Evolucio poblacio 1996-2013
DO AVELLANA DE REUS
3.4. LES INFRAESTRUCTURES
3.4.4. Altres infraestructures a) L’energia eòlica a) L’energia eòlica
Literatura
1. Alwardat, Y. A., Benamraoui, A. & Rieple, A. (2015). Value for Money and Audit Practice in the UK Public Sector. International Journal of Auditing, 19, 206-217.
2. Bastič, M. (2006). Metode raziskovanja. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
3. Behn, B. K., Carcello, J. V., Hermanson, D. R. & Hermanson, R. H. (1997). The Determinants of Audit Client Satisfaction Among Clients of Big 6 Firms.
Accounting Horizons, 11(1), 7-24.
4. Blandon, J. G. & Argiles Bosch, J. M. (2013). Audit tenure and audit Qualifications in a low litigation risk setting: An analysis of the Spanish market.
Estudios de Economia, 40(2), 133-156.
5. Boon, K., McKinnon, J. & Ross, P. (2008). Audit service quality in compulsory audit tendering: Preparer perceptions and satisfaction. Accounting Research Journal, 21(2), 93-122.
6. Burja, T. (2011). Posebnosti revidiranja v času gospodarske krize. Magistrsko delo.
Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
7. Butcher, K., Harrison, G. & Ross, P. (2013). Perceptions of Audit Service Quality and Auditor Retention. International Journal of Auditing, 17, 54-74.
8. Carcello, J. V., Hermanson, R. H & McGrath, N. T. (1992). Audit quality attributes: The perceptions of partners, preparers, and financial statement users.
Auditing: A Journal of Practice & Theory, 11(1), 1-15.
9. Cerovšek, N. (2013). Revidiranje računovodskih izkazov podjetij: študija primera.
Magistrsko delo. Koper: Fakulteta za management.
10. Choi, J., Kim, C. F., Kim, J & Zang, Y. (2010). Audit Office Size, Audit Quality and Audit Pricing. Auditing: A Journal of Practice & Theory, 29(1), 73-97.
11. Chadegani, A. A. (2011). Reviews of studies on audit quality. International Conference on Humanities, Society and Culture IPEDR, 20, 312-317.
12. Copley, P. A. (1991). The Association Between Municipal Disclosure Practice and Audit Quality. Journal of Accounting and Public Policy, 10, 245-266.
13. Copley, P. A. & Doucet, M. S. (1993). Auditor Tenure, Fixed Fee Contracts, and the Supply of Substandard Single Audits. Public Budgeting & Finance, 12(3), 23-35.
14. Craswell, A. T., Francis, J. R. & Taylor, S. L. (1995). Auditor brand name reputations and industry specializations. Journal of Accounting and Economics, 20, 297-322.
15. Clinch, G, Stokes, D. J. & Zhu, T. (2010). Audit Quality and Information Asymmetry Between Traders. Accounting and Finance, 52(3), 743-765.
16. Dang, L. (2004). Assessing Actual Audit Quality. Pridobljeno 20. aprila 2015 iz Drexel University:
https://idea.library.drexel.edu/islandora/object/idea%3A296/datastream/OBJ/downl oad/Assessing_actual_audit_quality.pdf.
17. Dassen, R. M. J. (1995). Audit Quality: An empirical study of the attributes and determinants of audit quality perceptions. Pridobljeno 31. maja 2015 na Univerzi v Amsterdamu:
http://digitalarchive.maastrichtuniversity.nl/fedora/get/guid:e8753457-1bff-41e5-9afc-6660f8fd6cd9/ASSET1.
18. Davidson, R. A., Stenning, B. W. & Wai, W. T. (1984). Auditor concentration and the impact of interlocking directors. Journal of Accounting Research, 22(1), 313-317.
19. Davidson, R. A. & Neu, D. (1993). A note on association between audit firm size and audit quality. Contemporary Accounting Research, 9(2), 479 – 488.
20. DeAngelo, L. E. (1981). Auditor size and audit quality. Pridobljeno 31. Marca 2014
na University of Pennsylvania:
http://wlkc.gdqy.edu.cn/res/skillsres/resources/2012/04/05/18/E6EA4279-0981-4273-8EE4-6A7311D65500.pdf.
21. Dee, C. C., Lulseged, A. & Zhang, T. (2015). Who Did the Audit?Audit Quality and Disclosures of Other Audit Participants in PCAOB Filing. The Accounting Review, 90(5), 1939-1967.
