca za vpis pošte. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 35.

(40) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Zaposleni z visokim nivojem dostopa v bazo podatkov prav tako vpisujejo le lastne realizacije. Pod vpis realizacije se štejeta ura prihoda in ura odhoda ter vse realizacije, ki jih je zaposleni opravil v delovnem dnevu (posel, ki ga je realiziral, število proizvedenih kosov, norma, po kateri je proizvodnja potekala). Pri vpisu realizacije za izbiro »današnjega« datuma poskrbi program sam. Dostop do vpisa realizacij drugih zaposlenih je onemogočen.. Slika 26: Slika obrazca za vpis dnevnih realizacij ter uro prihoda in odhoda. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 36.

(41) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Naredil sem tudi obrazec za vpisovanje in pregled norm. Vsak sklop norm, ki je značilen za določen delni delovni proces, ima svoj razred šifer, saj je le tako omogočeno preračunavanje realizacij zaposlenih. Pri vpisu nove norme v obrazec preverimo, kateri razred se bo na novo postavljeni normi najbolje prilagajal, ji določimo šifro in jo opišemo. Tako je nova norma uspešno zapisana v sistem.. Slika 27: Slika obrazca za vpis in pregled norm. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 37.

(42) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Naslednji sklop menija za visoki nivo dostopa je podmeni STRANKE. Kot prvo možnost sem izbral pregled strank, ki pa je spet sestavljen iz dveh delov – iz pregleda vseh strank in iz iskanja določene stranke po nazivu.. Slika 28: Slika obrazca za iskanje strank. Slika 29: Slika obrazca za pregled strank. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 38.

(43) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Obrazec z imenom PREGLED REALIZACIJE STRANK nam omogoča pregledovanje razmerja med naročili vzorcev in naročili posla. To razmerje je za podjetje zelo pomembno, saj na nek način usmerja cenovno politiko. Stranka, ki bo naročila predvsem vzorce, bo v primeru dejanskega posla plačala polno ceno, nasprotno pa bo stranka, ki bo naročila večjo količino artiklov, upravičena do določenega popusta.. Slika 30: Slika obrazca za pregled realizacije strank. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 39.

(44) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Obrazec »VPIŠI STRANKE« je, kot pove že ime, namenjen vpisovanju strank. Problem z vpisom pošte, ki je v sistemu še ni, je rešen podobno kot pri vpisovanju zaposlenih. Najprej izberemo pošto. Če v sistem še ni vpisana, jo prek bližnjice do obrazca za vpis pošte vnesemo v sistem in jo v obrazcu za vpis strank izberemo iz kombiniranega polja ter vpišemo še ostale potrebne podatke.. Slika 31: Slika obrazca za vpis strank. Slika 32: Slika obrazca za pošte Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 40.

(45) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Sledi podmeni POSEL. Kot prvo možnost sem izdelal pregled poslov, ki je sestavljen iz dveh delov, to sta pregled vseh poslov in iskanje določenega posla po nazivu.. Slika 33: Slika obrazca za iskanje določenega posla. Slika 34: Slika obrazca za pregled vseh poslov. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 41.

(46) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. V obrazcih KONČANI, VTAKNJENI in ZLUKNJANI pregledujemo izvedbo posameznih delnih delovnih procesov. Program izračuna, glede na realizacijo in norme zaposlenih, število končanih kosov in kosov, ki še čakajo na proizvodnjo. Realizacijo posla, ki nas zanima, si izberemo po nazivu iz kombiniranega polja.. Slika 35: Slika obrazca za pregled končanih kosov. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 42.

(47) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Slika 36: Slika obrazca za pregled vtaknjenih kosov. Slika 37: Slika obrazca za pregled luknjanih kosov. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 43.

(48) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Naslednji obrazec je pripraven za hitro izračunavanje proizvodnega časa določenega posla. Različico delovnega procesa si lahko izberemo (dva ali tri stopenjski proizvodni proces). Obrazec omogoča izračun proizvodnega časa glede na izbrane norme ter glede na število delavcev, ki bodo v proizvodnem procesu sodelovali.. Slika 38: Slika obrazca za hiter izračun približnega proizvodnega časa. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 44.

(49) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Obrazec VPIŠI V NAROČILO POSLA nam omogoča naročanje proizvodnje. Iz kombiniranega polja si izberemo stranko, za katero bomo posel izvedli, nato pa vpišemo še ostale zahtevane podatke. Če stranka v bazo podatkov še ni vpisana, jo lahko tja vpišemo neposredno, saj se na obrazcu nahaja tudi bližnjica do vpisa stranke.. Slika 39: Slika obrazca vpis naročila posla. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 45.

