IMPULSO DEL PATRIMONIO INTANGIBLE COMO RECURSO TURÍSTICO

Vir: Whitworth in drugi (2007, str. 7)

V sredini modela so–aktivnega coachinga je vedno tema, ki jo izbere posameznik. Poimenujemo jo ˝posameznikovo zadovoljstvo, ravnotežje in proces˝. Obstajata dva pogleda na temo coachinga:

1. Prvi je velika slika posameznikovega življenja. Vsak dan ljudje sprejemamo na desetine, celo stotine odločitev, ki nas vodijo k temu, da neko stvar naredimo ali ne. Ne glede na svojo taktičnost prispevajo k temu, da se počutimo bolj ali manj zadovoljne. Vodijo nas proti ali stran od ravnotežja v našem življenju. Odločitve prav tako prispevajo k bolj ali manj učinkovitim življenjskim procesom. Zato je tema coachinga zavita v zadovoljstvo, ravnotežje in proces. Gre za načela, ki predstavljajo temelj našega življenju.

2. Drugi pogled usmerimo v določeno specifično temo, ki jo posameznik želi obravnavati v sklopu coachinga. Lahko so zelo različne, vedno jo je potrebno navezati na zadovoljstvo v življenju, iskanju ravnotežja in boljšega procesa (Felzer 2008, str. 38).

Osnovna tri načela so–aktivnega coachinga so torej: zadovoljstvo, ravnotežje in proces. Skupaj ustvarjajo bistvo popolnega življenja.

Zadovoljstvo

Pod besedo zadovoljstvo si vsak posameznik predstavlja nekaj drugega. Lahko posameznikovo zadovoljstvo, ravnotežje in proces poslušanje intuicija napredek samokontrola radovednost

24

pomeni: doseženi uspeh v življenju, družino, urejene finance, urejen dom, določen življenjski stil. S coachingom bo termin zadovoljstvo postal globlji. Vsak posameznik ima svoje vrednote in da živi v skladu s temi vrednotami, pomeni zadovoljstvo v življenju. S pomočjo coachinga vsak posameznik najde v življenju tisto, kar ga res osrečuje in naredi zadovoljnega. V globljem pomenu pomeni zadovoljstvo iskanje, doživljanje smisla v življenju in uresničenje posameznikovih zmožnosti (Mojzeš 2012, str. 29).

Ravnotežje

Najti ravnotežje v današnjem času je izredno težko. Za večino ljudi, ki se udeležijo coachinga, se zdi kot iluzija. Večina jih je nezadovoljnih, želijo si več od življenja. Coaching za doseganje ravnotežja je usmerjen v širitev pogledov posameznika na življenje in s tem v dodajanje novih možnosti. Ravnotežje torej pomeni dati možnost novim stvarem in se določenim odreči. To je lahko izziv (Felzer 2008, str. 38).

Proces

Vedno smo vključeni v proces, včasih se zdi težaven in abstrakten, včasih preprost. Ker je coaching učinkovit, če dosežemo rezultate, se lahko tako posameznik kot coach ujameta v past, ko se osredotočata samo na končni rezultat, vmes pa pozabita na proces. Proces lahko primerjamo z reko: včasih je hitra, včasih počasna. Isto se odvija s posameznikom v službi in nasploh. Naloga coacha je, da opazi, kje v procesu se posameznik nahaja, ga podpira in vzpodbuja (ibid, str. 39).

V središču so–aktivnega modela coachinga je torej posameznik in njegovo zadovoljstvo, ravnotežje ter proces. Coaching pa je uspešen samo v primeru, če ima coach naslednje sposobnosti:

1. smisel za poslušanje, 2. intuicijo,

3. je radoveden,

4. ga zanima napredek in 5. ima zmožnost samokontrole.

Poslušanje

Osnovna naloga coacha je, da mora dobro poslušati posameznika. Coach ne posluša samo besed, ki jih posameznik izgovarja, ampak mora poslušati tudi tisto, kar želi posameznik povedati–neverbalno3. Coach mora aktivno poslušati, kar pomeni, da razume:

1. posameznikovo vizijo, 2. vrednote,

3. namen, jezo, ego,

4. razloge, zakaj nekaj deluje ali ne deluje, 5. kje v procesu se posameznik nahaja,

3 _{Neverbalna komunikacija je način, na katerega ljudje komunicirajo brez besed, bodisi namerno ali}

nenamerno. Neverbalno vedenje se uporablja za izražanje čustev. S pomočjo neverbalne komunikacije prepoznamo osebnostne lastnosti posameznika. Neverbalna komunikacija vključuje: mimiko, ton glasu, kretnje, držo ali gibanje, dotik in pogled (Pease 2008, str. 21–28).

25

6. kje posameznik izgublja ravnotežje,

7. na katerih področjih je zadovoljen in na katerih ni, 8. kdaj je čutiti posameznikovo grenkobo (ibid, str. 39).

Intuicija

Intuicijo enačimo kot eno vrsto védenja, ki večinoma ostane v ozadju. Večinoma je mnogi ljudje ne znajo uporabiti oziroma ji zaupati. Naša kultura ne dopušča možnosti, da bi s pomočjo intuicije posameznik lahko uredil misli ali sprejel odločitve. Ravno to je dodaten razlog, da je največ ljudi ne razvije. Raje se zadržujemo, ker se ne bi radi osmešili. Kakorkoli že velja, pa je intuicija v osnovi ena od najdragocenejših sposobnosti, kar jih coach uporabi pri svojem delu (ibid, str. 39).

Radovednost

Coach vedno verjame, da ima posameznik sposobnosti, s katerimi sam išče odgovore na svoja vprašanja. Naloga coacha je, da postavlja vprašanja, ki posameznika usmerjajo v raziskovanje in iskanje najboljših rešitev. Coach si pri tem pomaga s svojo radovednostjo. S pomočjo radovednosti se lažje postavi v vlogo posameznika in ga tako lažje razume. S tem coach omogoči proces posameznikovega učenja. Med coachem in posameznikom se razvije zaradi tega poseben odnos (ibid, str. 40).

Napredek

Rezultati dela coachinga so akcije in učenje. Oboje usmeri posameznika k spremembam, ki jih uvaja v praksi. To imenujemo tudi napredek, končni napredek je vedno seštevek več manjših. Vsakega posebej se je potrebno veseliti (ibid, str. 40).

Samoobvladovanje

Samoobvladovanje je sposobnost coacha, da svoje osebno mnenje, ponos, ego in ostalo postavi na stran oziroma ne dovoli, da bi se na kakšen koli način izrazili (ibid, str. 40).

2.4.4 Model FLOW

Model FLOW opisujeta Brockbank in McGill (2006, str. 142–144), ki navajata zaporedje naslednjih petih korakov:

1. začetek odnosa, 2. občutek odprtost,

3. opazovanje, ocenjevanje,

4. aktivna vključitev posameznika v proces coachinga, 5. coaching pogovor.

26