22. DeFond, M., Erkens, D. H. & Zhang, J. (2014). Do Client Characteristics Really Drive Big N Quality Differentiation? Pribdobljeno 31. Marca 2014 na University of Southern California:
https://msbfile03.usc.edu/digitalmeasures/erkens/intellcont/DeFond_Erkens_Zhang
%2001192014%20Boston%20College%20new-1.pdf.
23. DeFond, M. L. & Francis, J. R. (2005). Audit Research after Sarbanes-Oxley.
Auditing: A Journal of Practice & Theory, 24, 5-30.
24. DeFond, M. & Zhang, J. (2014). A review of archival auditing research. Journal of Accounting and Economics, 58, 275-326.
25. DeFond, M. L. & Lennox, C. S. (2011). The effect of SOX on small auditor exits and auditquality. Journal of Accounting and Economics, 52(1), 21 - 40.
26. DeFond, M., Raghunandan, K. & Subramanyam, K. R. (2002). Do non-audit services impair auditor indpendence? Evidence from going concern audit opininons. Pridobljeno 8. januarja 2015 na University of Southern California:
https://www.researchgate.net/profile/Kr_Subramanyam/publication/227548868_Do _NonAudit_Service_Fees_Impair_Auditor_Independence_Evidence_from_Going_
Concern_Audit_Opinions/links/53fde4290cf2364ccc09256f.pdf.
27. de las Heras, E., Canibano, L. & Moreira, J. A. (2012). The Impact of the Spanish Financial Act (44/2002) on Audit Quality. Pridobljeno 8. januarja 2015 na Univerzi v Madridu:http://ssrn.com/abstract=2116229.
28. Duhovnik, M. (2000). Tveganja, povezana s sprejemom revizijskega posla. Zbornik referatov 6. letne konferenčne revizije. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.
29. Fairchild, R. J. (2007). Does Audit Tenure Lead to More Fraud? A Game-theoretic Approach. Bath: School of Management, University of Bath.
30. Ferligoj, A., Lozar Manfreda, K. & Žiberna, A. (2011). Osnove statistike na prosojnicah. Študijsko gradivo pri predmetu Statistika. Univerza v Ljubljani:
Fakulteta za družbene vede.
31. Flaming, L. (2002). Do Non-Audit Services Affect Investor Judgments? Evidence Using Auditor Fee Proxy Disclosure. University of Oklahoma: Michael F. Price College of Business.
32. Francis, J. R. (2004). What do we know about audit quality? The British Accounting Review, 36, 345-368.
33. Frankel, R. M., Johnson, M. F. & Nelson, K. K. (2002). The Relation Between Auditors' Fees for Non-Audit Services and Earnings Quality. Pridobljeno 28.
Novembra 2014 na MIT Sloan School of Management:
http://dspace.mit.edu/bitstream/handle/1721.1/48912/relationbetweena00fran.pdf?s.
34. Geiger, M. A. & Raghunandan, K. (2002). Auditor Tenure and Audit Reporting Failures. Auditing: A Journal of Practice & Theory, 21(1), 67-78.
35. Ghosh, A., Kallapur, S. & Moon, D. (2005). Audit and Non-audit Fees and Capital Market Perceptions of Auditor Independence. Pridobljeno 31. marca 2015 na Social Science Research Network:
http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=612481.
36. Government Accountability Office. (2003). Public Accounting Firms.
Required Study on the Potential Effects of Mandatory Audit Firms Rotation. United States General Accounting Office.
37. Hauptman, L. (2003). Revizorjeva neodvisnost in kodeks upravljanja gospodarskih družb. Ljubljana: Revizor, 14(6), 48-66.
38. Hellman, N. (2006). Auditor-client Interaction and Client Usefulness – A Swedish Case Study. International Journal of Auditing, 10, 99-124.
39. IAASB. (2011). Audit quality: an IAASB perspective. International Auditing and Assurance Standards Board, New York.
40. Iskandar, T. M., Rahmat, M. M. & Ismail, H. (2010). The Relationship Between Audit Client Satisfaction and Audit Quality Attributes: Case of Malaysian Listed Companies. International Journal of Economics and Management, 4, 155-180.
41. Ismail, I., Hasnah, H., Ibrahim, D. N. & Isa, S. M. (2006). Service quality, client satisfaction and loyalty towards audit firms. Managerial Auditing Journal, 21(7), 738-756.
42. Jagrič, M. (2003). Razkritja in notranje kontrole. V: Zbornik referatov. 6 letna konferenca notranjih revizorjev. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.