(50) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Obrazec VPIŠI V NAROČILO VZORCEV nam omogoča naročanje izdelave vzorcev. Vse podrobnosti vpisa so popolnoma enake kot pri vpisu naročila proizvodnje.. Slika 40: Slika obrazca vpis naročila vzorcev. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 46.

(51) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. V podmeniju DOBAVLJENO preverjamo, katere posle in artikle smo na podlagi dobavnic strankam že izdali. Kot prva nam je tu ponujena možnost preverjanja izdanih artiklov. Iz kombiniranega polja izberemo določen artikel in program bo pokazal kaj, kdaj in koliko je bilo dobavljeno.. Slika 41: Slika obrazca za pregled dobavljenih artiklov. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 47.

(52) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Obrazec za preverjanje izdanega posla je identičen obrazcu za preverjanje izdajanja artiklov.. Slika 42: Slika obrazca za pregled dobavljenih poslov. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 48.

(53) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. V programu je poskrbljeno tudi za pregledovanje že izdanih prevzemnic, kar omogoča obrazec PREGLED PREVZEMNIC. Tako dobimo celosten pregled nad poslovanjem.. Slika 43: Slika obrazca za pregled prevzemnic. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 49.

(54) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Predzadnji podmeni POROČILA omogoča izpisovanje prevzemnic in izpis ur zaposlenih. Prva možnost je izpisovanje prevzemnic. V obrazcu izberemo stranko, artikle in posle, ki so pripravljeni za predajo. Izbira datuma je onemogočena, saj je ta že samodejno nastavljen na »današnji« dan. Pri izbiri artiklov je prav tako poskrbljeno za ažuriranje, saj se izdani artikli samodejno odštejejo od zaloge v skladišču.. Slika 44: Slika obrazca za vpis prevzemnice. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 50.

(55) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Potem ko je bila prevzemnica vpisana, pritisnemo na gumb IZPIŠI POROČILO, da natisnemo prevzemnico.. Slika 45: Slika izpisa prevzemnice. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 51.

(56) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Z obrazcem IZPIŠI URE izpisujemo realizirane in vpisane ure zaposlenih. V obrazcu za vpis vhodnih podatkov izberemo zaposlenega in vpišemo datuma, med katerima se izvede obračun realizacije. Ko je realizacija obračunana, jo s pritiskom na gumb SHRANI shranimo v tabelo IZPLACILA, nato pa s pritiskom na gumb IZPIŠI POROČILO obračun ur tudi natisnemo. Pomembno je, da se datum, do katerega so bile ure obračunane, po izpisu poročila samodejno vpiše v tabelo DELAVCI, zato pri izpisu naslednjega obračunskega obdobja vhodnega datuma ni potrebno vpisovati.. Slika 46: Slika obrazca za vpis podatkov obračuna ur zaposlenih. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 52.

(57) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Slika 47: Slika obrazca za obračun ur zaposlenih. Slika 48: Slika izpisa ur zaposlenih. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 53.

(58) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Zadnja možnost, ki nam jo program ponuja, je vpisovanje artiklov v skladišče. To omogoča obrazec VPIŠI V SKLADIŠČE. Ko vpisujemo artikel, ki prej v bazi podatkov še ni bil zapisan, mu najprej določimo šifro in nato zalogo. Artiklu, ki smo ga v skladišču že imeli, pri sprejemu blaga le povečamo zalogo.. Slika 49: Slika obrazca za ažuriranje zaloge artiklov. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 54.

(59) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 8.6 OPIS IZDELAVE PROGRAMA Izkušnje kažejo, da je pot od zamisli do izdelave programske rešitve dolga in težavna. MICROSOFT ACCESS kot popolno orodje za izdelavo sistema za upravljanje baz podatkov ponuja obilo možnosti in bližnjic za oblikovanje popolne aplikacije, njegova glavna pomanjkljivost pa je, da je primeren za baze podatkov manjšega velikostnega reda. VISUAL BASIC EDITOR, ki je v razvojno okolje nameščen kot dodatno orodje za avtomatizacijo, je za izdelovanje zmogljivejših aplikacij prešibak, vendar za baze podatkov manjšega velikostnega reda načeloma zadostuje. Za razvoj programske rešitve sem porabil približno sto delovnih ur, s tem, da bi bilo mogoče razvojni čas s pridobitvijo dodatnih izkušenj vsaj prepoloviti. Programska rešitev je sestavljena iz šestindvajsetih popolnih obrazcev, vseh skupaj pa je triinšestdeset, saj je večina izmed njih sestavljenih. Kot podporo za pravilno delovanje programske rešitve sem razvil devetintrideset poizvedb. Za avtomatizacijo delovanja programske rešitve skrbijo trije makro-ji in prek dvesto programskih vrstic, zapisanih v VISUAL BASIC EDITOR-ju.. Slika 50: Prikaz izdelanih obrazcev. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 55.