43. Kerčmar, S., Tratar, B. & Boltin, T. 2006. Praktični komentar novega zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Lesce: Legat d. o. o.
44. Khurana, I. K. & Raman, K. K. (2004). Are Big four audits in ASEAN countries of higher quality than Non-big four audits? Asia-Pacific Journal of Accounting &
Economics, 11(2), 139-165.
45. Kilgore, A., Radich, R. & Harrison, G. (2011). The Relative Importance of Audit Quality Attributes. Australian Accounting Review, 58(2), 253-265.
46. Knechel, R. W. & Vanstraelen, A. (2007). The Relationship between Auditr Tenure and Audit Quality Implied by Going Concern Opinions. Auditing: A Journal of Practice & Theory, 26 (1), 113-131.
47. Lam, S. S. & Chang, S. L. (1994). Auditor service quality and auditor size:
Evidence from initial public offerings in Singapore. Journal of International Accounting, Auditing and Taxation, 3(1), 103-114.
48. Lamoreaux, P. T. (2016). Does PCAOB inspection access improve audit quality?
An examination of foreign firms listed in the United States. Journal of Accounting and Economics.
49. Lennox, C. (1999). Are large auditors more accurate than small auditors.
Accounting and Business Research, 29(3), 217-227.
50. Lisic, L. L. Myers, L. A., Pawlewicz, R. & Seidel, T. (2014). Does Big 4 Consulting Impair Audit Quality? Pridobljeno 31. marca 2015 na George Mason University: https://business.illinois.edu/accountancy/wp-
content/uploads/sites/12/2014/09/Audit-Symposium-Session-V-Lisic-Myers-Pawlewicz-Seidel.pdf.
51. Liu, G. & Sun, J. (2011). Client-specific litigation risk and audit quality differentitation. Managerial Auditing Journal, 26(4), 300-316.
52. Mgbame, C. O., Eragbhe, E. & Osazuwa, N. P. (2012). Audit Partner Tenure and Audit Quality: An Empirical Analysis. European Journal of Business and Management, 4(7), 154-163.
53. Mohd-Mohid, R. & Takiah, M. I. (2004). Audit Fee Premiums from Brand Name, Industry Specialization and Industry Leadership: A Study of The Post Big 6 Merger. Asian Accounting Revie, 12(2), 1-24.
54. Musek Lešnik, K. (2007). Zadovoljstvo potrošnikov: Psihološki dejavniki vedenja in zadovoljstva potrošnikov. Ljubljana: IPSOS.
55. Nahariah, J., Salshiah, A. M., Zarehan, B. S. & Norazlan, A. (2005). The Perception of the Audit Partners, Audit Committee and Investment Analyst on the Audit Quality Attributes in Malaysian. Finance India, 19(2), 535 – 545.
56. Niemi, L. (2005). Audit efforts and fees under concentrated client ownership:
Evidence from four international audit firms. The International Journal of Accounting, 40, 303 – 323.
57. Odar, M. (2009). Vrste in namen revizij. Pridobljeno 2. aprila 2014 na Pravni fakulteti: http://www.pf.uni-mb.si/datoteke/revizija-splono_a.pdf.
58. Onwuchekwa, J. C., Erah, D. O. & Izedonmi, F. (2012). Mandatory Audit Rotation and Audit Quality: Survey of Southern Nigeria. Research Journal of Finance and Accounting, 3(8), 70-77.
59. Palmrose, Z. V. (1986). Audit Fees and Auditor Size: Further Evidence. Journal of Accounting Research, 24(1), 97-110.
60. Palmrose, Z. V. (1988). An Analysis of Auditor Litigation and Audit Service Quality. The Accounting Review, 64(1), 55-73.
61. Pamrose, Z. V. (1997). Audit Litigation Research: Do the Merits Matter? An Assessment and Directions for Future Research. Journal of Accounting and Public Policy, 16, 355-378.
62. Parasuraman, A., Zeithaml, V. A. & Berry, L. L. (1985). A conceptual model of service quality and its implications for future research. Journal of Marketing, 49(4), 41-50.
63. Parasuraman, A., Zeithaml, V. A. & Berry, L. L. (1988). SERVQUAL: A multiple-Item Scale for Measuring Consumer Perceptions of Service Quality. Journal of Retailing, 64(1), 12-40.
64. Reynolds, J. K. & Francis, J. R. (2001). Does size matter? The influence of large clients on office-level auditor reporting decisions. Journal of Accounting and Ecconomics, 30, 375-800.
65. Saxby, C. L., Ehlen, C. R. & Koski, T. R. (2004). Service Quality In Accounting Firms: The Relationship Of Service Of Service Quality To Client Satisfaction And Firm/Client Conflict. Journal of Business & Economics & Economic research, 2(11), 75-86.
66. Sawan, N. & Alsaqqa, I. (2012). Audit firm size and quality: Does audit firm size influence audit quality in the Libyan oil Industry?. African Journal of Business Management, 7(3), 213-226.
67. Sawalqa, F. A. (2014). External Audit Services Quality and Client Satisfaction : Evidence from Jordan. Research Journal of Finance and Accounting, 15(12), 223 – 236.
68. Schauer, P. C. (2002), The Effect of Industry Specialization on Audit Quality: An Examination Using Bid-ask Spreads. Journal of Accounting and Finance Research, 10(1), 76- 86.
69. Schroeder, M. S., Solomon, I. & Vickery, D. (1986). Audit quality: the perceptions of audit-committee chairpersons and audit partners. Auditing: A Journal of Practice & Theory, 5(2), 86-93.
70. Skitek, M. (2009). Kritična obravnava zagotavljanja finančne neodvisnosti revizijskih družb pri revidiranju računovodskih izkazov. Magistrsko delo.
Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
71. Sutton, S. G. (1993). Toward an Understanding of the Factors Affecting the Quality of the Audit Process. Decision Sciences 24(1): 88-106.
72. Sutton, Steven G. in Lampe James C. 1991. A Framework for Evaluating Process Quality for Audit Engagements. Accounting and Business Research, 21(83), 275-288.
73. Switzer, S. (2007). Internal Audit Reports Post Sarbanes-Oxley. New Jersey: John Wiley & Sons, Inc.
74. Tagesson T., Sjödahl, L., Collin, S. O., Olsson, H. & Svensson, J. (2006). Does Auditor RotationInfluenc Audit Quality: The Contested Hypotheses tested on Swedish Data. Krisrianstad University College: Department of Business.
75. Taylor, H. D. & Glezen, W. W. (1996). Revidiranje: Zasnove in postopki.
Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.
76. Tennander, C. J. & Olsson, S. (2010). Audit Quality and Accrual Persistance.
Examining the impact of auditor size and audit fees. Pridobljeno 31. marca 2015 na Uppsala University: Department of business studies: http://www.diva-portal.org/smash/get/diva2:392225/FULLTEXT01.pdf.
77. Titman, S. & Trueman, B. (19869. Information quality and the valuation of new issues. Journal of Accounting and Economics, 8(2), 159-172.
78. Turk, I. (1991). Revidiranje letnih računovodskih izkazov v luči razširjanja podjetniške informatike. 17. Posvetovanje o ekonomiki in organizaciji podjetja.
Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije.
79. Wallace, W. A. (1987). The economic role of the auditor in free and regulated markets: a review. Research in Accounting Regulation, 1, 7 – 34.
80. Warming-Rasmussen, B. & Jensen, L. (1998). Quality dimensions in external audit services – an external user perspective. The European Accounting Review, 7(1), 65-82.
81. Zerni, M. (2012). Audit Partner Specialization and Audit Fees. Pridobljeno 28.
novembra 2014 na University of Vaasa:
http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1805899.
Viri
1. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. (2014). Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto 2014. Ljubljana: Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
2. Angleško-slovenski slovar. 1984. Ljubljana:Cankarjeva založba.
3. Evropski parlament in svet. (2006). Uradni list Evropske unije, Direktiva 2006/43/ES.
4. Evropski parlament in svet. (2014). Uradni list Evropske unije, Direktiva 2014/56/EU
5. Evropsko računsko sodišče. (2012). Priročnik za revizije računovodskih izkazov in skladnosti poslovanja s predpisi. Pridobljeno 8. aprila 2015 na Evropskem računskem sodišču:
http://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/FCAM_2012/FCAM_2012_SL.pd f.
6. IFAC. (2009). Mednarodni standard obvladovanja kakovosti – MSOK – 1:
Obvladovanje kakovosti v podjetjih, ki opravljajo revizije in preiskave računovodskih izkazov ter druge posle dajanja zagotovil in sorodnih storitev.