(60) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Slika 51: Prikaz izdelanih poizvedb. Slika 52: Prikaz programske podpore preverjanja gesla. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 56.

(61) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 9 ZAKLJUČEK 9.1 OCENA UČINKOV Izdelana programska rešitev bo podjetju omogočala učinkovitejše in preglednejše poslovanje . Programska rešitev naj bi po predvidevanjih podjetju zagotovila: - zmanjšanje časa režije, - zmanjšanje časa pregledovanja proizvodnje, - ugotavljanje realizacije posla, - ugotavljanje realizacije zaposlenih,. - pomoč pri načrtovanju proizvodnje. Z implementacijo predstavljenega sistema za upravljanje z bazami podatkov bi podjetje pridobilo pomembno konkurenčno prednost, kar bi mu v prihodnosti zagotovilo celosten in trajen razvoj. Programski rešitvi bi lahko dodali tudi ekonomski vidik vodenja podjetja, vendar to ni bilo potrebno, saj je podjetje povezano z računovodskim servisom KALIKONTO d.o.o. Izdelana programska rešitev zadovoljuje vse potrebe, ki sem jih definiral skupaj z zaposlenimi. Določene težave mi je predstavljala dokaj ozka usmeritev programa ACCESS, saj sem moral težave z osveževanjem podatkov pri prikazu reševati z zaklepanjem drugih oken, kar pa ni preveč elegantna rešitev. Ker je programska rešitev, ki sem jo zasnoval, dokaj obširna, gumbov, ki nam jih razvojno okolje ponuja, nisem uporabil, ampak sem se odločil za uporabo kombiniranega polja. Kljub vsem težavam je program MICROSOFT ACCESS za izdelavo programske rešitve popolnoma zadoščal, delo v alternativnih programskih orodjih pa bi bilo neprimerno težje in bi brez dvoma zahtevalo več znanja pa tudi časa.. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 57.

(62) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. 9.2 POGOJI ZA UVEDBO Ko je bila programska rešitev dokončno zgrajena, bi bila potrebna še postavitev v njeno delovno okolje, kar naj ne bi bilo povezano z velikimi stroški, saj program ni zahteven in bi bilo njegovo pravilno delovanje zagotovljeno že z osebnim računalnikom nižjega cenovnega razreda, na katerega bi se namestil operacijski sistem MICROSOFT WINDOWS XP PROFESSIONAL ter MICROSOFT OFFICE 2003. Čas priučitve zaposlenih na nov sistem vodenja evidence bi bil dva dni, čas celotne operativne vzpostavitve sistema pa približno en teden.. 9.3 MOŽNOST NADALJNJEGA RAZVOJA Programska rešitev je bila zgrajena za tekoče potrebe podjetja Ažur d.o.o. Ker pa je podjetje zaradi preživetja na trgu prisiljeno v nadaljnji razvoj tako proizvodne tehnologije kot informacijske podpore, možnost nadaljnjega razvoja podpore proizvodnega procesa ni izključena. Potreba po predelavi programske rešitve bi se izrazila predvsem ob drastični prenovi organizacije proizvodnega procesa. Že pri izdelavi programske rešitve se je pojavila tudi ideja, da bi strankam omogočili spletno rezervacijo predvidenih terminov za proizvodnjo. Na spletu bi lahko vzpostavili tudi izmenjavo ponudb, vendar pa je v tem trenutku zamisel še v povojih, tako da njena realizacija ostaja odprta za prihodnost.. Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 58.

(63) Univerza v Mariboru-Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. LITERATURA IN VIRI •. Baumgartner, Mojmir: Baza podatkov in sistemi za upravljanje baze Podatkov, Kranj 1987. •. Nahtigal, Franci: Naučimo se uporabljati Access 2003, Ljubljana 2006. •. Microsoft Corporation: Introducing to Programming, Ireland 2003. •. Simpson, Alan & Margaret Levine Young & Alison Barrows: Microsoft Office Access 2003 for Dummies, Indianapolis 2003. •. Werber, Borut: Uporaba MS Access-a v praksi, Kranj 2006. •. Werber, Borut: Osnove programiranja Visual Basic 6.0 na primerih, Kranj 2002. *. Zapiski predavanj predmeta Baze podatkov dr. Vladislava Rajkoviča (2003). *. Zapiski predavanj predmeta Metode in tehnike informacijske analize dr. Jožeta Zupančiča (2004). Milan Klarić: Programska rešitev za podporo proizvodnega procesa v podjetju Ažur d.o.o.. 59.

(64)