7. IFAC. (2009). Mednarodni standard revidiranja – MSR 220: Obvladovanje kakovosti revizije računovodskih izkazov.
8. IFAC. (2009). Mednarodni standard revidiranja – MSR 200: Namen in splošna načela revizije računovodskih izkazov.
9. IFAC (2009). Mednarodni standard revidiranja – MSR 210. Dogovarjanje o pogojih za revizijske posle.
10. IFAC. (2009). Mednarodni standard revidiranja – MSR 300. Načrtovanje revizije računovodskih izkazov.
11. IFAC. (2009). Mednarodni standard revidiranja – MSR 750: Prilagoditve mnenja v poročilu neodvisnega revizorja.
12. IFAC. (2009). Mednarodni standard revidiranja – MSR 570: Delujoče podjetje.
13. IFAC. (2009). Mednarodni standard revidiranja – MSR 620. Uporaba dela revizorjevega veščaka.
14. IFAC. (2009). Mednarodni standard revidiranja – MSR 600. Posebne presoje – revizije računovodskih izkazov skupin (vključno z delom revizorjev sestavnih delov).
15. IFAC. (2013). Mednarodni standard revidiranja – MSR 315. Prepoznavanje in ocenjevanje tveganj pomembno napačne navedbe s pomočjo poznavanja organizacije in njenega okolja.
16. IFAC. (2012). Kodeks etike za računovodske strokovnjake. Pridobljeno 31. maja 2015 na Slovenski inštitut za revizijo: http://www.si-revizija.si/sites/default/files/rev-kodeks_etike_iesba.pdf.
17. Kendall's Tau and Spearman's Rank Correlation Coefficient. (2016). Pridobljeno 31. marca 2016 na Statistics Solutions: http://www.statisticssolutions.com/kendalls-tau-and-spearmans-rank-correlation-coefficient/
18. Latinsko-slovenski slovar. (1997). Ljubljana: Državna založba.
19. Slovenski inštitut za revizijo. (1994). Temeljna revizijska načela. Pridobljeno 11.
Novembra 2015 na Slovenskem inštitutu za revizijo: http://www.si-revizija.si/sites/default/files/rev-tem_rev_nac.pdf.
20. Slovenski inštitut za revizijo. (2016) Slovenski računovodski standardi. Uradni list RS, 95/2015.
21. www.ajpes.si
22. ZRev-2. (2008). Zakon o revidiranju. Uradni list RS, 65/2008.
23. ZGD-1. (2015). Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS, 55/15.
7 PRILOGE
7.1 Vprašalnik raziskave 1) Spol:
a) moški b) ženski 2) Izobrazba:
a) srednja b) višješolska c) visokošolska d) univerzitetna
e) podiplomska (magisterij/doktorat) 3) Starostna skupina:
a) do 29 let b) od 30 do 39 let c) od 40 do 49 let d) od 50 do 59 let e) nad 60 let 4) Delovna doba:
a) do 5 let b) od 5 do 9 let c) od 10 do 15 let d) od 16 do 20 let e) od 21 do 30 let f) nad 30 let
5) Velikost podjetja, v katerem ste zaposleni:
a) srednje b) veliko
6) Na katero delovno mesto spada vaše delo:
a) direktor
b) pomočnik/svetovalec direktorja c) vodja računovodstva
d) vodja financ e) vodja kontrolinga f) vodja notranje revizije g) drugo: __________
7) Dejavnost vašega podjetja:
a) proizvodnja b) trgovina c) storitve
d) drugo: __________
8) Revizijska družba, ki je revidirala vaše računovodske izkaze za leto 2014?
a) Ernst & Young (EY) b) Deloitte
c) KPMG
d) PricewaterhouseCoopers (PWC) e) drugo: __________
9) Opredelite, prosim, svojo stopnjo strinjanja s spodaj navedenimi trditvami, ki se nanašajo na tehnično usposobljenost in opravljeno delo revizijske ekipe in revizijske družbe kot celote! (1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – sem nevtralen, 4 – se strinjam in 5 – popolnoma se strinjam).
Člani revizijske ekipe so delo na terenu opravili na ustrezen način. 1 2 3 4 5 Člani revizijske ekipe so delovali v skladu z etičnimi načeli. 1 2 3 4 5 Člani revizijske ekipe so imeli ustrezno računovodsko in revizijsko
znanje.
1 2 3 4 5 Revizijska družba je bila močno zavezana h kakovosti izvedbe
revizije.
1 2 3 4 5 Članom ekipe svoje revizijske družbe smo lahko zaupali. 1 2 3 4 5 Pri poslovanju s člani ekipe svoje revizijske družbe smo se počutili
varno in zaupanja vredno.
1 2 3 4 5
Člani ekipe revizijske družbe so bili prijazni. 1 2 3 4 5
Člani revizijske ekipe so bili ves čas trajanja revizije nezaupljivi. 1 2 3 4 5 Revizijska družba omogoča pri izvajanju revizije široko uporabo
statističnih tehnik.
1 2 3 4 5
10) Opredelite, prosim, svojo stopnjo strinjanja s spodaj navedenimi trditvami, ki se nanašajo na izkušnje in odzivnost revizijske ekipe in revizijske družbe kot celote!
(1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – sem nevtralen, 4 – se strinjam in 5 – popolnoma se strinjam).
Revizijska družba je imela ustrezne predhodne izkušnje pri revidiranju našega podjetja
1 2 3 4 5 Člani revizijske ekipe so imeli ustrezne predhodne izkušnje pri
revidiranju našega podjetja.
1 2 3 4 5 Revizijska družba je imela ustrezne panožne izkušnje pri
revidiranju našega podjetja.
1 2 3 4 5 Člani revizijske ekipe so imeli ustrezno znanje o panogi našega
podjetja.
1 2 3 4 5 Revizijska družba je bila odzivna na naše potrebe. 1 2 3 4 5 Revizijska družba je dokončala revizijo do datuma, ki je bil
dogovorjen.
1 2 3 4 5 Revizijska družba je bila tehnično usposobljena pri uporabi splošno
sprejetih računovodskih in revizijskih standardov.
1 2 3 4 5
11) Opredelite, prosim, svojo stopnjo strinjanja s spodaj navedenimi trditvami! (1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – sem nevtralen, 4 – se strinjam in 5 – popolnoma se strinjam).
Večina članov revizijske ekipe je imela licenco pooblaščenega 1 2 3 4 5
revizorja.
Revizijska družba ni dajala nobenih drugih svetovalnih storitev našemu podjetju.
1 2 3 4 5 Člani revizijske družbe so delovali skrbno pri izvajanju revizije. 1 2 3 4 5 Vodstvo (partner/manager) revizijske družbe je bilo aktivno
vključeno v revizijo.
1 2 3 4 5 Med revizijo je revizijska ekipa redno komunicirala s
poslovodstvom.
1 2 3 4 5 Med našim sodelovanjem z revizijsko družbo ni revizijska družba
nikoli delovala v nasprotju z njeno neodvisnostjo.
1 2 3 4 5 Med našim sodelovanjem z revizijsko ekipo ni revizijska ekipa
nikoli delovala v nasprotju z njeno neodvisnostjo.
1 2 3 4 5
12) Opredelite, prosim, svojo stopnjo strinjanja s spodaj navedenimi trditvami, ki se nanašajo na splošno zadovoljstvo revizijske ekipe in revizijske družbe kot celote!(1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – sem nevtralen, 4 – se strinjam in 5 – popolnoma se strinjam).
Na splošno smo bili zelo zadovoljni z revizijsko družbo. 1 2 3 4 5 Na splošno smo bili zadovoljni z revizijsko ekipo. 1 2 3 4 5 13) Opredelite, prosim, svojo stopnjo strinjanja s spodaj navedenimi trditvami, ki se
nanašajo na koristnost revizije! (1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – sem nevtralen, 4 – se strinjam in 5 – popolnoma se strinjam).
Poročilo, ki ga revizor računovodskih izkazov pripravi za poslovodstvo, je zelo koristno pri poslovodenju (predvsem v povezavi z izpopolnjevanjem sistema notranjih kontrol).
1 2 3 4 5
Če revidiranje računovodskih izkazov za naše podjetje ne bi bilo obvezno, ga kot poslovodstvo ne bi angažirali.
1 2 3 4 5 Revidiranje računovodskih izkazov je za našo organizacijo zelo
koristno in potrebno.
1 2 3 4 5 Mnenje revizorja v letnem poročilu je zelo pomembna
informacija za investitorje podjetja.
1 2 3 4 5 Obvezno vsakoletno revidiranje računovodskih izkazov je le
veliko breme za podjetje.
1 2 3 4 5 Če revidiranje računovodskih izkazov za naše podjetje ne bi bilo
obvezno, bi ga lastniki podjetja verjetno vseeno zahtevali.
1 2 3 4 5 Revizor bi moral več pozornosti nameniti ocenjevanju
sposobnosti podjetja za preživetje.
1 2 3 4 5 Revizor bi moral dajati več koristnih idej za izboljšave v
poslovanju našega podjetja.
1 2 3 4 5